229
—   Slovanska opera v Parizu. Kako samovestno se smatrajo cehi s svojo opero je dejstvo, da hočejo na Parižki razstavi 1. 1900 nastopiti s svojimi najlepšimi operami. Tudi ruska carska opera bode predstavljala nekaj svojih najboljših oper.
—   Nesreča na Dunavu. Ko se je preko Dunava hotelo v čolnu prepeljati osem oseb, je nastala huda nevihta. Čoln je preobrnil in vsi so utonili. Mej ponesrečenci je bil tudi 841etni starček.
•—II delavcev povozilo. Blizu Luzerna v Švici je na St. Gotthardski železniški progi delalo 14 delavcev. Ker je imel priti vlak, so se umaknili na drugi tir. Kar pa pripiše potem tiru nepričakovano poseben vlak in povozi 11 delavcev. 7 delavcev je mrtvih, trije so težko ranjeni, j eden   pa   lahko.
—   Požar. V Lipsiji je pogorela tovarna za klavirje, Ogenj je pokončal 900 klavirjev.  Škoda je ogromna.
—   Ponarejalci bankovcev. V New Jorku so zasledili družbo, ki je ponarejala avstro-ogerske bankovce. Hotela je ravno za 200.000 gld. desetakov zamenjati. Družba je morala na daleč okrog imeti zaveznike. Vodja podjetju je bil neki Madjar.
—   Praznoverstvo povod puntu V neki vasi na Ogerskem so hoteli sorodniki dati izkopati truplo umrlega mla-denča in je pokopati v svojem kraju. Temu so se kmetje uprli rekoč, da ne puste mladeniča izkopat, ker bi potem toča pobila. Bili so v tem praznoverstvu tako stanovtni, da niti glasu domačega župnika niso poslušali, ki jih je pregovarjal. Ker so sorodniki hoteli vsejedno izkopati truplo, so kmetje s silo nastopili. Celo žandarmerija ni mogla pomiriti razjarnega ljudstva, moralo je vojaštvo vmes poseči, Kmetje so žandarmerijo kam-njali in jo napali s kosami in cepci. Orožniki so streljali ter ustrelili jednega kmeta, dva pa ranili.
—   Štiri deklice utonile. Učitelj v Zemunu je peljal minoli teden ves svoj razred kopat v postranski odtok Save. Voda je ondi plitva in brez nevarnosti za kopanje. Pa nesreča je hotela, da so štiri deklice zašle v neko jamo, kjer je voda nekoliko globokeja in so vse utonile. Stariši so bili tako razjarjeni nad učiteljem, da so ga hoteli pretepsti. Morali so ga orožniki stražiti.
—   Poneverjenje. Svetnik pri najvišjem sodišču v Be-lemgradu, Ugričič je izdal mnogo ponarejenih menic in pobegnil. Policija ga je zasačila in izročila sodišču.
—  Razmerje strank na Francoskem. Znano je razmerje glasov raznih strank in zadnjth volitev. Volitev se je udeležilo 7,455.000 mož ali 419.000 več kakor   leta   1893.
Od teh je bilo oddanih 3,005.000 za vladne republikance, 2,069.000 za radikalce vseh vrst, 858,000 za socijaliste, 788.000 za raltiirance in 735.000 glasov za mouarhiste.
—  Stoletnica Palackega. Mestni zbor praški vabi po lepakih meščanstvo, naj odičijo hiše in ulice dne 18. 19. in 20. junija ob slavnosti stoletnice Palackega, najvišjega ceha tega stoletja, ter da s tem pokažejo prijateljem in nasprotnikom svojo hvaležnost in svojo zavednost.
—   Telefon ukraden. Pred nedolgim časom se je poročalo, da je interubana telefonska zveza mej Dunajem in Ljubljano pretrgana. To so provzročili zlikovci, ki so na Niž-jeavstrijskem blizu Dunaja pretrgali telefonsko žico in iste ukrali kakih 440 kg ali 4000 m dolžine. Zares tatovom pride veaka stvar prav.
—   Zveza nemških mest. V Libercah so binkoštne praznike zborovali odposlanci nemških mest na češkem v svrho, da ustanove zvezo nemških mest. Ker vlada predloženih pravil ni odobrila, je shod sklenil pritožiti se na državno sodišče.
—   200letnica praškega polka. V imenu mestne občine praške je župan Podlipnj poslal praškemu polku, ki je sedaj v Tridentu srebrn lavorjev venec in to povodom praznovanja 2001etnice Polkovnik je županu naznanil, da bode polk nosil ta dar na zastavi.
—   Naselitev severne Švedije. Dolgo se pripravljajo na to, da bi severno Svedijo gosteje naselili. Ta pokrajina, ki meri 100.000 kvadratnih kilometrov je bila doslej zelo zapuščena in to vsled pomankljivih zvez z južnimi deli dežele. Sedaj so zgradili nove železnice do tja vsled česar je mogoča naselitev ondi. Vlada in državni zbor sta se izrekla, da je sedaj priSel čas, da se izrabi zapuščena severna Švedija. Te prostrane pokrajine imajo sedaj le 130 000 prebivalcev, dočim bi mogle preživeti deset milijonov Ijudij, kajti pokrajina je bogata v vsem, ima rodovitno zemljo za poljedelstvo, dalje lepe gozdove in velike podzemske zaklade. Sedaj se Švedci mnogo izselujejo, če se bodo sedaj imenovana domača tla prav izkoristila, dobili bodo lahko vsi doma kruh.
—   Velikanski top. Amerikanci sestavljajo idaj top (kanon), ki bo največji in najmočneji na svetu. Top bo tehtal 126 ton, t. j. 6 ton več nego oni veliki Kruppov top, ki je bil na razstavi v čikagu. Kaliber tega topa meri O 406 m, dolžina 14 98 m, premer na konuu 1-52 m. Streli tehtajo po 1043 kg, torej več kakor 1 tono, vsakokrat se porabi 453 kg smodnika. Top nese v daljavo 25 km Ta velikanski top bo stal 2% milijonov gld.
—   Leto 3000. Italijanski pisatelj Mantegazza je spisal knjigo, v katevi popisuje natančno razmere, ki bodo vladale na svetu tedaj ko se bode pisalo 1. 3000. Pisatelj pravi, da se bodo zjedinile vse države in da bo politično glavno mesto Andrapolis, ki leži ob vznožju Himalaje v Aziji. Tu se bodo shajali delegatje, kamor bodo dohajali po zrakoplovih, in se posvetovali o najvažnejih vprašanjih. O vojski se bode takrat govorilo kakor o kaki barbarski napravi izza davno minolih časov.
Na dirkališču zblaznel. Pri zadnji konjski dirki v Freidenau pri Dunaju je stavil mlad mož iz najboljših krogov ogromne svote, a niti jedenkrat ni došel s svojimi konji prvi cilj. Mož je bil strašno vznemirjen. Ko je stavil pri zadnjem dirkanju zopet na svojega konja jako veliko svoto ter iznova propadel, je  —  zblaznel.
—   Petdeset let s krogljo v glavi. Alfred Bellos, trgovec v Promontoru, nosi še iz vojske leta 1848. kroglo v glavi. Vsled tega ne vidi na levo oko, ne sliši na levo uho in ne more na levi strani jesti. V kratkem hočejo baje k Eontgenovimi žarki pogledati, na katerem mestu je kroglja.
—  Štiri osebe obgljavljene. Iz Berolina se poroča: V Duisburgu so bili te dni obglavljeni Graadt, Santer in Smitz,
             Novice.
230
ker so usmrtili premogarja Schule. Žena te žrtve, ki je morilce v to Dahujskala, da bi petem laglje ž njimi živela v pregrejšni zvezi, je bila tudi usmrtena. Umor so izvršili dne 7. februvarja t 1. in 80 bili vsi štirje k smrti obsojen. Zagovornik je zahteval drugo pravdo, a tudi pri drugi pravdi so bili k smrti obsojeni. Krvnik Keull je najprvo odsekal glavo moškim, nazadnje ženski.