GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1936-37 OPERA Urednik M.'Bravničar Izhaja za vsako premijero Okusno Vas oblači I DAMSKI MODNI SALON 1 (oFaJa »« Cene In Izdelava solidna GLEDALIŠKA UL. 7 NOVO OTVORJENI SALON DAMSKIH KLOBUKOV „OREL“ * LJUBLJANA SV. PETRA C. 13 VELIKA IZBIRA IN PRVOVRSTNA KVALITETA - NIZKE CENE IZVOLITE Sl OGLEDATI MOJE IZLOŽBE! PAPIR, pisarniške, tehnične in šolske potrebščine ^ Najugodneje v nafvečjl Izbiri ^ IV. BONAČ, Ljubljana Akademiki dobijo pri nakupu popust Nalivna peresa GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1936/37 ŠTEV. 12 OPERA urednik: m.Bravničar P. I. ČAJKOVSKI: PIKOVA DAMA PREMIERA: 20. FEBRUARJA 1937 ii. t. m. je minilo sto let, odkar je tragično dovršil svojo zemeljsko pot A. S. Puškin — genij ruske poezije. V svojem kratkem, svobodnem in burnem življenju je ustvaril bogato in dovršeno delo, ki je bilo, je in bo dragocena hrana njegovemu narodu in svetal zgled vsem tvorcem velike ruske literature. Danes, po sto letih, je njegovo delo ravno tako živo, kakor je bilo, toda bolje razumljeno. Prešlo je v last vsega človeštva in se je uvrstilo med največja dejanja, ki jih je dovršil človeški duh. Vsi kulturni narodi proslavljajo stoletnico genija Puškina. 2 današnjo predstavo se vesoljni počastitvi njegovega spomina pridružuje tudi NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. 113 P. L Čajkovski — Pikova dama V prvi polovici 18. stoletja sta Glinka in Dargoniirški postavila temelje ruski narodni glasbi, v drugi polovici pa je na teh temeljih zrastla že mogočna stavba ruske glasbe. Takrat so v Rusiji prevladovale tri glasbene smeri: novotarska ali novoruska šola, wagnerska in konservativna. Prvo je zastopala »Petorka« (Bala-kirev, Borodin, Kjuj, Musorgski, Rimski-Korsakov), ki je ustvarjala iz mogočnega vrela narodne glasbe in se ni ozirala ne na levo, niti na desno, temveč je stremela k edinemu cilju, da bi zgradila samobitno rusko glasbeno tvorbo. Glavni pristaš wagnerske smeri je bil Sjerov. Čeprav je bil Wagner v tistem času visoka moda in silno vabljiv s svojimi glasbeno dramatskimi reformami, ni bil v Rusiji deležen velikega odziva. Wagnerjevce in z njimi Sjerova na čelu je »Petorka« kmalu potisnila v senco in v pozabljenje. Tretja, konservativna smer je imela vzore v zapadnoevropskih klasičnih in romantičnih skladateljih. Rubinstein in Čajkovski sta bila najvidnejša in najpomembnejša pristaša te smeri, toda Čajkovski je bil polnokrven glasbenik z ruskim čustvom in mu pripadnost k tej smeri ni mogla škodovati. Poleg skladateljev »Petorke« je ostal edino še Čajkovski živi jenski in svež do današnjih dni, v poljudnosti in v številu izvedb pa stoji od vseh ruskih skladatelje'' na prvem mestu. * »V ruski glasbi cenim mojstra Glinko, ki je v inostranstvu žal premalo poznan in — najprej bo to zvenelo nekoliko tuje — Čajkovskega, ki je sicer ožigosan kot sentimentalen romantik. Prav pri tem mojstru je čista glasbena oblika občudovanja vredna.« Ta izjava voditelja sodobne glasbene produkcije Igorja Stravinskega je značilna, ker jo je dal umetnik, ki stoji prav na nasprotnem tečaju stvariteljskega sveta Petra Čajkovskega. Stravinski, anti-^emantik, občuduje tvorno silo velikega romantika in sentimen-talista Čajkovskega. In res, Čajkovski spada med najpoljudnejše in največ izvajane ruske skladatelje, čeprav ali morda prav zato, 114 ker jc bolj evropski ali manj ruski kakor Musorgski ali n. pr. Borodin. Skladal je v vseh oblikah: simfonije, komorne skladbe, opere, kabinetne skladbe za glasovir; povsod je uspel in povsod jc ustvaril takorekoč »šlagerje«, ki se vedno in vedno izvajajo. Njegov klavirski in violinski koncert, njegov kvartet ali trio, njegove pesmi ali klavirske skladbe so prav tako znane kakor njegove simfonije. Čajkovski je mnogostranski skladatelj, vendar je njegova najmočnejša žila v orkestru, katerega ima v popolni tehnični oblasti. Njegova glasba je učinkovita, sugestivna in izrazita posebno v ostro ritmičnih in sentimentalnih nastrojenjih. Ruska otožna milina in zanositi patos kontrastirata često v Čajkovskijevi glasbi s skoraj barbarskim aziatskim temperamentom, ki se stopnjuje do ekstaze in največje napetosti. Lirik in dramatik v eni osebi in prav to dvoje v neposredni bližini rodi kot kontrast nepogrešljiv učinek in uspeh. Pri nas je Čajkovski stari znanec v operi in tudi v koncertni dvorani. Njegove najbolj znane in uspele opere »Onjegin« in »Pikova dama«, so bile že večkrat z uspehom na našem opernem odru. l etošnja uprizoritev »Pikove dr.me« je prirejena v smislu Clemens-Krausa in Wallersteina, ki sta na novo naštudirala in postavila to delo na odru dunajske državne opere. Glavne izpremembe so v prvem dejanju. Ekspozicija drame je skrajšana in prenešena iz peter-burške promenade (imenovana »Letni vrt«) v vestibil vojaške kazine. V tej ekspoziciji je črtana vsa zborovska navlaka, ki nima s potekom drame nobene organične vezi, pa čeravno je glasbeno zanimiva. Izločene so vse nepotrebne in tuje snovi, ki so zadrževale potek dejanja, tako da je dejanje bolj strnjeno. Inscenacija je enotna in podčrtava temno in tajinstveno baladno nastrojenje. Pikovo damo so nam predstavljali kot strah in prikazen, kot nadnaravno usodo Hermana, ki ga žene v neizbežno pogubo. V novi predelavi in režiji je poudarek na psihičnem doživetju Hermana in Lize ter na eksaltiranem in bolnem Hermanovem naturelu, ki uklene sebe, Lizo in Pikovo damo v krog tragedije. V zadnji sliki je opuščena vizija Pikove dame, ker ni nujna. Silke so strnjene po logičnih vezeh* in sicer prva in druga, tretja in četrta ter peta, šesta in sedma skupaj. US Tekst za »Pikovo damo« je napisal po istoimenski Puškinovi noveli skladateljev brat Modest Čajkovski. Čajkovski je pričel z delom v začetku decembra 1889. leta v Moskvi; prva uprizoritev je bila istotam 19. decembra 1890. za njegov 2jletni umetniški jubilej. * Peter Čajkovski je bil rojen 7. maja 1840. v Votkinsku. Njegov oČe je bil ravnatelj rudnika, mati rojena Assiere, torej druge krvi. Študiral je pravo in bil nameščen v državni službi pri finančnem ministrstvu, kjer je ostal štiri leta. Triindvajset let star je izstopil iz, državne službe in se vpisal na peterburški konservatorij, kjer je študiral tri leta. Po končanih glasbenih naukih je sprejel učiteljsko mesto na konservatoriju v Moskvi, kjer je ostal 12 let. Eno leto preden je zapustil moskovski konservatorij se je poročil, a že dvajset dni po poroki je zbežal iz zakonskega jarma, ker se je prepričal da ni ustvarjen za to vrsto sreče. Čajkovski se je preselil na posestvo svoje sestre, kjer je živel izključno le za svoje delo. Od tega časa dalje je ustvaril svoja najboljša dela. Da se je lahko posvetil izključno svojemu delu mu je pripomogla dobrotnica gospa plemenita Meck, starejša dama, ki mu je nakazovala letno rento 6000 rubljev z željo, da ostane javnosti in skladatelju neznana in da se v življenju nikdar ne sestaneta. Tudi od carja je dobival Čajkovski časten honorar, ki mu je omogočal, da si je uredil svoje življenje po svoji volji. Največ priznanja je dosegel v domovini z »Evgenom Onjeginom«, v zapadni Evropi pa s simfonijami, violinskim koncertom in klavirskim b-mol koncertom, ki ga je z velikim uspehom 'izvajal na pariški svetovni razstavi v skladateljevi nazvočnosti Anton Rubinstein. Čajkovski ima 78 del, med temi 10 oper, 6 simfonij, 3 balete, 3 kvartete, 1 trio, 1 sekstet, violinski koncert, 2 klavirska koncerta, uvertire, suite ter veliko število klavirskih skladb in pesmi. V zadnjih letih se je udejstvoval tudi kot dirigent in je bil prvi ruski skladatelj, ki je osebno predvajal svoja orkestrska dela poslušalcem v Srednji Evropi, v Tunisu, New Yorku, Londonu i. t. d. Po teh velikih uspehih se je vrnil v domovino, kjer je v Peterburgu 116 dirigiral 16. oktobra 1893. prvo izvedbo svoje patetične simfonije. V tistih dneh se je pojavila v Peterburgu kolera in čeprav so iz previdnosti pili le prekuhano vodo, je Čajkovski izpil 2. novembra na tešče precej mrzle in neprekuhane vode, kar je bilo zanj bržčas usodno; že par ur potem je zbolel na koleri in ji podlegel kljub skrbni zdravniški negi 6. novembra zjutraj v prisotnosti svojega brata Modesta in nečaka Vladimirja. Vsebina 1. slika. V vestibilu palače se pogovarjata častnika Čekalin-sky in Surin o včerajšnjem kvartopirskem večeru in svojem tovarišu Hermanu, ki je vedno molčeč, kadar se sam ne udeležuje igre. Herman pride s Tomskijem in mu prizna, da ljubi plemenito damo, katere pa ne bo mogel kot ubogi častnik nikdar zasnubiti. Kneza Jeleckija pozdravijo tovariši in mu čestitajo k zaroki. Ko pride I.iza v spremstvu stare grofice v vestibil in ko jo knez Jelečki predstavi za svojo zaročenko, spozna Herman ves osupel, da je ta njegova oboževanka. Ko se dami odstranita, pripoveduje Tomski o stari grofici, ki jo splošno imenujejo Pikova dama in da ji je v prvih letih zakona povedal grof St. Germain za ceno ljubezni skrivnost treh kart, s katerimi je pri igri vedno dobival. Herman poje nato pesem o treh kartah, kot nadaljevanje pripovedke: hudič ji je baje prorokoval, da bo izgubila življenje po tisti osebi, kateri bo izdala to skrivnost. Herman sc zaobljubi in priseže v pričo nevihte, ki je pravkar začela, da bo knezu vzel svojo ljubljeno Lizo. 2. slika. Liza je s svojimi prijateljicami v svoji sobi. S Pavlino zapojeta duet, nato pa zapoje Pavlina sama ganljivo romanco, ki ni posebno prikladna za zaročno slavje. Da bi prišle v veselejše razpoloženje uberejo razposajeno narodno pesmico in zaplešejo. Guvernanta prihiti v sobo in se zgraža nad »kmečkim« obnašanjem plemenitih dam. Prijateljice odidejo, Liza ostane sama in sanjari o Hermanu. Naenkrat vstopi Herman, da bi vzel slovo. Liza ga noče poslušati, on jo roti in prosi, dokler se ga ne usmili. Ko se 117 bliža v sobo stara grofica, sc Herman skrije, čim pa je odšla, začne Lizi odkrivati svojo ljubezen in tudi Liza mu prizna, da ga ljubi in da je njegova. 3. slika. V neki odlični hiši je maškeradni ples, katerega se udeležijo tudi častniki. Ko ostane knez sam z Lizo, jo prosi naj mu zaupa in pove kaj ji teži srce. Toda ona se ne izpove. Napovedovalec napove igro »Odkritosrčna pastirica«, ki se takoj prične. Liza poišče Hermana in mu skrivaj izroči ključ grofičine spalnice, skozi katero pride lahko k njej. Slavnostni prihod carice zaključi sliko. 4. slika. Grofičina spalnica. Herman vstopi neodločen in ne ve ali naj bi šel ali ostal. Na steni zagleda grofičino sliko iz mladih let in se skrije. Služinčad sprejme grofico k počitku. Grofica se vsede v naslanjač in pripoveduje spomine na prejšnje dvorne svečanosti, kjer je nekoč pela pred carjem. Herman stopi pred grofico in jo prosi naj mu pove tri srečonosne karte. Grofičino trdovratno molčanje tako razjezi Hermana, da ji zagrozi s pištolo. Grofica se od strahu zgrudi mrtva v naslanjač. Liza vstopi in pade na kolena pred mrtvo grofico. Herman se opraviči, da ni hotel grofičine smrti, temveč samo imena kart, nakar ga Liza zapodi iz hiše razočarana, ker je spoznala, da ni prišel iz ljubezni do nje, marveč iz strasti do igre. V to sliko je Čajkovski vnesel arieto iz opere »Rihard Srčni«, starega francoskega opernega skladatelja Gretryjn., ki jo poje grofica, spominjajoč se lepih starih časov. Ta preprosta arieta ima na tem mestu potencirani in večji dramatični učinek nego v izvirniku. 5. s 1 i k a. V kasarni čita Herman Lizino pismo, v katerem ga prosi za sestanek na samotnem mostu Neve. Preganjajo ga prikazni in venomer sliši žalostne pogrebce pesmi. Na oknu sliši trkanje, grofičin duh se mu prikaže in mu pove tri karte. V ekstatičnem veselju, da je zvedel skrivnost treh kart, se odpravi iz kasarne. 6. slika. V bližini peterburške Zimske palače pričakuje Liza Hermana. Po polnoči pride in Liza mu pade v naročje, Herman pa je kakor obseden. Venomer misli samo na karte in igro. Liza ga skuša pregovoriti in zadržati, on pa jo odrine in zbeži. V obupu se vrže Liza v reko. u8 7- slika. Oficirji in knez so v igralnici. V odmoru zapoje Tomski veselo pesem, nato v zboru tudi vsi častniki. Igra se nadaljuje. Herman vstopi ves bled in razburjen ter stavi 20.000 rubljev na eno karto, še enkrat toliko na drugo in obakrat dobi. Bankir se upira nadaljevanju igre, tu pa poseže vmes knez in nastavi nadaljevanje igre. V zavesti zmage stavi Herman ves dobljeni denar na tretjo karto, na asa. Ko obrne karto, nima v roki asa, temveč pikovo damo. Zgubil je vse. Staro grofico prekolne in se zabode v srce. Umirajoč prosi kneza odpuščanja in z Lizino sliko v očeh umre. Razno V londonski »Royal Opera Convent Garden« je gostovala od 2. do 14. novembra dresdenska državna opera. Pod vodstvom ravnatelja prof. dr. Bohma so izvajali Mozartova, Wagnerjeva in Straussova dela. * Nemška opera v Berlinu-Charlottenburgu je izvajala v pretekli sezoni dela naslednjih skladateljev: Wagner (52 predstav), Mozart (13), Nicolai (9), Lortzing (12), Humperdinck (10), Richard Strauss (9), Suppe (1), Lehar (27), Puccini (23), Verdi (27), Rossini (13), Bellini (8), Bizet (10) in Adam (6). * Izmed novih nemških oper sta imeli v lanski sezoni največji uspeh »Čarobne gosli«, ki jo je zložil mladi monakovski skladatelj Werner Egk in »Doktor Johannes Faust« od Hermana Reuttera. »Čarobne gosli« so letos v sporedu 32 odrov, »Dokt&r Johannes Faust« pa v sporedu štirinajstih gledališč. Na podlagi velikega uspeha je bil Werner Egk imenovan za kapelnika berlinske državne opere, Herman Reutter pa za ravnatelja konservatorija v Frankfurtu. * 119 V sezoni 1934./35. so dobila nemška gledališča 5,500.00 M državne subvencije in 34,000.000 M mestnih subvencij. V tej sezoni je bilo v Nemčiji 100 stalnih orkestrov, ki gojijo resno glasbo, od teh jih vzdržuje država 23. * Znameniti dirigent in bivši šef dunajske državne opere Feliks Weingartner je zložil opero »Julian Apostata«, ki bo imela svojo premiero v Budimpešti. * Poljska je imela do nedavnega šest stalnih opernih gledališč, danes pa delujeta samo dve: v Varšavi in Poznanju. Ostale štiri opere (v Lvovu, Krakovu, Katovicah in v Vilni) bodo v kratkem zopet obnovili, ko uredijo finančne neprilike, v katere so ta gledališča zašla. * Janačkova »Jenufa« bo letos izvajana v moskovski Veliki operi, pod vodstvom A. Melika-Pohajeva. PRIHODNJI OPERNI SPORED. V začetku marca bo v našem gledališču uprizorjena izvirna hrvaška opera »Ero z onega sveta«, ki je imela v Zagrebu in Brnu velik uspeh. Libreto opere je napisal znani hrvaški pisatelj Milan Begovič. Skladatelj Jakov Gotovac je znan našemu občinstvu po operi »Morana«, ki je bila pred leti uprizorjena tudi na našem odru. V glavnih vlogah bodo sodelovali: Karena (Župevc), Kogejeva, Franci, Betetto, Janko. Režiser: Golovin, dirigent: Polič. {.ustnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkotu. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 120 Foto atelje-studio J. POGAČNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3 se priporoča ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA ALEKSANDROVA 7 Vsa glasbila In strune CINKOVO BELILO ,,BRILJANT*« zlati, srebrni, beli, zeleni in sivi pečat LITOPON ».TITAN I K*‘ originalno 30 °/o blago, odporno proti svetlobi SVINČENI MINIJ „RUBIN“ garantirano 30% svinčenega superoksida KOVINE IN KOVINSKI POLIZDELKI VSEH VRST! Metalno akcljonarsko društvo, Ljubljana Telefon 2727 Pikov Opora v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo napisal po Puškin^eni noveli M. Čajkovski. Uglasbil P. Čajkovski. Prevol Niko Štritof. Dirigent: A. Neffat. | Režiser: prof. 0. Šest. Herman Št. Marčec Liza Paulina 0. Oljdekopova Grof Tomski R. Primožič F. Golobova Knez Jelecki V. Janko Guvernanta N.Španova Čekalinski K. Burger Maša Surin A. Kolacio Osebe medigre v III. sliki: Čaplicki F. Jelnikar Narumov A. Petrovčič Chloe Komornik M. Škabar Daphnis (Paulina) F. Golobova Grofica M. Kogejeva Plutus (grof Tomski) Carica, gosp^inje, lakaji. Dejanje se vrši v Pete11 Uncem XVIII. stoletja. Po drugi in č® daljši odmor. Plese v medigri naŠt" 'etni mojster Golovin. NAJVLJUDNEJE SE PRIPOROČA Frizer za dame in gospode v pasaži palače VIKTORIJA LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 4 Zobna ordinacija Dentist teh. Leopold Smerkolj | laboratorij za moderno tehniko in keramiko orčinira za zdraul|en|e zob od 8-12 ure čop. In oč 2-6 ure pop. * Ljubljana U1I. Celouška cesta 32 II Telefon 34-48