Steklarska nova: delavcem obljubili plačilo prispevkov Bodo céijske košarkarice ostale brez dvorane? 0\ st. 81 - leto 64 - celje. 16.10.2009 - cena 1,25 eur Kmetovanje ali igranje golfa? Krnele okoli dvorca Prešnik so ostali brez najetih zemljišč, ker jih je kupil Janko l\irnšek, ki pravi, da bo ekološko kmeto-val. Predlog državnega prostorskega načrta tu predvideva golf igrišče ... Od^OiTCirnd Ufvcri«^ NT Totjand Cvi'n »Naši otroci niso statistilca!« Tako pravijo starši umrlih na avtocesti (na slikj Alojz Kračun s fotografijo pokojnega sina Petra) in napovedujejo opozorilne akcije. (Ne)pravična humanitarna pomoč za Reneja Društvi, ki sta za hudo bolnega Reneja Blatnika zbirali denar, tega nista pripravljeni izročiti neposredno staršem. Mercator ©son® Op»karnlAka 9. C«l|9. Sel. «t 03/42d 80 00 Petek, 16. oktober in s^ůU, 17. oktstor PRAZNIK KRUHA Prazni lij f no ht uživajmo skupaj! Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Obiščite nas v novem salonu v Športnem parku Celje, v poslovni stavbi Arena Petrol. www.mlk-cř.st 08D 12 24 OKNA ^PÓGODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN Življenja, ne statistika Na današnji dan so pred dvema tednDumnaodsAa avtoceste med Šempetrom in Žalcem usasniia tri miadaživ-Ijenja, eno dekle je bilo huje poškodovano. Nesreča, ki je za vedno spremenila življenja celi vrsti ljudi, ni pustila neprizadetega nikogar, pa deprov lahko večina le slmi, kako je, če izgubiš otroka. Prvim šokom je sledila kopica vprašanj, ugibcrnj. Od lega, kako je mogoče, da pijani voznik s skoraj dvema pro-miloma alkohola v krvi sploh sede v avto» do tega. zakaj ga po nesreči, v kateň se mu skoraj ne sknvi las, policisti zadržijo le do iztr^nitve. Potem so sledile analize, kako je mogoče, da prihaja do »pomot«, ko šofer zavije rm napoM pas autoceste in zakaj driava ne poskrbi za bolj vame dovoze. Predvsem pa se je zastavljalo vprašanje, kako je mogoče, da niti v takšnih primerih ne gre računati na hitre sodne postopke. In k ia/í7smí slovenski prometni statistiki so prišteli tri nove primere... Toda ti mladi so imeli imena, obraze, svoja življenja, prihodnost se je kazala kot polna neskončnih možnosti. Niso in ne bodo le statistika^ so se odločili žalujoči starši, se povezali in sklenili ukreniti nekaj, kar bi njim prineslo vsaj mah olajšanja, hkrati pa komu morda rešib življenje: s sprejetjem drugačnih zakonov, ki ne bi ščitil povzročiteljev nesreč, z odstranitvijo pijancev z rmših cest, s kaznovanjem tistih, ki so krivi. L^ili bodo plakate, prižigali sveče in opozarjali odgovorne, da so sprerrtembe nujne. »Zakaj bi ljudje še naprej umirali, ker se Ščitijo morilci na cestah, ki so se zavestno napilih se sprašuje eden od staršev. Je to maščevanje, poziv na linč? Bodo starši vzeli pravico v svoje roke, ker sistem ne deluje? Je njihova akcija res samo obračun s povzročiteljem, ki je po mnenju nekaterih prav tako žrtev? Bi morali akcijo zastaviti drugače, čeprav je znano, da številne preventivne akđje doslej rdso dale rezultatov? \^amem, daje vse to predvsem reakdja staršev ob neizrekljivi bolečini in občutku nemoči Hkrati pa kaže. da povsem še niso obupali nad državo, saj dodajajo, da. se stvari vendarle lahko spremenijo, da je njihova altíija predvsem pritisk na odgovorne. Če jih bodo le slišali tisti, ki lahJo) in morejo nekaj ukreniti Za vse nas, ki lahko že danes doživimo podobno. V ZD Celje cepljenje proti sezonski gripi V Zdravstvenem domu v Celju so s cepljenjem proti sezonski gripi začeli v ponedeljek. Priporočajo ga zlasti otrokom, slarejštm in kroničnim bolnikom. Cepijo v pritličju zdravstvenega doma vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 13. do 14.30. Predšoiske otroke cepijo v otroškem, šo-larje in dijaJce v šolskem dispanzerju. Priporočajo, da se za cepljenje odločimo čim prej, preden se začne Opravičilo in začnejo krožiti virusi gri-pe. Cena cepljenja je IZ evrov, za kronične bolnike in starejSe od 65 let 7 evrov. S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti osebe, ki so imele kdaj liudo alergijsko reakcijo pO cepljenju s tem cepivom ali imajo alergijo na katero od sestavin cepiva, oziroma so alergične na kokošja jajca. Cepljenje je treba odložiti pri akutno zbolelih s povišano telesno temperaturo, MBP V torko^H številki Novega tednika smo v anketi ob član* ku Praznik kmetov na Pomkvi napačno zapisali priimek članov družine Hrovat - Milice, Petra in hčera Lucije, Ur5ke in Petre z Ostrožnega pri Ponikvi. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo simbřol v $ifT>biozí z okoljam Tetafikait 3000C«4ie TeLr«386idl4256AClQ Faz:*3S6l3)&256612 Septembfa m oktobra 09 Nevarne odudke: zdravlld, dl(umulstor}s, kartuše. batenje, olja, lake. kozmetiko, škropiva.. oddijti m vamo v premeni zabojnik dnđ» Simbto. Infonnacije o lokacijah in terminih na 03 425 64 00 in www.simbio.ST> Ta teden S8 je iztekel rok. do katerega so fnorai Iftsinlo oziroma n^eflin^^ Nobene kazni za napačne podatke Ta teden se je iztekel rok, do katerega so morali lastniki o;siroma najemniki stanovanj v večstano vanjskih stavbah sporočiti Število uporabnikov stanovanj. Že v prejânji Številki smo se spraševali, kaj se bo zgo-dilo s tistimi, ki bodo sporočili napačno Število stanovalcev, vključno s psi. Odgovor ministrstva: m6 Je pa kazen predvidena za tiste, ki upravnikom niso pravočasno poslali podatkov o Številu uporabnikov stanovanj. Kot smo že poročali» upravniki nove evidence pripravljajo na podlagi novega pravilnika, řd ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Ta predvideva, da morajo upravniki od stanovalcev zbrati podatke o številu uporabnikov v posameznem stanovanju. Števi- lo uporabnikov posameznega stanovanja so morali upravnikom sporočiti stanovalci sami. Upravnik bo evidence objavil na oglasni deski. Ministrstvo se zanaša na poštenost stanovalcev, da bodo upravnikom sporočili natančno in seveda pravilno število stanovalcev v posameznem stanovanju. Ministrstvo pa ne stavi ^e na poštenost Slovencev, ampak tudi na njihovo ovaduštvo. Sosedi bodo namreč potem, ko bodo videli evidence, lahko upravniku prijavili, če nekdo ni podal točnih podatkov o tem, koliko IjucÙ stanuje v posameznem stanovanju. Ampak potem se ne bo zgodilo nič pretresljivega. Upravnik bo namreč domnevnega lažnivca Še enkrat pozval, naj se izjasni, koliko ljudi stanuje v določenem stanovanju. Odgovor bo lah- ko ponovno laž, saj pravilnik kazni ne predvideva. In kot so nam pojasnili na ministrstvu, praviiruk kazni tudi ne more predvidevali. Težave lahko nastopijo v tistih večstano vanjskih stavbah, kjer nimajo merilnikov porabe, recimo vode. Če bo v takih večstanovanjskih stavbah več primerov, kjer ne bodo podali pravega števila stanovalcev, se lahko zgodi, da bodo sosedi plačevali višjo ceno, saj bo treba plačati še za tisto vodo, ki jo bodo porabili tisti, ki dejansko sploh niso prijavljeni kot stanovalci. Prav zato se zdi, da bodo sosedi v takih primerih res posegli po ovaduštvu. V pravilniku so namreč prav zaradi porabe vode na pobudo številnih lastnikov in najemnikov stanovanj zapisali, da se ti skupni stroški delijo po številu uporabnikov. Višje porabe vode pa vam ne bodo zaračunali. Če imate psa, čeprav doplačilo po novem bo. V nekaterih večstanovanjskih stavbah so sicer že plačevali doplačilo, če so v stanovanjih imeli psa, po novem pa je to zapisano tudi v pra-viiiiiku. Vendar, da ne bo pomote. Doplačilo se ne plačuje, ker bi vaš štLrinožni pasji prijatelj porabil toliko vode, ampak se plačuje doplaČQo v višini polovice osebe za čiščenje skupnih prostorov. Zato tudi ni treba doplačevati. če imate namesto psa mačko oziroma kakšno drugo žival, kot pojasnjujejo na ministrstvu: »Zaostale živali se stroškov čiščenja ne bo plačevalo, saj se druge živali običajno ne vodijo na povodcih oziroma ne uporabljajo skupnih prostorov.« ŠPELA KUl^T Foto: Grup A Avto imajo lahko tudi socialno ogroženi Kot smo poročali že v torek, se bo Center za socialno delo Celje predvidoma konec leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta preselil na novo lokacijo. Nove prostore bodo imeli v stavbi med Areno Petrol In dvorano Zlatorog vpetem in šestem nadstropju. Za to lokacijo so se odloČili zato, ker s tega območja prihaja največ njihovih uporabnikov, poleg tega pa bodo uporabniki centra lahko tam tudi brezplačno parkirali. Prav slednje je zmotilo bralko, ki se 3e vprašala, kako to, da imajo uporabniki centra za socialno delo avtomobile. Pred časom smo se tudi £ni ukvarjali s tem vprašanjem, pa so nam na centru pojasnili, da k njim ne pridejo le tisti, ki potrebujejo socialno pomoč, ampak je še cel kup drugih stvari, ki jih ljudje tam urejajo (otroški V nove prostore na Kudinji se bo eenterzs socialno delo presolil konec íeti. m dodatki, porodniške ...). Če pa govorimo le o socialno ogroženih, pa so nam na cenit. 81 • 16. oktober 2009 - trn povedali, da dejstvo, da nekdo ima avto, ne pomeni, da ni socialno ogrožen. Se- veda pa ni vseeno, kakšen avto ima... ŠK, foto: SHERPA NOVI TEDNIK GODKI Le s pritiski do svojega! Delavci Steklarske nove zaenkrat delno zadovoljni • Če ne bo odpravnin, Kapitalsko družbo čakajo tožbe Sredin množični prihod nekdanjih delavcev Steklarske nove pred poslovno stavbo Kapitalske družbe je vendarle obrodil sadove. V času sestanka z lastnico, Kapitalsko družbo, je 50 delav* cev pred stavbo čakalo na Izid. Dovolj, da ]e KapitaJ-ska družba vendarle naSla način, kako poplačati neplačane prispevke de I a v-cem, ki jim jih vodstvo pod* jetja ni poravnavalo zadnjih pet let. A zmaga ni popolna. Ponujeno rešitev morajo potrditi še v vladi, pod vprašanjem pa so še odpravnine. »Glede na to» da Imamo slabe izkušnje, ne morem reči, da sem povsem zadovoljen z obljubljenim,« je izid sestanka komentiral nekdanji prvi sindikalist Stjepan Mikku-žić. »Predlog je, kar zadeva neplačanih prispevkov, za de- lavce pozitíven. A to ni vse, kar smo iskali. O odpravninah se nismo zmenili. Bomo videli, koliko bo stečajne mase. Če je ne bo dovolj za odpravnine, bomo šli v tožbe zoper lastnika, Kapitalsko družbo. Skratka, polovično smo zadovoljni. Zdaj smo jim dali deset dni, da la predlog potrdi rudi vlada. pa veste, da imamo slabe izkušnje. Imeli smo sklepe vlade o do-kapitalizaciji, pa zadnji dogovor s predsednikom vlade, ki je obljubil, da bo vse uredil, pani bilo ravno tako. Imamo zadržke.« Kaj, če po desetih dneh spet ne bo niČ? Sindikalni zaupniici z viš-jih ravni so nam obljubili, da ne bomo sami vboju za svoje pravice. Da se nam bodo pridružili še drugi ter da bodo javno izpostavili, katera druga podjetja tudi ne plačujejo Stjepan M íklauné napoveduje, da bodo v primoni, ca so jih tudi tokrat peljali žejne če2 vodo. organizirali protest pred parfamerktom. Takrat ne bodo sami, z njimi bo okrog 150 tisoč delavcev^ ki jim delodajalci prav tako ne plačujejo prispevkov. prispevkov za svoje delavce. Ibdi te delavce se bo povabilo, da pridejo pred vlado protestirat. Ali bo zgolj protest ali bo gladovna stavka, se bomo še dogovorili- Ali se da vse v tej državi urejati zgolj »na silo«? Vi ste namreč že tak primer. O tem bi se pa lahko razgo-voril. Jasno je, da sem se kot predstavnik Steklarske nove zelo izpostavil, zaradi česar imam sedaj veliko težav. Rečem lahko, da nič kaj ne verjamem v pravno državo. O nj^ govorijo listi, ki vodijo to pravno državo. A na sestankih, na katerih sem bii, se tudi oni sprašujejo, zakaj pa nekdo nekaj ne naredi, saj ja živimo v pravni državi. Ko jih vprašate, zakaj sami ne ukrepajo, saj so na takšnih funkcijah, ko bi morali nekaj narediti, so tiho in ne odreagi-rajo. Imam slab občutek, da se res ne da narediti nič, Če se prej dobro ne organizira. Kaj pa si obetate od že v avgustu napovedane revizije? Bo kaj našla? Ali vprašano Še drugače: vi ste že vložili kazensko ovadbo zoper prejšnjega direktorja Mihaela Kolarja, pa iz vsega tega ni bilo nič. Bo zdaj kaj drugače? Glede naše ovadbe, ki jo omenjale, je povsem jasno. Če bi veljala pravna država, bi tožilca, ki je zavíjel našo ovadbo, takoj suspendirali, Danes imajo sami delavci dokumentacijo, da bodo prikraj-šaru. V zavržbi, ki jo je podpisal tisti tožilec, pa jasno govori o tem. da nihče ne bo pri-krajšan, da delavci nimajo osnove za ovadbo. Torej preiskave sploh ni naredil natančno. Ni opravil dela. za katerega je zelo dobro plačan, Če bo ta revizija in ljudje, ki jo bodoopravljali, želela kaj najti, sem povsem prepričan, da bodo našli. ROZMARl PETEK Foto: GrupA (Arhiv NT) Steklarna Rogaška spet plačuje prispevke Med podjetji, ki svojim delavcem ne plačuje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno, je bila do včeraj tudi Steklarna Rogaška. Steklarna Rogaška je zaradi slabe gospodarske situacije pred slabim letom dni prosila za odlog plačila. Sedaj, ko že štiri mesece posluje z dobičkom» so z včerajšnjo plačo delavcem spel plačali prispevke. Dolg do blagajne je v slabem letu dni narasel na okoli 2,5 milijona evrov. Po dogovoru naj bi ga poravnali v 24 obrokih, prvega naj bi plačali prihodnji mesec. RP Kako dolgo še gradbišča in neprevozne ceste? Spodnjesavinjčani izgubljajo živce zaradi gradnje kanalizacije Gradnja kanalizacijskega sistema v Grižah. Libojah in Šempetru je razlog za mnogo jeze in nezadovoljstva. Dela, vključno z asfaltiranjem, bi morala bití na območju občine Žalec končana konec septembra in celoten projekt januarja 2010. Vozniki se tako v Šempetru, Grižafa in Libojah vozijo po razriti cesti, na kateri ogrožajo svojo in varnost drugih v prometu. Občina Žalec za zamudo krivi izvajalca, velenjski Vegrad in nadzornika del, podjetje DDC. V slednjem očitke zavračajo, Vegrad pa kljub neplačevanju obveznosti obljublja dokončanje del do pogodbenega roka. Kot smo že pisali, gre za zamujanje pri izvedbi projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda in varovanja vodnih virov na po-vodju Savinje. Po pogodbi, sidenjeni med Občino Žalec kot naročnikom in Vegradom kot izvajalcem, bi morala biti vsa dela na treh žalskih odsekih končana najkasneje v začetku septembra. Gradbišča in luknje na cestah pa govorijo čisto drugo zgodbo, ki jo dnevno doživljajo krajani Ln uporabniki cest. Na kanalu Žalec-Griže-Za-bukovica bi morali delati od marca do junija. Po štirih me- secih, po podatkih Občine Žalec, Se vedno niso končani gradnja kanala čez kmetijske površine in Savinjo, navezava novega kolektoija na obstoječo kanalizacijo in črpa-Dšča ter končno asfaltiranje. Na območju od Kasaz do li-boj bi se morala po pogodbi deia izvajati od maja do konca avgusta. Na dokončanje pa še vedno čakajo prehod čez Savinjo, povezava s čistilno napravo, prestavitev plinovoda in izvedba črpališča ter obnova voznega pasu ceste na celotni trasi. V Šempetru bi morali delati dober mesec dni, in sicer od marca do aprila. INTERNET Hitrosti ćo^SfAbps TELEVIZIJA Več kot ff0 progrcmov TELEFONIJA Brezplačni klic/ v ____ SLO kobelska omrežja ^^ TU KN iEK 03 42 83 199 www.turn89k.net * Pané p_>fc>>» 128 prv» trt rr^aca aa vm nov» oirojnft». Že od Kar pol leta po terminskem planu jih na trasi položene kanalizacije Čakata obnova in asfaltiranj e ceste. Skupaj dobrih 6 kilometrov kanalov tako še vedno čaka na dokončanje. Po zadnjih zagotovilih Ve^ada naj bi se dela v Šempetru končala do konca tega meseca, na ostalih dveh kanalih pa v novembru. Zamuja se tudi v ostalih občinah, sodelujočih v projektu, v Preboldu. Braslovčah in na Polzeli. Po zagotovilih izvajalca bi se dela morala pos- pešeno nadaljevati, toda učinek je manjši od pričakovanega, kar dnevno lahko ugotavljajo sami občani, ne le naročnik projekta Občina Žalec. Ta je pred dnevi za zamujanje in slabo voljo ljudi s prstom pokazala na Vegrad in podjetje DDC Inženiring sve tovanje Ljubljana. Zamujanje zaradi neplačevanja Vegradu očitajo slabo kakovost del» slabe materiale, ki jih vgrajujejo, in celo takšne, ki niso v skladu z dokumentacijo - primer so kanalizacijski jaški, ki jih je bilo u^ba sanirati. O njihovi odgovornosti bi morala presojati gradbena stroka, menijo. Opozarjajo tudi na to, da je na gradbišču samo en delavec, mnogo jeze med ljudmi pa povzroča neprevoznost cest. Nadzornik žalske razvoj-ne agencije Savinja Stojan Praprotnik omenja» da največ težav z zamujanjem povzroča Vegradovo neplačevanje podizvajalcem, katerih stroji kdaj tudi stojijo, ker jim zmanjka goriva aii tampona, in zamujanje z izplačili dobaviteljem materiala. Doslej je Občina Žalec na zamujanje in nepravilnosti ter slab nadzor DDC-ja javno opozorila in o težavah obvestila mi- nistrstvo za okolje, ki je poleg občin in Evrope sofinan-cer projekta. Čeprav končni rok, januar 2010, še ni ogrožen, bi velenjski Ve^ad zaradi zamujanja moralo skrbeti. Iz odgovora, ki so nam ga posredovali, je mogoče sklepati, da jim je za lokalne probleme malo mar. V skopem odgovoru so zapisali, da gradnjo kanalizacijskega omrežja nameravajo dokončati v pogodbenem roku, ^ede vajenih materialov pa» da zagotavljajo, da so skladni z dokumentacijo. Se pa ob tem zavedajo, da občasno prihaja do zapletov, napačno dobavljenih materialov, terminskih odmikovna posameznih trasah» občasnih zastojev in podobno, MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Polžji premiki obnove voznega pasu ceste Kasaze- Uboje. Cesta bi morala biti končana konec avgusta. Po zadnjih obljubah Vegrada, ki zamuja s plačili podizvajalcem in dobaviteljem materiala, bo končana novembra. Do res? - it.81-16.oktob«r200d - Nakomu naj bi bito podjetja zanimivo (a zandi ugodna lokacjje. Biva hiše v nizkem štartu, a še vedno brez denarja Kdo je osiromašil podjetje? Kdo bo zato odgovarjal? - Direktor Peter Golob vidi nove zaposlitve in nov razvoj Tildi včeraj direktor podjetja Biva hiše z Gomiiske-ga Peter Golob iz banke ni prejel odgovora, ali jim bo ta odobrila premostitveni kredit ali ne. Kar pomeni, da je većina zaposlenih, z izjemo tistih» ki dokončujejo dela v Italiji, še vedno na kolektivnem dopustu. Koc pravi Peter Golob, realnih ovir za odobritev ne bi smelo biti, saj gi« za varno, visoko zavarovano naložbo. Uradno 5e večinski lastnik Unior je pomagal tako» da je umaknil hipocekamo zavarovanje svojih posojQ na nepremičninah družbe Biva hiše ter s tem sprostil dodaten jams- tveni potencial. Koliko posojila potrebujejo, Golob Še ne želi povedati. Njihov transakcijski račun je blokiran zaradi 131 tisoč evrov, kolikor so dolžni različnim upnikom, delavcem pa dolgujejo dve plači. Vsaj odkar je direktor Golob. Je pa ta kijub temu, da na odgovor banke čaka že slaba dva meseca, optimističen. »To je osnova tako za poplačilo zaposlenih kot za takoj5nje nadaljnje delo.« O »planu B« ne želi razmišljati. Kot pravi, bi v primeru negativnega odgovora banke moral lastnike pozvati k dokapitalizaciji ali pa predlagati stečaj. Novi NAKRATKO Tušmobil v vsak slovenski kot Tbšmobil je to poletje med prvimi mobilnimi operaterji na svetu začel s preizioošanjem no\ih mobilnih dimenzij s po-močjo UMTS 900. S Strokovnjaki iz Nokia Siemens Networks so ugotovili, da je nova tehnologija izjemno primerna za reliefno razgibano slovensko ozemlje» hkrati pa omogoča najsodobnejše mobilne storitve. V Sloveniji Še vedno 26 odstotka prebivalcev nima dostopa do mobilnega Interneta, Tlišmobil pa lahko to z iz^adnjo omrežja UMTS na 900 MHz zagotovi. Vzdrževalci na Rogli Na Rogli se je včeraj začel dvodnevni letni posvet vzdrževalcev Slovenije. Včeraj so podelili nagrade zmagovalcem natečaja za najboljša diplomska dela ter raz^sili zmagovalce natečaja za naj- boljšo idejo s področja vzdrževanja. Osrednji dogoddc je bila okrogla miza Kako do konkurenčne prednosti in razvoja podjetja z vzdrževanjem. Tema je v duhu recesije in vsesplošna varčevanja pri nabavi osnovnih sredsw še kako aktualna. Nagrajena Thermana Med nagrajenimi letošnjega izbora naj e-podjetij je tudi laška Thennana s svojim wellness centrom. Skupaj s pod-je^em MAiS so uvedli učinkovit in do gosta prijazen sistem: od njegove piijavc in uporabe pa vse do končne odjave iz sistema. Med prvimi so uveljavili tudi brezkontaktno kartico-z^^^estnico» ki temelji na tehnoJo^ji L L pametne kartice. Prav t^ka Thermana je letos prejela tudi nagrado za naj kopališče in naj wellnes v kategoriji velikih turističnih objektov. Zaupanja vredne blagovne znamke Na podlag! minule raziskave so med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami že tre^e leto zapored izdelki Skupine Pivovarne Laško. Blagovna znamka laško je naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znamke prejela v kategoriji piva, izvirska voda Zala v kategoriji ustekleničenih vod (sledi ji Radenska), Frutekvkategorijiotroš-ke hrane, Fructal pa v kategoriji sokov. Med gospodinj-skiroj izdelki potrošniki najbolj zaupajo blagovni znamki Gorenje. RP Velenjčani v Skopju v Skopju se je v torek začel tradicionalni in zelo odmevni mednarodni sejem Teh-noma, rdeča nit sejma, ki bo traja! do sobote, pa je ener- getika. Na sejmu se bodo med drugimi predstavili Premogovnik, HTZ Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Esotech in Erico, skupni povezovalec pa je velenjslâ Era, sicer tudi lastnik Skopskega sejma. Ta vse bo!j postaja stičišče znanja in udejanjanja poslovnih ciljev mnogih uveljavljenih družb in združenj. Na sejmu v Skopju pripravljajo Re^onalni biznis forum, na katerem bodo strokovnjaki in praktiki $ področja energetike izmenjali znanja in izkušnje. Pri večini proj ekto v ima Era aktivno vlogo povezovalca slovenskih gospodarskih družb in ekspertov, ki se ukvdijajo z uiergetiku in ekolo^jo z makedonsko vlado in različnimi organizacijami. Velenjski premogovnik se bo na sejmu predstavil s programom obnovljivih wov ener^je, ekstemimi rudarskimi programi ter rudarsko gradbeno opremo, posebej pa bodo predstavljali program AquaVallis. US lastniki pa pravzaprav prihajajo iz njegovega matičnega podjetja Lesne gradnje. Odkup večinskega deleža pravkar poteka. Ker so (bodo) določena sredstva namenili za odkup večinskega deleža, je vprašanje, ali jim bo uspelo podjetje še dokapita-lizirati. A če ne bi biii prepričani v uspeh, se najveijet-neje tako globoko v zgodbo z Gomilskega niti ne bi zapletli. »Vsekakor verjamemo v uspeh, sicer se ne bi izpostavili tako, kot smo se. Če ne bi videli določenega potenciala in priložnosti, ki jih podjetje ima. Ljudje tukaj zna)o delati tako kvalitetne stavbe kol izjemno kvalitetno stavbno pohištvo. Pravzaprav smo ravno takšne proizvodne zmogljivosti iskali. Podjetje ima tudi dobre reference, predvsem na itahjan-skem trgu. Ravno tam dokončujemo projekt, ki ga je začelo, a ne dokončalo prejšnje vodstvo. Obenem smo uspeli podpisali predpogodbo za iz^adnj o novega apartmaj-skega naselja.« pravi Golob. Špekulacije zaradi zemljišč? Po direktorjevi optimistični verziji bodo v podjetju potrebovali še kar nekaj nove delovne sile. Že zdaj potrebujejo Štiri ljudi, kmalu naj bi jih zaposlili Še 20. »Naš cilj Je v najkrajšem Času vzpostaviti toliko delovruh mest, kot jih proizvodne kapacitete zmorejo pokrivati. Obenem samo zemlj^če omogo- Peter Golob optimistično Čaka posojilo. V podjetju vidi fepo prihodnost. ča nadaljnjo Širitev delovnih mest.« Ravno zemljišče pa je vir mnogih špekulacij, na katere opozarja direktor. »Tako kot vsepovsod, vsakvsvoji dejavnosti išče priložnosti. Mednje spada tudi poceni nakup podjetij v stečaju. Četudi le zato, da prideš do zemljišča, porušiš obstoječe zgradbe in zgradiš naselje. TYidi te opcije so. A to ni naša opcija, marsikomu pa so se zdele kot posrečene.« Komu seje to zdela posrečena verzija. Golob ne želi ugibati. Glede na to, da je podjetje bilo več mesece brez direktorja, pravi, da ima dovolj temeljev za upravičen sum, da je nekdo svoje naloge malomarno izvajal. A trenutno Časa za ukvarjanje s preteklostjo nimajo. ROZMARi PETEK Foto: Grup A Unior na polni delovnik S 36-iiniega se na polni 40-umi delovni teden vrača tudi linior. Podjetje je bilo, podobno kot Gorenje, med prvimi, ki so izkoristili državni ukrep skrajšanega delovnika. Med2.300 delavd so ukrep uveljavljali za 1.700 delavcev. Kasneje so se Številke spreminjale, saj so med prvimi izkoristOi tudi ukrep čakanja na delo, kamor so poslali oekaj manj kot 500 ljudi. Kot so sporočili, so $e za ponovni polni delovnik, ki \«ijaod začetka oktobra, od-loáli zato, ker si Wjub še vedno težki gospodarski situa-* dji želijo povečati zadovoljs-' tvo zaposlenih. Obenem so vsem zaposlenim, ki imajo sklenjene individualne po^ godbe o zaposlitvi, in izvršilnim direktorjem za dese^ tino znižali plače. Kot oce^« njujejo, v prihodnosti lahko' pričakujejo postopno večanje prodaje. Kar pomeni, da se bo s tem posledično zmanjševalo tudi število zaposlenih na čakanju. RP hotel casIno 'r FARAON 03/545-28-26 Novo v restaimzciji hotela: • Zanimiva sobotna iu nedeljska kosila • Cocktail party vsak petek • Kost a ujev pik u ik to soboto, 17. oktobra^ odïS.OOdo 18.00 Po kosilu mošt in pečen ' ■ kostanj, za najmlajše pa otroške delavnice z animatorji, obisk Medvedka... • Onevi tatarskega bifteka vsak torek www.novitednik.com ©ton patuwri naJOolJšlmcHmm ^pČTUALNO Ko od človeka ostane samo lupina Demenca postaja vedno pogostejša spremljevalka starosti - Svojci med nemočjo, strahom in obupom - Organizirana pomoč samo v Šentjurju Udarilo je z očetovo diag-oiozo. Rak. Počasno postavljanje. tiho družinsko trpljenje in jeza. Jeza na mamo, ker se umika. Ne pomaga. Ne ljubi se ji. In ko je bila bolečina ob izgubi ljuíh i j enega človeka največja» je udarilo znova^ S preprostim vprašanjem - kdaj ga bomo pripeljali domov? Kot da mama nI dojela, da ji je mož umrl. Upanja, da je le depre-sivna, je bilo konec. Marjana je vedela. Mama je de-mentna. »Zgodb je toliko, kolikor je dementnih in kolikor je svojcev. A vsem je skupno eno - prepuščeni smo $ami sebi,« pove Marjana SrŠe, ki se z mamino demenco spopadaže več kot tri ieia. »Bliža se osemdesetim m dJa^ozo so ji postavili lani novembra.« Posamezni znaki in zlovešča slutnja so sicer že veliko starejši, a vmes se je mama zdravila zaradi depresije. »Psihiatrinja n: hotela veliko slišati o demenci, pa še želeli smo si, da bi imela Marjana Srie ob skrbi za damentno mamo no obupuje, vendar sa včasih Čuti neskončno sama. A nitico od nas ie ni28pr1 vseh vrat za seboj... prav.« Depresijo je namreč mogoče zdraviti. Mama je bila zaposlena ženska. V karieri je imela veliko opravka z ljudmi. Na sta- V Šentjurju deluje Združenje zahodnoâtajerske po-krajine za pomoč pri demenci Spominčica, katerega ^^tni član je tudi priznani strokovnjak na tem področju, dr. AleS Kogoj. V domu starejših v Šentjurju izvajajo različna predavanja o tej bolezni, enkrat mesečno pa se svojci zbirajo tudi v skupini za samopomoč. 21. septembra obeležinemo svtíovni dan alzbei-merjeve bolezni. VSentjurfu so jo obeležili s stojnico na Mestnem trgu in s predavanjem o vlogi živali pri starostnikih. t^hh^ s rlir.crr ir. (-c^'ctc f ^ ENERGETIKA CELJE («4 OU2Sn(0 rnfočenr99i;ka<«si Srnrekdrjevd Î Ce^r^ »J PROnvNKA Ciljno varčevanje ...» vs«r M si , JovoHIQ Poslovna «nota Celje Stdneiovđ 7,3000 Celje T- 03/428 i 8 76 h poilovalnica.c^probdnkdif Več prihodnosti. * varćujete z rednřmí meseâiimi vpldđli v (pranem obdobju. • obrestna mera od 2,90 % za 6 mesew do 4,10 % za 60 rr«secev. mmprobankaA ra teta pa sta z možem živela sama. Rada je vrtnarila in pravzaprav veliko fizično delala. »Ko se zdaj oziram nazaj, vem, da je tudi pretirano fizično delo, izčrpavanje, neke vrste beg, mašilo. Čutila je, da je z njo nekaj narobe, in nas posredno opozar-jaia na to. A v stiski, s katero se spopadaš že sam, je lažje reči. da se nekomu ne ljubi, da se izogiba odgovornosti. Lažje je biti na človeka enostavno jezen.« Najprej ni hotela več v trgovino, izogibala se je ravnanju z denarjem, kuhanju in drugim gospodinjskim opravilom. Potem je začela zamenjevati hčerini imeni in zanemarjati podatek, da je vmes ovdovela. Pri raku ti vsaj kdo stoji ob strani Družina se je ob očetovi bolezni odločila, da bo zanj skrbela v domaČi oskrbi. Bolnišnice se z domačo posteljo pač ne morejo primerjati. Poleg tega obstaja cela podporna mreža. Od negovalk in patronaže - potek bolezni je znan in predvidljiv. Pri demenci pa je stvar povsem drugačna. Človek je fizično zdrav, a v resnici ga ni več. Nobene podpore ni, nobene pomoči. Poleg tega mnogi splošni zdravniki ob tem enostavno zamahnejo z roko v smislu »starost pač«, A to še zdaleč ni res. »Eno je vsakdanja pozabljivost, ki smo ji vsi podvrženi» drugo pa bolezensko stanje, pri katerem šteje vsak dan.« Sršetova je imela z osebrum zdravnikom srečo. Ko se je mamina bolezen siabšala, jo je napotil v Ljubljano. Dr. Aleš Kogoj je po devetih mesecih Čakanja demenco dokončno potrdil in jo napotil v Šentjur v društvo Spominčica. »Da to obstaja v Šentjurju, je pravzaprav neverjetno. Z izjemo Lj ubijane se namreč nima človek iâm obrniti.« Pri čemer mora človek veliko narediti tudi sam. Tteba je razčistiti pri sebi. »PostaJo je jasno» da si ne moremo več zatiskali oči. Z mamo je treba začeti delati, jo spodbujati, vključevati v različne dejavnosti» jo čim bolj sodalizirati in voditi na dnevne obveznosti. Za to so potrebni čas, volja in strpnost. Pred tem sem bila jezna, zgrožena, nemočna, da se mi upira, da noče narediti stvari, ki jih lahko vsakdo. Rabiia sem čas, da sem se sprijaznila, kako je vsak dan, ko se ne zgodi nič novega, pravzaprav dober dan.« Otroci v starih telesih Ko Človek stopi na nepovratno pot izgubljanja spomina in lastne identitete, mu pravzaprav nihče ne more niti približno napovedali smeri niti tempa razvoja bolezni. Potem ko je Marjana začela intenzivno iskati odgovore na različna vprašanja v zvezi s to boleznijo, je našla oporo tudi v skupini za samopomoč, ki enkrat mesečno v Sentjurjuzdružujesvojcede-mentnih oseb. »S seboj sem vozila tudi mamo in nekoč mi je neka gospa rekla, da je pa z njo še zelo v redu. Začudila sem se, a potem sem dojela, kaj vse bo Se prišlo. Od begavosti, uhajanjaod doma do nepokretnosti in neuživa-nja hrane ter pijače.« Po spletu srečnih naključij in zaradi maminega navdušenja so jo uspeli vključiti v dnevni center. s katerim imajo relativno dobre Izkušnje. »Problemi so povsod enaki. Za delo z dementními enostavno ni usposobljenega osebja. Opazila pa sem tudi, da so sta-rostiiiki sami do dementnih zelo nestrpni. Jaz pa vedno pravim, da ni še luhče od nas zaprl vseh vrat za seboj Ob napovedih, da se bo v prihodnjih letih število dementnih dvignilo za nekaj deset odstotkov, je stanje vsekakor zaskrbljujoče. »Na srečo so dementni načeloma zdravi, a če morajo v bolnišnico» je problem. Vprašanje je, kako je poskrbljeno za varnost, pri čemer predstavlja resno skrb to, da ne bi človek zaradi šoka padel še globlje v mentalno meglo. Gre preprosto za otroke v starih telesih. Treba jih je voditi in stali za njimi kot senca.« Mama živi, a je že dolgo ni več Spoznanje, da v človekovi glavi ni več vse prav, je pošastno. Vendar si pred tem pojavom tudi kot družba ne moremo več zatiskati oči. Najslabše pri tem je. če se vda- i L. mo brez boja. >»Velikokrat že splošni zdravnik na začetku dvigne roke, češ da je prepozno. A ni resi Nikoli ni prepozno. Razen seveda takrat, ko je človek že nepokreien in povsem odvisen od pomoči drugih,« pravi Sršetova, A resnici na Ljubo potí nazaj ni. >»Zdravila lahko bolezen zgolj upočasnijo in začasno ustavijo. Potem se naučiš cenili, da le oče ali mati Še prepozna, da se lahko samostojno obleče in še zna jesti ter piti. Kol pri oirodh. Le da tu ne ^ na bolje, ampak postopoma samo Se na slabše.« A Marjana na to noče misliti niti se vnaprej obremenjevati z najslabšimi scenariji. »Skrb za mamo sem vzela kot osebni izziv. Na srečo imam takšen značaj in Čas, da si to lahko privoščim. Če vse vzameš za dobro, je lažje preživeti iz dneva v dan.« A vsi ne morejo aii nočejo tako razmišljati. Domovi, bolj ali manj zlate kletke, pa se bodo z leti vse bolj polnili s takimi bobiiki. »Tteba se je sprijazniti, da je nekdo, ki je bil vaš oče ali mati in je vse življenje odgovorno in polno žive), nenadoma samo še lupina. Oseba, ki ti sledi in te desetkrat na dan vpraša, koliko je ura, dvajsetkrat, kateri datum je, in najhuje - kdo si.« Kot pravi naša sogovornica, se o tej bolezni vse premalo govori- »To ni nekaj, kar bi bilo treba skrivati. Mamo vodim s seboj, kamorkoli grem. Vem, da se nama lahko pripeti marsikaj neprijetnega, tako kot z majhnim otrokom, vendar... S tem se bom ukvarjala» ko se bo zgodilo,« zaključi Sršetova. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Za mnoga ja pozabljivost pae del staranja in ob omembi damenca zamahnejo z roko. Ada ne maš vsi sam na stramiée - ta ni ravno pozabljivost âoveka je traba začeti elm prej zdraviti in se z niim ukvarjati Vsak dan brez pomoct je izgubljen. Stanje namreč lahko wnilimo in bolezen začasno zavramo. Poti nazaj na žalost ni. INTERVJU novi tednik Cest ma vie »To je moje življenje,« o svoji ljubezni do francoščine in frankofonske kulture pravi danes 60-letni Slavko Deržek Ko sliliš za Slavka Deržka, pomisliš le na dve besedi: profesor in francoščina. A sta ti besedi bistveno premalo. Slavko Deržek )e namreč bil in je predvsem človek, ki je vse življenje razdajal. Sebe, svojo ljubezen do tujih jezikov, do viso-kih kulturnih in civilizacijskih dosežkov dnigib, predvsem franko-ionskih narodov. Razdano znanje je kot iskrico vpihoval v dojemljivo mladost svojih dijakov. In prižigal ogenj ustvarjalnosti, ogenj, ki mu sam pravi večkulturnost in večjezičnost Že dve leti je v pokoju. »Prav nič mi ni dolgčas. Pišem, ukvarjam se z vnuki» vrtnarim, berem Ce bt naSteval vse, kar delam, bi bila lahko kar dolgo skupaj... Lepo mi je,« pravi za začetek pogovora gim-nazijski profesor, Vi mu nekdanji dijaki, njegovi Sestdesetletnid v čast, nocoj pripravljajo nepozaben koncert ^sonov. Va^ delo povezujemo zlasti s I. gimnazijo, kjer ste bili dijak in ste kasneje, v najbolj ustvarjalnih letih, âe poučevali... Sem med tistimi, ki smo se vmUi »na kraj zločina<'. Maturira) sem leta 1966, pel let kasneje sem se prijavil na razpis za profesoija iranco&^e in angleščine. V izjemno čast se mi je zdelo, da se vračam v šolo, ki sem jo obiskoval kot dijak. Takrat je bila to edina in zelo spoštovana gimnazija vCelju. Imel sem sicer priložnost, da bi osfâl v Ljubljani, v Mtumi redakciji televizije, a vrnitve v Celje ne obžalujem kot tudi ne nobene druge odločitve v žvljenju. Razknjva. da se v gimnaziji niste učili francoščine, temveč angled Čino in ruiČino. Kdaj ste »odkrili« francoščino? Rad sem imel vse tuje j ezike in imel sem smisel zanje, predvsem pa sem bil priden. Pri učenju jezikov je talent pač premalo. Francoščino sem »odkril« na radiu. Kot vsi mladi takrat sem poslušal Radio Luxembourg, naše postaje pa so vrtele tudi italijanske in francoske uspešnice. Šansoni so se mi zdeli nekaj posebnega. In ta jezik. Tam, v Petrovčah, kjer nihče ni znal francosko, je bilo to nekaj prav posebn^. Vsi so znali le nemško. No, v tretjem letniku gimnazije sem se odločil» da se bom francoščine naučil. Sam sem se lotil jezika, za katerega vsi pravijo, kako težek je in kako težko se ga je nau6-tj. Sem živ primer, da se to da. V gimnaziji sem v zadnjih dveh letih opra- Slavko Deržek se je rodil 6. avgusta 1949 v PetrovČah, tam obiskoval štirirazrednico» osnovno Šolo pa končal v Žalcu. Po dijaških letih v celjski gimnaziji in po študiju anglistike in francoščine se je zaposlil v I. gimnaziji Celje» kjer je poučeval in l>il več let tudi pomočnik ravnatelja. Upokojitev je pred dvema letoma dočakal kot svetovalec v celjski območni enoti Zavoda za šolstvo RS. Je nosilec dveh zelo visokih francoskih odlikovanj - viteza akademskih palm in častnika akademskih palm. Mestna občina Celje ga je nagradila z bronastim» letos pa še z zlatim občinskim grbom. Ima tudi najvišje republiško priznanje s področja šolstva, zlato Linhartovo značko ... vil izpite za vse štiri letnike francoščine. Toda znal sem jo zelo slabo. Ljubezen do francoščine so vam vlili šansoni. Zakaj? Ste želeli razumeti vse, kar se skriva v teh izpovednih besedilih? Če sem odkrit, me je pritegnil glas Edith Piaf. Kasneje pa so bde to skladbe. Besedila, ki nekaj povedo in za katera je potreben interpret, za katerega ni nujno, da ima prav velike pevske sposobnosti. Plaf je imela Svoje delo bi razdelil na dva dela, ki se močno prepletata. Posebej sem delal s talenti za jezike. Pripravljal sem jih za tekmovanja, kjer so dosegali lepe rezultate, delali raziskovalne naloge. A to niso bili nujno isti dijaki» s katerimi sem delal v tako imenovani izvenšolski dejavnosti. Pogosto so bili tudi isti, a pomembno se mi je zdelo, da pri dijaku spodbudim še druge, ne le jezikovne sposobnosti Bili so krasni glasbeniki. Na koncertu Cest ma vie v počastitev jubileja staroste slovenske frankofonije Slavka £)eržka bodo nocoj (petek) v Narodnem domu ob 19.30 nastopili Elda Viler, Andreja Zakonjšek Krt. Tina (korenjak, Jana Kvas, NuŠka DraŠček» Neja Petek» Tanja Ravljen, Barbara Hartman, Kristina Strašek. Adriana Požun Pavlovič» Borut Alujevič, Ivo Umek» Franjo Bobinac. Miha Alujevič» Anžej Dežan» Aleks Tovornik, Aleš Črnko» Jaša Koceli, P^er Weber in Sebastjan Vovk. Za glasbeno spremljavo bo poskrl)el celjski kvintet Gamma z gosti, plesale bodo Maja Kalafatič» Nadja Škataro» Katra Petriček in Nuáa Pristov^k» večer pa bodo povezovale Nataša Gerkel» Ma-niča JanežiČ AmbrožiČ» Greta Kokot Rafkovič in Maja Sumej. »Odkrito povem, da nisem med tistimU ki pravijo, da jim nagrade ne pomenijo nič. Če čbvek nagrado dobU si jo je verjetno zaslužil Na vsa priznanja, najprej so prišla francoska, sem ponosen in sem jih bil vesel« oboje, a je cela vrsta slavnih šanso-njerjev, ki niso bili kakšni vrhunski pevci - Yves Montand na primer in drugi. Ti so dali šansonu dušo in te sem spoznaval kasneje, na fakulteti in sam v stiku s filmom, z gledališčem. radiem, s televizijo in študijskimi bivanji v Franciji. Pri spoznavanj u francoske kulture sta mi proti koncu študija največ pomagala režiser Roger Blin, ki je takrat gostoval v ljubljanski Drami, kjer sem ob študiju delal in mu asistiral, in takratni direktor francoskega kulturnega centra. Odprla sta mi vrata do ljubezni in nagnjenja do tega jezika in kulture. Vaše poučevanje je zaznamovalo generacije mladih. A ne le zaradi učenja jezika. Ob tem ste ustano- pevci, plesalci, igraJd, ki pa niso imeli nujno tudi dobrih ocen pri francoščini. In takšnih je bilo res veliko, saj so generacije z veseljem delale te tu-jejezične predstave. Ni bil ta krožek dovolj, zakaj ste si izmislili še frankofonske dneve? Ko sem odšel z gimnazije in postal svetovalec na zavodu za Šolstvo, sem hotel pridobljene izkušnje deliti še z ostaUmi. Zakaj ne bi še drugim v Sloveniji pokazali, da se da delati predstave, prireditve v tujem jeziku, ker se kultura in civilizacija jezika tako veliko bolj približaialjudem. Pri tem, da bi Celje na ta način postalo nekaleno središče nekega tujega jezika, sta me podprla Bomt Alujevič in župan Bojan Šrot in enkrat letno so Celju. A ne le to. Nastali so hispani-jada, rusljada, tedni italijanske kulture in tako naprej- Frankofonski dnevi so na ta način vplivali ne samo na francoščino, ampak na multikulturno in večjezično področje. Torej prav to, za kar sem si vse življenje prizadeval. Se pa zdi, da tudi pri učenju tujih jezikov »zapadamo« nekim modnostim. Nekaj Časa je bila v ospredju ai^eSčina. potem francoščina» zdaj je silno modema španščina» otroci se učijo tajščino» Idtajščino... Slovenci smo vedno vedeli, da si takoj Čez mejo ne moremo pomagati z maternim jezikom. In smo v Avstriji klatili po nemško, na Ponte Rosu po italijansko, na jugu po hrvaško. Imamo smisel za tuje jezike. Samo poučevanje in sistem jezikovne po- Odkrito povem, da nisem med tistimi, ki pravijo, da jim nagrade ne pomenijo nič. Če človek nagrado dobi, si jo je verjetno zaslužil. Na vsa priznanja, najprej so prišla francoska» sem ponosen in sem jih bil vesel. Bronasti grb sem dobil kot spodbudo za naprej dokaj pozno, pri štiridesetih. Očitno pa sem vseeno dobil dovolj spodbude, da so mi letos namenili še zlatega. Veliko mi pomeni tudi državna nagrada na področju Šolstva. A tudi brez teh nagrad sem s svojim delom zadovoljen. Da, mislim» da sem pustil neke sledi. Imate neko karizmo boemstva -daljše sive lase, nežen in včasih ^>adljiv pogled, večni Šal okoli vratu in med prsti neizbežno cigare- »Jmel sem sicer pnbžnosU da bi osial v Ljubljani v kulturni redakciji televizije, a vrnitve v Celje ne obžalujem kot tudi ne nobene druge odločitve v življenju.« »Sam sem se lotil jezika, za katerega vsi pravijo, kako težek je in kako težko se ga je naučiti. Sem živ primer, da se to da. V gimnaziji sem v zadnjih dveh letih opravil izpite za vse štiri letnike francošfíne.« vili francoski kroi^k, kjer ste dali prostor mladostni ustvarjalnosti v tem jeziku. Kje ste potegnili črto med učenjem in vsem tistim» kar ste razdajali mladim v krožku? se zbrali tu vsi, ki so ustvaijali v francoskem jeaku. Zdaj je že drugače. Dneve frankofonije pripravljajo že tudi po drugih krajih in treba bo najti neko drugo formulo za srečanja v lilike pa se skozi leta zeb spreminjata. Ko sva midva hodila v gimnazijo, smo kar padli v ruski razred... in konec. Ruščina zdaj spet pridobiva veljavo zaradi gospodarskih stikov. V osnovni Šoli smo bili med prvimi, ki smo začdi z an^eščino. A naše znanje ni bilo takšno, kot je danes. TXîdi govoriti nismo upali. Smo Še generacija zadržanih Slovencev. Med mladimi tega pač ni več. Oni govorijo, kar znajo, četudi ne znajo ravno dobro. Nimajo zavor. Govorijo neko angleščino, ki je zmes dialektov, angleščine, amerikanščine, skratka nekakšna ligua franca, s katero se sporazumeva ves svet. Zasuli so vas s priznanji, častnimi in strokovnimi. So ta zadoščenje, da ste vži\ijenju pustili sled? to. Je to zaradi videza ali ste to preprosto vi? Cest moi, c'est ma vie. To sem jaz - to je moje življenje. No, šal je bolj praktične narave. Ni Parižana brez Šala, saj tam nenehno piha, tudi ko je toplo. Lasje pa so posiveli sami od sebe... Pravijo» da je zrelost primeren čas za pisanje. Že pišete spomine? Ljudje začno prezgodaj pisat I spomine, morda jih bom začel pisati tam proti sedemdesetim, a ne vem, če bi bili ti memoaiji zanimivi za branje. Imam rajši takšne klepete, da povem kakšne dogodivščine in se razgovo-rim o življenju, ki ga na srečo še lahko živim. BRANKO STAMElClČ Foto: TOMAŽ ČRNEJ NOVI TEDNIK I AKTUALNO (Ne)pravična humanitarna pomoč za Reneja Starši Reneja Blatnika kupili kombi s sposojenim in z denarjem zbranim na osebnem račtmu - Dati denar »v roke« je pravno sporno Starši Rene)a Blatnika, pet-letnega dečka z Rečice ob Sa-vinji, ki boleha za najhujšo obliko sptnalne mišične atrofije, so včeraj priâli do pre-potrebnega TOziJa. Z zbiranjem sredstev na Renejevem računu so zbrali 13 tisoč evrov in si za nakup vozila sposodili 3.500 evrov. To je tudi približna vsoia denarja, ki se je nabral na računih humanitarnih društev Sova in Srček. Slednje je avgusta v âportni dvorani Nazarje or-ganiziralo humanhamo prireditev. medtem ko je dni^ tvo Sova zbiralo star papir. DniStvi staršem denar^ nista izročili, ker da se tako niso dogovorili in zaradi bojazni, da ga Blatnikovi ne bodo namensko porabili. Predsednik mariborskega društva Sova Jure Žnidarič je pred 14 dnevi zatrjeval, dâ bodo Blatnikovi denar prejeli v nekaj dneh, in se ob tem pritoževal , da humanitarna dejavnost, natančneje vodenje računov, zahteva od njega kot prostovoljca ogromno časa, Sedaj seje odločil, da »posel« iz- pelje na legalen način in po prvomem dogovoru, da društvi denarja ne bosta nakazali na dmžinski račun Blalniko-vih, temveč neposredno podjetju» kjer bo kombi kupljen. »Ko nam bodo izdali predračun za vozilo, bomo denar lia« kazali podjetju in ne njim osebno,« rum je o zapletih v sredo, donmevno 7ATňái bolezni, Žnidarič kratko odgovoril po telefonu. Naslednji dan je izfavo podkrepil z dopisom, da Blatnikovim denarja ne bodo nakazali brez konkretnih dokazil, saj zbirajo denar za Reneja in nikogar drugega. Ob tem je omenil govorice, da naj bi Blatnikovi v preteklosti na račun Reneja in njegove težke bolezni postavili hi^ in sprva zbiranje denarja za kombi želeli Izpeljati brez medijske pozomosti. Slednje pa je tudi razlog, da nam Žnidarič ni hotel posredovali informacije, koliko deiiaija je bOo donira-nega na njihovem računu. »Denar mora biti namensko porabljen,« poudarja tudi predsednik celjskega dnižtva Srček Robert Jurovič »Na vsak na- PatrainfleneBlatniklFoto: SHERPA) Sekretar Območn^ združenja Rdečega križa I^ko Vlado Marot poudarja, da je osnova pri zbiranju humanitarnih sredstev dc^ovor (praviloma naj bi ga zapisali) med drnšrvom oziroma druàtvi in upravičencem. Iz dogovora mora biti >asno razvidno, na kakâen način bodo zbirali sredstva. Vseboval naj bi tudi določilo o sprotnemu obveščanju o donadjah. »Dati denar neposredno v roke upravičencu ni jamstvo za njegow namensko porabo,«« poudarja. Običajna praksa humanitarnih druâtev je, da nakažejo denar podjetju, trgovini ali izvajalcu za material. Upravičencu je dovoljen vpogled v seznam donatoijev, vključno z zneski, koliko so ti prispevali Marot zato ne odobrava poteze Žnidariča, ki Blatnikovim, sklicujoč se na varstvo osebnih podatkcFv, ni dovolil v seznam. »Vpogled v bančne izpiske ne sme biti skrivnost,« Se pravi Po končani akdji zbiranja denarja, ki pravik)nia traja en mesec, je celo dolžnost di^ev, da transparenmo izdelajo seznam donalorjev in skupno zahvalo le-tem. V primeru, da Blatnikovi ne bi priáli do humanilarzkega denar^> gre za kaznivo dejanje. »Brez so^asja donatorjev drukvi ne moreta ftami odločatí o denarju.« V skrajnón primeru bi morali denar vrniti donatorjem ali ga z njîhorân soglasjem nameniti drugemu upravičencu. Blatníkoví so včeraj kljub težkim obtožbam humanttaranih društev in v naspro^u z dogovomm postati lastniM novega kombija (ključe prejema Renejov oče Tomaž Blatnik). čin hočejo denar na svoj račun» kar je pravno sporno. Ob tem se mi poraja sum zlorabe otroka za zasebne interese.^ Kljub temu so se odbâli, kot nam je v sredo dejal Jurovič, da Biatnikovnn izročijo denar, k čemur naj bi jih prisilile njihove grožnje po telefonu. Sioi-paj se je na njihovem računu zbralo 7.080 evrov, od tega so za organizacijo koncerta porabili slabih 5 tisoč evrov. 2a Reneja je torej »ostalo« dobrih 2.100 evrov. »Z denarjem zavlačujejo in nas ignorirajo« Kot pravi Renejeva mama Petrâ, so si bili denar za nakup vozila primorani sposoditi, saj so predolgo čakali na denar obeh društev. Kombi znamke Opel Vivara so kupili v ljubljanskem podjetju Avto-tehnaVisinje stal 16.500 evrov. Za prevai^je Reneja nujno potrebujejo opremo oziroma medicinske pripomočke, ki stanejo dodatnih 5 tisoč Spinalna mišična atrofija (SMA) jezeloredkagenetslu okvara. Rene boleha za boleznijo SMA tipa 1. Ne more samostojno dihati in jesti, ne govori in nj^ove mišice se ne razvijajo. Diha s pomočjo respiratoija in se prehranjuje s pomočjo gastrostome. Njegovo življenje je povsem odvisno od medicinskih pripomočkov. V zadnjem letu dni večino dni preživlja v ljubljanskem kliničnem centru, saj se nj^ovo stanje samo v nekaj minutah lahko poslabša tako zelOr da je ogroženo njegovo življenje. Prvi znaki bolezni so se pokazali pri šestih mesecih. Bolezen napreduje in je ni moč ustaviti, saj nI zdravila. Otroci z SMA tipa I statistično ne živijo dlje od dvđi let 50 odstotkov jih umie že pred svojim šestim mesecem. evrov. Donacijo za opremo so jim do konca meseca obljubili v dobrodelnem klubu Leo iz Kamnika, čeprav so se sprva o nakupu opreme dogovarjali z društvom Srček. y>Z nakazilom so zavlačevali, še do sedaj neverno, koliko so zbrali. niso se oglašali na telefonske klice in so nas dobesedno ignorirali,« pravi Petra Blatnik. »Zato smo se odločili, da gremo z zbraiUm derîarjem v nakup kombija sami, preostali delež pa si sposodimo v upanju, da ga društvi čimprej na-kažeta. Ne gre nam za zlorabe, temveč za našega otroka, ki mu želimo poIepSati življenje.« MATEJA JAZBEC emajhno ova nje? Bfifltîte Popwè* v@ňC sex BS • Prihranite 50%! 71 www.bl(5banksl 9 Paldstanu, Indiji in Nigeriji. S cepljenjem otrok v teh državah bi jo lahko iz-koreninili. Rotary Intemalional se s svojimi 1,2 milijona Člani že vsa leta bori proti tej bolezni, v zadnjem desedetju skupaj z mednarodno zdravstveno or- ganizacijo in Unicefom. Učinkovitost dosedanjih akcij je velika. Še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so paralizo na novo potrdili pri 350 tisoč otrocih v 125 državah sveta. Pred dvema letoma so našteli le §e 1.308 novih obolenj v 12 državah. Če bi uspeli z oralnim sirupom cepiti otroke v omenjenih štirih državah, kjer se paraliza še pojavlja, bi postala ta bolezen zgodovina na vsem planetu. Več kot 2,5 milijarde otrok po vsem svetu, ki so jih čepili, je dokaz, da je prav zdaj priložnost za to. Za izvedbo akcije pa potrebujejo pol tnilijarde dolarjev. Ob že prejeti donaciji 300 tisoč dolarjev morajo zdaj rotarijci po vsem sv«u do 2L oktobra zbrati še manjkajočih 200 milijonov dolarjev. Slovenski rotarijci so si zastavili cilj, da v tej akciji zberejo vsaj 26 tisoč evrov in jih Še oplemenitijo s prejetimi do-nacijami. To jim bo uspelo, če bo to soboto vsak slovenski rotarijec prodal pet vrečk, ki vsebujejo po deset kaljivih semen sončnic. Vsak, ki bo ob stojnici kupil vrečko semen, bo s tem zagotovil cepljenje desetim otrokom. Zbranega denaija rotarijci ne bodo nakazali vladam dr- Akdjo SonénÍM so v Celju predstavili (z leve) vodja akcije Tone Simonič, vodja slovanskega rotarijskega poddistnkta dr. Stanislav Ojnik in predstavnik celjsidh rotarijeev Edi Stepíšník. žav, v katerih želijo cepiti populacijo otrok, ampak bo Šel denar namensko za cepljenje preko rotari klubov, ter organizacij Unicef in WHO. V Celju bodo rotarijci semena sončnic prodajali ob stojrûci, ki jo bodo postavili v središču mesta, na prireditvi Podeželje v mestu. Po 5 evrov boste lahko donirall od 10. ure do večera. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Bio podeželje v mestu Glavni trg v Celju bo jutri ponovno gostil podeželje. Tokratna prireditev Podeželje v mestu bo bio obarvana, saj pripravljajo bio dan. Kot vedno je tudi tokrat cilj prireditve predstaviti podeželje, pridelke, izdelke in storitve ponudnikov s kmetij. Organizatorji, Zavod Celeia Celje, Društvo Raznolikost podeželja, ZEPP Deteljica in Zveza ekoloških kmetov Slovenije, so se končno odločili, da bodo prireditev pripravili v soboto dopoldne, ko mesto živi. Prireditev se bo 2ačela ob 9. uri in bo uajala do 13. ure. V tem času bodo obiskovalci lahko kupili pridelke in izdelke s kmetij. si ogledali predstavitve kmetij, turističnih in ekoloških kmetij, predstavitve društev s podeželja, poskusili bio živila ali se popeljali s kočijo. Ob 10.30 se bo začel tudi zabavni in animacijski prodam. Že ob 10. uri se bodo obiskovalci lahko udeležili delavnice izdelave lutk iz naravnih materialov, poskrbeli bodo za glasbo, ob 11.30 pa bodo na svoj račun prišli tudi otroci, saj pripravljajo posebno arumacijo z naslovom Putka Zdravka. Prireditev bo v vsakem vremenu. Celjski študenti »častili« pol litra Člani Kluba Študentov občine Celje so se v ponedeljek vključili v vseslovenski krvodajalski teden Častim pol litra in na trasfu* ziološkem oddelku celjske bolnišnice darovali kri. V okviru študentskega krvodajalskega tedna seje opogumilo in dragoceno kri darovalo 15 študentov celjskega kluba. Vse študente, ki se krvodajalske akcije v Celju niso mogli udeležiti, pa pozivajo, da darujejo kri v svojem univerzitetnem mestu. PM. folo: ŠPELA PAVUN ŠK Zelja po trgovini ne mine Prebivalci Štor z obsegom živilske trgovske ponudbe niso zadovoljni, zato tam že dalj časa načrtujejo nov trgovski center v blokovskem naselju Lipa, ki bi ga naj gradila družba Mercator. Prav tako že kar nekaj časa načrtujejo gradnjo Sparove trgovine v spodnjih Štorah. Alije gospodarska recesija porušila načrte trgovskih družb ludi v Štorah, kjer so Mercatorjev trgovski center (kjer bi bile tudi različne druge trgovine in drugi poslovni prostori) načrtovali še v debelih letih? »O tem res govorimo že dve leti- V teh dneh smo jim izdali odločbo o plačilu komunalnega prispevka, kar bodo plaCali v prihodnjih dneh ter bo pomenilo izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja,« pravi štorsld župan Miran Jurkoiek, ki na gradnjo letos ne računa, vendar zaupa v prihodnje leto. »Za Sparovo trgovino v spodnjih Štorah pa se pripravlja sprememba zazidalnega načrta, kar je pogoj za izvedbo tega projekta,« dodaja Jurkošek. BJ www.radiocelje.com Srečanje hitro rastočih mest Mestna občina Celje je ta teden prvič gostila srečanje predstavnikov mest, ki se povezujejo v Mrežo hitrorastočih mest. Gre za mesta, ki so v bližini prestolnic oziroma so celo njihov del, se hitro razvijajo, imajo močno gospodarstvo in so zanimiva za tuje investitorje. Namen povezovanja teh sicer majhnih mest je predvsem v izmenjavi dobrih praks. V mreži so poleg Celja Še Solna s Švedske, Valmiera iz Latvije, Amersfoort z Nizozemske in 13. okraj Budimpešte. Mesta združujejo podobne značilnosti. Kot so pojasnili na Mestni občini Celje, vsa ta mesta ležijo v bližini prestolnic oziroma velikih mest, imajo le nekaj deset tisoč prebivalcev, izkazujejo dobre gospodarske rezultate, imajo visoko zaposlenost, tehnološke parke in so privlačna za tuje investitorje. Celje zagotovo sodi v to družbo, je povedala svetovalka župana za evropske zadeve MOC Saša Heath - Drugovič: »Celje ima kopico zelo uspešnih projektov, ki so že bili izvedeiu, veliko projektov, ki jih izvajamo zdaj, in veliko projektov, ki jih Še imamo pripravljene. in podobno kot druga mesta smo na tem področju tisti, Id želimo uspeti, in mislim, da smo znotraj države to že večkrat dokazali.« Dodala je, da je Celje precej zanimivo za tuje investitorje, je pa občina Lista, ki lahko pripravi okolje, da investitori pridejo. To občina počne, je še povedala Saša Heath - Drugovič: »Lani je bO predstavljen projekt, na katerem delamo skupaj s službo vlade za regionalni razvoj, da bi privabili v Celje tehnično pisarno evroregije Alpe Adria» govorimo o ustanavljanju univerze in podobno.« Mimogrede, o tehnični pisarni Alpe Adrie smo že pisali. Ta naj bi bila v prostorih Celjskega doma, vendar pogodba Še ni podpisana. Prvo srečanje predstavnikov mest, ki so v mreži hitro rastočih mest, so pripravili lani v Solni, tokratno srečanje v Celju pa je bilo že četrto. Tokrat so govorili o trajnosmem razvoju na podrodu gospodarstva, okolja in družbenega okolja. Celjani so ostalim udeležencem predstavili projekte Celjski včeraj in jutri: Stari grad in Knežji dvorec, turistično območje Šmartin-sko jezero ter projekt Tehnopolis. ŠK ic 81 - 16. olctolior 2009 ŽALEC BBASIOVČE I POLZELA Kdo ni primeren - nadzorniki ali ■ Kljub sklepoma o spoštovanju zakonodaje in omogočanju nadzora v Žalcu prepi- H \M Iv d I I ■ rom okrog nadzornega odbora najverjetneje ne bo konec Po debelih treh urah se je v ponedeljkovih večernih urah zakJjučiJd izredna seja žaiskega občinskega sveta, na kateri so obravnavali delovanje in problematiko nadzornega odbora (NO). Polovico časa sta za svoje dokaze in argumente porabila ^avna nasprotnika v tem sporu, predsednik NO Gvido Hribar in žalski župan I^jze Posedel. Menda so na ponedeljkovi izredni seji pričátovaJi tudi la-krai že bivâo ministrico za lokalno samoupravo Zlato Plo- štajner. în če s pomočjo svetnikov ugotovimo, da je raje odstopila kol pa bi prišla v Žalec. nismo daleč od bistva do- gajanja in ravni dialoga na seji žalskih svetnikov. Seveda ne vseh- URŠKA SELJŠNIK Predsednik Gvido Hril>ar je predstavil dogajanje okrog imenovanja NO (spomnimo, dd so ga imenovali šele leto po volitvah), govoril o nadzorih, ki so jih izvedli, in tudi o razlogih, zakaj nekaterih nadzorov niso opravili. Poudaril je. da se v Žalcu pojavlja nevarna praksa, da menda občini škodujejo listi, ki nepravilnosti odkrijejo, in ne tisti, ki jih izvajajo. »Vrhunec različnih poskusov seje 2^odil v začetku poletja, ko so podžupani izvedli anketo med svetniki. če še zaupajo NO, saj naj bi z ovadbo ^pana Škodovali ugledu žalske občine,« je omenil Hribar in dodal, da to razume kot napad na avtonomijo NO. Kakor je zatrdil, se bo NO zavzemal za spoštovanje zakonodaje, ne glede na polena pod nogami. Župan Lojze Posedel je s svojim precej dolgim nastopom skušal dokazati, da delovanje NO ni neodvisno tn nepolitično, pač pa politično motivirano in nestrokovno, ob (em pa naj bi bile navedbe predsednika Hribarja velikokrat neresnične in zavajajoče. Politično delovanje, uper-jeno proti njemu, je župan povezal z neuspehom Hribarja na volitvah, nepolitičnost pa zavračal z navedbami o sodelovanju NO in partnerstva za hitrejši razvoj občine, kar je podkrepil z različnimi informacijami, ki so predčasno pri-curljale v javnost. Po njegovem »strokovno« delo NO kaže osem zavrženih ovadb, zaradi Česar bi »od korektnih in Svetniki so potrdili sklepa, ki ju je predlagal NO; in ^cer, da mora župan spoštovati področno zakonodajo, statut in poslovnik» ter bre^)0gojno omogočiti nadzor poslovanja v žalskih lekarnah, javnem komunalnem podj^ju ter v obâni Žalec. spoštovanja vrednih ljudi pričakoval, da se bodo vpra^li, če so še primerni za opravljanje tako odgovorne funkcije«. Vmes je malce »obračunal« s posameznimi člani NO ter dokazoval dvojna merila, ki so jih nadzorniki uporabljali za svoje delo. »Prihaja do zlorabe inštituta NO. ki se uporablja za osebne napade in politično diskriminacijo župana,« je poudaril Posedel. Svetnica Tanja RazborŠek Rehar (SD] je spet omenila, da bi veljalo v občino pozvati višje nadzorne organe, ki bi pregledali delo. dogajanje pa poimenovala »vojna«, Andrej Vecgust (SNS) pa opozoril, da ne gre za spopad med nadzorniki in županom, temveč za problem samostojnosti NO. Milan Čadej (LOS) je pozval obe strani, naj se obnašata tako. da ne bosta kvarili ugleda občine. Podžupan Ivan Pod-pečan je opozoril, da predsednik NO že vnaprej kriminali-zira delo občine, Gregor Vovk Petrovski (LDS) pa menil, da ovadbe ruso funkcija NO. »Prosil bi, da bi bili bolj korektni in manj žaljivi, pokazali več spoštovanja drug do drugega ter tudi do funkcije župana.« Janko Kos (SD) je parafrazi-ral anketo podžupanov z vpra-šanjem, če je župan primeren za to mesto in že sam dodal, da bo odgovor znan čez eno leto. Utrinki po seji Na glede na dogajanje, v Žalcu zgodba o NO zagotovo še TÚ zaključena. Ne le zaradi prihajajočih lokalnih volitev, tudi sprejeta sklepa o spoštovanju zakonodaje in omogočanju nadzora puščata kar precej odprtih vrat. Tudi izjave po seji kažejo» da sta ostala tako Hribar kot Posedel vsak na svojem bregu. Župan je sicer napovedi, da bo sklepa skušal uresničiti, vendar »občinski svet lahko sprejme tudi, da mora Savinja od jutri teči proti Zgornji Savinjski dolini,« l\jdj predsednik NO Hribar, kljub zadovoljstvu po sprejetju sklepov, ni znal napovedati, kakšno bo delo. »Držimo se predpisov, ki nas zavezujejo k dejanjem, in tako bomo ravnali tudi v prihodnje,« "je povedal, odzivi nadzirancev na ugotovljene nepravilnosti pa nadzornikom dajejo dodaten zalet, da bodo svojo funkcijo opravljali do konca mandata. »Občina talec ni župan Lojze Posedel, občina Žalec so občanke in občani,« odgovarja Hribar na obtožbe, da so nadzorniki z ovadbo župana Škodovali ugledu občine, mimogrede pa omenil, da je o odstopu z mesta predsednika NO razmišljal že pred letom. Novinarsko konferenco so predstavniki LOS sklicali v nowh prostorih. Odbijanje kandidatov Na dogajanje na žalski izredni seji so se v torek odzvali v občinskem odboru LDS, Čigar svetnika Milan Čadej in Gregor Vovk Petrovski sta že na seji opozarjala svetnike» naj ne bodo žaJjivi; župana Lojzeta Posedela in NO z Gvidom Hribarjem pa pozivala, naj ne kvarijo ugleda občine. Kot sta opozaijala. dogajanje v občinskem svetu odbija morebitne »dobre kandidate«, ne le za njihovo listo. temveč tudi druge stran- ke. Tudi v žaiskem LDS-u se namreč že pripravljajo na lokalne volitve v prihodnjem letu. Spomnimo, da je pred tremi leti župan Posedel nastopil kot njihov član. sedaj pa bodo v LDS-u. tudi v sodelovanju z drugimi strankami, skušali poiskati novega kandidata za župana, ki bi razelektril ozračje v občini. Menda se pogovarjajo s tremi kandidati, ki imajo §e nekaj časa za odločitev, imen pa niso želeli razkriti. V prihodnje bodo zagovarjali S herbarijem odkrivat drevesa Urban Jeriha pred označevalno tablo gozdne učne poti na grad Žovnsk, kjer bodo sprehajalci % herbarijem v rokah lahko spoznali vsaj deset vrst dreves in ostalih rastlin. Odslej se bo možno s herbarijem v roki sprehoditi tudi po gozdni učni poti pri gradu ŽovnekvBraslovčah. Krožna pot se začne pri označevalni tabli ob vznožju gradu in gre po planinski poti na grad ter nazaj in je dolga dva kilometra. Na poti lahko sprehajalci spoznajo in v herbarij položijo deset vrst dreves in ostalih rastlin. Gozdna učna pot se začne pri nabiralniku, kjer si vsakdo lahko vzame svoj brezplačen izvod Mojega žepnega herbarija. Herbariji, ki so hkrati tudi turistični vodniki, vzpodbudijo k opazovanju narave in nabiranju drevesnih listov. V njem so navedene drevesne vrste, ki rastejo ob poti. skupaj z obrisi listov, tako da jih sprehajalci z lahkoto najdejo in dolo- čijo vrsto drevesa. Na poti raste kar deset vrst dreves, in sicer bor, bukev, divja Češnja, gaber, glog, beli javor, jelka, jesen, pravi kostanj, prepellka in ostale rastline. Po končani poti lahko sprehajalci herbari je vzamejo domov kot lep spominek \z žovneškega gozda. Pot je še posebej primerna za osnovnošolce. Ti se že pridno vzpenjajo po gozdni poti s herbarijem v rokah na grad. zgodovinsko pomemben kraj, kjer je najlepši razgled na Savinjsko dolino, in se ob tem še sproščeno poučijo o naravi. Doživetje na poti s pomočjo herbarija je plod skupine, imenovane Gozd, ki jo sestavljajo Judita Grenko, Urban Jeriha, Ana Lazar, Mitja Rak in Sara Zupan. TT, MJ smotrno urejanje prostora, podpiranje podjetnikov in razvoj turizma. Vedeti je treba. da je LDS v žalski občini kljub padcu podpore na državni ravni ostala med večjimi strankami. Sicer v žalskem LDS danes, v petek, pripravljajo slavnostno akademijo ob 20-letnici, ob 19. uri pa v žalskem hotelu med drugimi pričakujejo dr. Janeza Zupa-neca, Jožefa Školča in Jeika Kacina. US. foto: TT Kolonija prijateljstva v mati dvorani Kulturnega doma na Polzeli so v petek zvečer odprli razstavo likovnih del udeležencev 19. likovne kolonije prijateljstva Polzela 2009. Na ogled je Še danes. Predsednik Kulturno-umetniškega druStva Polzela Marko Slokar je povedal, da seje letošnje kolonije udeležilo 15 odraslih slikarjev amaterjev s celjskega območja In 9 učencev s polzelske osnovne šole. Mentorja letošnje kolonije sta bila za odrasle udeležence akademski slikar Alojz Za-volovšek, za učence osnovne šole pa likovna pedagoginja Regina Mratln-kovič. TT NOVI TEDNIK VELENJE I SOHHJIGBABl ŠOŠTAHJ | 11 Med rezanjem traku 2a odprtja najsodobnejsBBa kroasca v dnavi- zleva: predsednik upravnega odbora CMC Marian Vengust, Srečko Meh, Gregor FIcko in direktor DOC Ljubo ZnHJar Od krožišča do hitre ceste V Velenju najsodobnejše krožišče, v pol leta pa tudi rešitve za največje prometne zagate na cesti Arja vas-Velenje »Prometu predajamo naj-sodobnejše krožíáče v Sloveniji,« je med odprtjem dvo-pasovnega krožiŠČa pri skakalnici v Velenju poudaril direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko. »Sodob-nost« je direkcijo veljala dobra dva» mestno občino skupaj s komunalnim podjetjem pa dober milijon evrov. Novozgrajeno kroMšČe nekaterim domačinom in tujcem predstavlja še nekaj težav, »Vsaka rešitev, ki se na novo pojavi v prometu, je neke vrste revolucija, ki jo ljudje težko sprejmejo. Vendar če upoštevajo osnovna pravila in kulturo vožnje, ni problemov, in se na novost tudi kmalu navadimo. Projektna reSitev v Velenju je dobra, samo vožnja mora »priti v kri< in zagotovo bodo ljudje zadovoljni z njo,« je poudaril Ficko. Si- cer novo krožiSče »pokriva« veliko dnevnega prometa,-saj je na cesti med Velenjem in A170 vasjo 18 tisoč vozil dnevno, proti Šoštanju in Koroški pa preko krožišča odpelje 15 tisoč vozil. Z načrtovanjem krožišča so začeli predlani, zato je tudi razkošneje načrtovano. Župan Srečko Meh je prepričan, da bodo Velenjčani ponosni na novo pridobitev, ki z vodometom simbolizira sodoben razvoj mesta. Tako Ficko kot Meh sta pozvala občane, naj pazijo na spremljajoče objekte» s katerimi kro-žišče ustreza najsodobnejšim standardom, ki veljajo v EU. Izgradnja krožiš Ča predstavlja začetno etapo ureditve preobremenjene ŠaleSke ceste, ki je zaradi neurejenih križišč in pomanjkanja levih zavijalnih pasov nujno po- trebna rekonstrukcije. Projekti na cesti proti Koroški med drugim predvidevajo m-di izgradnjo dveh krožišč v Šaleku in pri bazenu - slednjega naj bi začeli graditi čez dobrega pol leta. Sicer so se o dinamiki obnove Šaleške ceste in ceste proti Šoštanju predstavniki Velenja in direkcije dogovarjali v sredo. »Glede na zamude, ki prihajajo pri3, razvojni osi v severnem delu, bo treba urediti tudi cesto med Velenjem in Arjo vasjo za 5- do lO-letno obdobje, dokler hitra cesta ne bo zgrajena, Direkcija bo naročila študijo, ki bo izdelana najkasneje v pol leta, prometno preobremenjenost pa bomo skušali rešiti z aiterna-tivnimi ukrepi, kol so dodatni zavijalni in vozni pasovi,« je pojasnil Ficko. US Pes na Menino GORNJI GRAD - Člani planinskega društva pripravljajo v nedeljo vseslovensko akcijo Peš na Menino» saj želijo opozoriti na nedovolje ne vožnje v naravnem oko-, lju in vzpodbudili naravi prijazno obiskovanje gora. Odhod bo ob 7. uri izpred trafike v središču Gornjega Grada. Tri ure trajajoča pot bo speljana mimo Semprimož-nika preko Ovčjega stanu, udeležence pa bodo v domu na Menini tudi pogostili. Kot pravijo organizatorji, bodo z množično udeležbo na vseslovenski akciji sporočili javnosti in državi, da želijo aktivno in čimprejšnjo uredi- NA KRATKO tev do sedaj neustrezno rešene problematike nedovoljenih voženj v naravnem okolju, ki se z vsakim letom povečuje in tako povzroča vse večje negativne posledice za naravo in ljudi. Festival vezilstva VELENJE - Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo, mestna občina in Univerza za Ul. življenjsko obdobje pripravljajo tridnevno mednarodno prireditev Festival ve-zilstva Velenje 2009, ki bo od danes do nedelje v Rdeči dvorani. Prireditev bo povezovala etnološko in rokodelsko znanje ljudi iz različnih držav, z njo pa bi radi razši- rili vedenje o izjemno bogatih sporočilih mojstrov vezenja. Poleg tega Id i radi spet oživili ljudsko vezenje kot prelepo kulturno dediščino, predstavili različne tehnike, sprožili v mladih zanimanje za to dejavnost, stare tehnike vezenja pa povezali s sodobnimi trendi v slikarstvu. Nafestivaiu sodelujejo predstavniki iz Slovenije, Nemčije, Francije in Srbije, ki bodo prikazali vezilna znanja svojega kraja, pokrajine in dežele. Na prireditvenem prostoru bodo tudi kreativne delavnice, organizatorji pa napovedujejo ludi druge prireditve. US Lepša vožnja proti Topolšici Občina Šoštanj je septembra začela z delt aa lokalni cesti Šoštanj-Topolšica. Zaradi dolžine in stroškov del na celotni trasi do Topolši-ce se bo gradnja izvajala v več fazah. Trenutno pri vrtnarskem centru gradijo enopasovno krožišče s pločnikom za pešce ter novo javno razsvetljavo. K novi podobi ceste pro- ti Topolšici bo pripomogla tudi rekonstrukcija avtobusnih postajališč. Na celotni trasi je pet postajališč, ki jih je treba uskladiti s predpisi za projektiranje. Na cestni povezavi Šoštanj-Topolšica bo poskrbljeno tudi za varnost pešcev in kolesarjev. V smeri Term Topolšica se z navezavo nà obstoječe poti v parku predvideva izgradnja ko- lesarske steze s pešpotjo. Dela naj bi zaključili do konca leta, vtem času pa je lokalna cesta delno oziroma popolnoma zaprta, urejena pa je prometna signalizacija. Na občini vse voznike in uporabnike omenjene ceste prosijo za razumevanje in upoštevanje prometnih predpisov. US Zaradi del na cesti proti Topolšici prihaja do motenj v promatu. HOTEL J • -ffti^ /m. ^ - I . OBVESTILO JAVNOSTI! @ Bob Kart Poletno sankališče na Celjski koči oz. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je bilo opravljenih 40.252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče obratovalo: •Od ponedeljka do petka •Sobote, nedelje in prazniki 16.00-18.00 12.00- 18.00 Za zaključene vneprej najavljene skupine (najmanj 2D oseb] bo sankališče obratovalo po dogovoru' Ob suhem vremenu, vsedni vtednu! vmw.celjska-kocâ.si Nova protihrupna ogrsja, ki jo postavljajo, bo velika pridobitev zs zdraviliške goste Laškega. V Thermani se veselijo tišine in miru v laškem pospešeno gradijo skoraj dva màijonâ evrov vredno protihnipno ograjo, ki jo financirajo Slovenske železnice. Za zaščito pred hrupom gostega železniškega prometa so si vobdnski upravi ter v laški Thennani prizadevali več let in tudi sofinancirali izdelavo projekta. Do konca leta naj bi bU z^-jen desni dei ograje, ki bo pred hrupom» ograja naj bi ga namreč povsem absorbirala, ščitu predvsem območje hotelskega kompleksa s parkom. Ograja bo visoka med dvema in pol ter tremi metri ter naj bi bistveno zmanjšala hrup, ki presega mejne vrednosti. Kot pravi direktor Ther-mane Roman Matek, gre za veliko pridobitev za zdravilišče. »Res smo si zanjo dolgo prizadevali. Fteprosto povedano« gostje se ponoči ne bodo več prebujali, kar bo gotovo pomenilo velik dvig kvalitete bivanja v celotnem kompleksu. Še posebej bo to dobrodošlo za negovajni del, ki je obrnjen proti železnid; zdaj bodo imeli bolniki in tudi zaposleni veliko boljše pogoje za okrevanje in delo,« poudarja Matek, Na drugi strani pa ne more mimo pomena železnice, ki je sploh omogoči- la razvoj zdravilišča. »Brez železnice razvoja zdraviliškega turizma v Laškem v preteklosti ne bi bilo, v prihodnje pa pričakujem, da se bo vse več gostov k nam pripeljalo ravno z vlakom, saj imamo odlične povezave, razvoj in os-veščanje pa tako gresta tudi v smer varovanja okolja ter manj gostega avtomobilskega prometa,« še meni Matek. V naslednjem letu bodo Slovenske železnice zgradile še levi del ograje, ki bo pred hrupom zaščitila varovana stanovanja, dom starejših ter prebivalce PoŽenelove ulice. PM, ioto: GrupA Ipavčevi dnevi posvečeni Radovanu Gobcu z včerajšnjim odprtjem likovne razstave udeležencev poletnega Ex-tempora Prevorje 2009 in s podelitvijo nagrade Šentjurskega polelja so se v Šentjurju začeli letošnji Ipavčevi kulturni dnevi. Ttajali bodo do 27. novembra, v tem Času pa se bo zvrstilo Še sedem prireditev. Posebno pozornost letos posvečajo 100-letnici rojstva skladatelja Radovana Gobca» ki je z delom svojega glasbenega ustvarjanja zaznamoval tudi območje Šentjurja, saj je kot borec Kozjanskega odreda v gozdo\1h pod Bohorjem napisal nekaj svojih najbolj znanih partizanskih pesmi (Bohor žari, Pesem o svobodi). Na koncertu njegovih zborovskih skladb bo sodelovalo več kot sto članov odraslih pevskih zborov iz občine Šentjur in mladinski pevski zbor iz OŠ Pranja Malgaja v Šentjurju. V goste so povabili rudi igralce, pevce in plesalce iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini, ki so na oder postavili spevoigro Kresniček, s katero bod^ ustvarjanje Radovana Gobca predstavÙi tudi osnov-nošolcem, Za najmlajše v sredo ob 18.30 pripravljajo lutkovno igrico redko izvajanih senčnih lutk, s katero bo v Šentjurju zaživelo novo lutkovno prizorišče za najmlajše - Center kulture Gustav. Že nekaj let zapored koncertni pr(^am v okviru Ipav-čevih dnevov pripravijo tudi profesorji GS skladateljev ipavcev, s posebnim koncertom pa se jim letos (v nedeljo ob 18. uri v Kulturnem domu Šentjur) pridružujejo člani Vokalno-inŠtrumental-ne skupine Crescendo. Kulturne večere bodo popestrili še domači folkloristi, ki so svoj koncert naslovili po Ipavčevi Kje so tiste rožice. Spomnili se bodo namreč plesne in glasbene dejavnosti folklorne skupine v Šentjurju skozi več kol 40 let njenega obstoja. Zaključek Ipavčevi h kulturnih dnevov bo namenjen predstavitvi zbornika prispevkov s simpozija ob lanski 100-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca. Udeleženci simpozija ga bodo skupaj z založnikom Knjižnico Šentjur predstavili malo drugače - ob pokušini jedi iz časov življenja skladateljev Ipavcev in v družbi IpavČeve glasbe. BOJANA AVGUŠTINČIČ Voda v 200 laških gospodinjstev Na domačiji Ivana Medveda v TevČab bodo Lašča-ni danes slavnostno odprli novozgrajeni vodovod Vrh-Tevče-TVojno-Reka, ki so ga gradili eno leto» nanj pa se bo lahko priključilo skoraj 200 gospodinjstev. Kot pravi laški župan Franc Zdolšek. gre za ogromno pridobitev za Laško, ki se še vedno sooča s precej slabo vodovodno omreženostjo. »Priključke na javni vodovod ima le kakšnih 60 odstotkov občine, poleg ostalih manjših investicij v vodovodno Infrastrukturo pa je ta pomenila enega večjih zalogajev»« pravi Zdolšek. Pri izbiri izvajalca del 50 imeli LaSČani srečo. saj so lahko s sredstvi - več kol 80 odstotkov za investicijo so pridobili iz Evropskega s^ada za regionalni razvoj, ostalo so krili iz proračuna - zgradili celo daljši vodovod od prvotno načrtovanega. Lani julija so po podpisu pogodbe z velenjskim Vekom tako začeli graditi skoraj 29 kilometrov dolg vodovod, namesto načrtovanih 21 kilometrov. Vanj so v dobrem letu vložili skoraj 1,4 milijona evrov in pripravili vse za oskrbo naselij med Lahom-nico in Gračnico» ki prej praktično niso imela javnega vodovodnega omrežja, že ob manjših sušah pa so imeli občani težave z vodooskrbo. Vo- do bodo zdaj dobila naselja Leskovca, Rjavček, Kladje, Tevče, del Lahomnega, del Re-lœ. Reška Gora, Njivice, Trojno in spodnji del Šempetra. Ob gradnji največjega vodovoda, kar se jih je kdaj gradilo v občini, pa vodja oddelka za okolje in prostor Luka Picej napoveduje še nove investicije na tem območju Laškega, »Južno od Savinje in severno od Gračnice se obeta še boljše omrežje, saj že načrtujemo gradnjo vodovoda Vrh-Radoblje-Gbboko. Tudi ta bo imel verjetno kar 27 kilometrov skupne dolžine primarnih in sekundarnih vodov,« obljublja Picej. POLONA MASTNAK Laški likovniki postavijo na ogled Člani Likovnega društva Laško jutri ob 18. uri v avli hotela Wellness Park v laški Thennani odpirajo razstavo svojih del z bogatim spremljajočim kulturnim programom. Prvo razstavo so laški U-kovniki pripravili leta 2003, od takrat se je število članov povečevalo, zdaj ima društvo že 33 amaterskih aktivnih slikarjev. Do zdaj so pripravili že več kol 150 razstav v Laškem in drugih krajih ter prejeli številne nagrade, Pred časom jim je občina omogočila uporabo dodatnih prostorov v laški osnovni Soli, ki so jih poimenovali Galerija, s prostovoljnim delom pa so jih preuredili za namen stalnih razstav. Jutri bodo v Wellnes Parku odprli v tople barve ovito razstavo svojih del z naslovom Voda-teio-zvezdno nebo. Pripravljajo tudi bogat kulturni program, v katerem bodo nastopih člani bobnarske skupine Laške pihalne godbe, plesne skupine laške podružnice radeške glasbene šole pod vodstvom Špele Medved in te-lovadne skupine X-3M, Za giasbo bo poskrbel Še harmonikar Damjan škorc. Zlata Strel bo predstavila pesem» ki nosi naslov razstave, o razstavi pa bo spregovorila likovna kritičarka Marlen PremŠak. PM Spomin na Veroniko Deseniško Zavod Odon JurkloŠter bo v nedeljo ob 447. obletnici smrti Veronike DeseniŠke obudil spomin na njo ter veliko zgodbo o ljubezni, ki je zaznamovala vso deželo. Slovesnost, ki jo bo vodil pater Karel Gržan, zavod pripravlja pri kartuziji v cerkvi sv. Mavricija v Jurklošrru ob 10.30. Ob tej priložnosti se bodo spomnili Veronike Deseniške ter ostalih, ki so pomembno zaznamovali okoliške kraje, najbolj zaslužnim v preteklem letu pa bodo podelili tudi Veronikine vrtnice zahvale. Dogajanje bodo popesulli člani vaške godbe z Vrha nad Laškim ter pevski zbor sv. Kandjana. PM Šentjurske Bučn'ce Na šentjurski tržnici lokalni časopis Sentjurčan skupaj z Ljudsko univerzo Šentjur jutri ob 9. uri pripravlja prireditev Bučn'ce. Rdeča nit prireditve bodo buče in bučnice, hkrati pa bodo na voljo tudi izdelki in jedi iz buč. Za otroke Društvo prijateljev mladine Šentjur pripravlja zanimive delavnice, podelili pa bodo tudi nagrade za največjo, najdaljšo in najtežjo bučo. Nasadili bodo Še najlepše urejeno stojnico ter najlepše rože v Šentjmju in okolici, ki jih je Sentjurčan zbiral v svoji akciji Najlepše rože. Organizatorji so k sodelovanju povabili goste iz cele Slovenije in celo iz Kikinde. . BA Test hoje v Laškem Zdravstveni dom Laško jutri, v soboto, vabi na brezplačen vsesplošni test hoje na 2 kilometra. Na ta način bodo obeležili svetovni dan hoje in povabili občane, da storijo nekaj za krepitev svojega zdravja. Udeleženci lahko med 9. in 12. uro pridejo v park laSkega zdravilišča, kjer jih bosta na štartu pričakali ekipa delavcev laškega ZD ter fiziolerapevt-ka Majda Klakočer. Udeležencem bodo omogočil preizkus telesne zmogljivosti ter jim ponudili nasvete glede ustrezne telesne vadbe. Ob tem bodo opozorili še na pomen ^banja za varovanje zdravja. PM PODČETHTtKl BOCAŽKA$.| V Podčetrtku veseli štadiona Na stadion so v Podčetrtku čakali vec kot dva desatietji. V Podčetrtku $o v petek slovesno odprli nov štadion, kj ga je občina zgradila za osnovno šolo. Prva gradbena dela so se, s pomočjo vo* jakov jugoslovanske vojske začela že pred več kot dvema desetletjema» vendar je žaJ ostalo le pri želji. Nato je Občina Podčetrtek pred tremi leti odkupila zemljišča, poskrbela za nov projekt ter naročila dela, ki jih je večinoma opravila družba CM Celje. Vrednost del v zadnjih ietih je ocenjena na približno pol milijona evrov. pomagali pa so si z denaijem iz občinskega proračuna ter Fundacije za šport. »Upam, da bo uspel naš namen, da bi imeli čim več dobrih šport-nll«>v,« pravi Župan Občine Podčetrtek Peter Mišja. V občini so ietos odprli že več Športnih objektov, obenem pa gradijo športno dvorano pri Termah Olimia. »Štadion bo v prvi vrsti uporabljala Osnovna šola Podčetrtek, nato vse druge naše občanke in občani in sevedd tudi tisti, ki v Podčetrtek prihajajo.« BJ Megličeva zvestoba obsoteljskemu biseru v Anini galeriji v Rogaški Slatini je na i^ed razstava zbirke slik Chibrovnik. Id so delo Mirka Me^ča. Pokojni slikar je s soprogo kar 60 let prihajal iz Dubrovnika na dopust v Rogaško Slatino» vdova pa danes biva v Pegazo-vem domu za starejše d>čane v Rogaški Slatini. Zaradi svoje navezanosti na Rogaško Slatino preživlja Ana Me^č svoje creije življenjsko oMobje v tem zdraviliškem kraju, zanimivo slikarsko d)irko pa je podarila Občini Rogaška Slatina. Za to dejanje se ji je na odprtju razstave posebej zahvalil župan mag. Branko Kidrič, o pokojnem umetniku pa je govoril slatinskl zdravnik Jože Kokovnik. ki je slikarja rudi poznal. Stilcarjevo soprogo je predstavila direktorica Pegazo-vega doma Kristina Kan^iuš, ki jo tam redno srečuje. Wsàk trenutek se lahko od nje l^j naučimo, že ob vsaicdanjem pozdravu lahko iz njenega odziva odnesemo nauk za življenje, če ga ie želimo slizli,« je poudarila direiclorica. Na prii^tvi je sodelovala tudi Ana C^kovič Vodovnik. ki je iz svoje nove knjige prebrala to, kar je v njej zabeležila o svojih srečanjih z zanimivo Ano Meglič. K razstavi o dalmatinskemu biseni, kot je Dubrovnik, sodijo 2 odprtja razsttve 2blrke slik Dubrovnik pokojnaga slikarja Mirka Meglica v Aiimi galeriji v Rogaški Slatini, seveda dalmatinske pesmi, ki so jih zapeli pevci vokalne sku- Njegova soproga Ana, s katero sta 60 let dopustovale v Rogaški Slatini, danes biva v Pegazovem domu (na pine Vitis. Razstava je na ogled do novembra. B J fotogr«fiii dmga z d^snd). KRATKO Hitrejši razvoj Gastroža PODČETRTHC - V SObotO so uradno odprti obnovljeno cesto skozi Gastrož. čez hribovito območje nad glavno cesto med Sodno vasjo in Podčetrtkom. Z oaiožbo v cesto skozi Gastrož pričakujejo hitrejši razvoj območja, ki ni daleč od turističnih objektov Term Olimia. Približno dva kilometra ceste so razšiiili ter preplastili, del> no so poskrbeli tudi za pioč-nik z javno razsvetljavo ter za podaljšanje kanalizacije. Vrednost del znaša S80 tisoč evrov» od česar je občina prispevala petino, ostalo so evropska ^eds-tva za razvoj obm^nih obmo-âj s Hrvaško. Cesto je uradno odpri minister za okol j e in pro-stor Kari Erjavec. Bllzuj Lav do pvavt^O/ TAÀnnvoumMjcU 'é Atka Fin d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 it. 81 • IS. oktobw 2009 O potrebah starejsih v Pegazovem domu v Rogaški Slatini so v tem mesecu pripravili starejšim posvečeni prireditvi. Na okrogli m^i Potrebe starejših in možnosti novih programov pomoči v domačem okolju, ki jo je povezovala Vida Petrovčič, so med drugim govorili o različnih potrebah najstarejše generacije. Tako med dru^ o socialnovarstvenih storitvah, kot je na primer pomoč na domu. V Pegazovem domu, kjer jih zagotavljajo, ugotavljajo, da pri starejših v domačem okolju v mno^ primerih ni ustrezne oskrbe ter da zaradi omejenosti obsega storitev le-ta ni vedno zagotovljena v takšni meri, kot je treba. S tem ko se povečujejo potrebe po pomoči na domu, pa se bistveno povečujejo obveznosti občine, ki je sredstva za področje sociale nasploh bistveno povišala. V šmarskem cenuu za socialno delo opažajo, da s pomočjo na domu uspešno pokrivajo potrebe starejših, vendar ko se potrebe po nujnih storitvah povečajo, zmanjka časa za socialne stike, dru^b-nišcvo. Predstavniki Rdečega križa. Zveze društev upokojencev Kozjansko. Karitas ter patronažne službe so poudarili, da so starejši osamljeni pogosto celo v družini, katere del so, prihaja pa celo do prikritega nasilja. V Pegazovem domu so mednarodni dan starejših praznovali ves dan. Dopoldne so stanovalci pekli piškote z otroki iz vrtca, popoldne, ko je bila še osrednja priredi-tev, pa so slikarji društva Mavrica pred domom ustvarjali slike za stanovanjske skupine doma. Na okrogli mizi so pogosto omenjali pomen dela prostovoljcev, šiiii naj bi skupine za samopomoč, saj skupine, ki so v okviru Rdečega križa ter centra za socialno delo, ne zadostujejo. Prav tako so omenjali potrebo različnih ustanov po skupnem načrtovanju programov ter nujo po izdaji zloženke z informacijami, kam naj se po pomoč obrnejo starejši ter njihovi svojci. BJ 14 SL KOMJICEl VOJNIK \ DOBRMA j U Okrogla miza v enem najlepših slovenskih parkov Za novo življenje konjiškega parka Bleda senca nekdanjega sijaja - Ureditev je nujna - Komu bo park namenjen v prihodnje? »Podoba Športnega parka Slovenske Konjice že neka) časa ni veČ v ponos našemu mestu, ki se ponaša tudi z nazivom najlei^ urejenega evropskega mesta. Nekdaj urej ena igrišča že več let propadajo oziroma od njih ni ostalo skoraj nič več, ribnik je vedno bolj zaraščen in umazan. Park, ki je bU v preteklosti poln otrok, ribnik pa so poÂvijale race, sedaj sameva.« Da to drži, so se strinjali vsi, ki so se prejšnji teden odzvali vabOu na okroglo mi20, namenjeno ureditvi lega parka. Na prostoru, kjer so bila nekoč igraJa, so se soočili predstavniki občine, krajevne skupnosti int. i. zainteresirane javnosti, ki jih je k skupni mizi povabii občinski odbor stranke Zares na čelu z Anionom Nonerjem. Strinjali so se tu- di, da je treba enemu najlepših parkov v Sloveniji povrni-d sijaj. A kako? To pa je že bilo vprašanje z mnogimi, m-di povsem nasprotujočimi odgovori. Ker se vse začne in konča pri denarju, so bile za prihodnost parlU najpomembnejše informacije župana Mirana Gorinška. Povedal je. da v občini iščejo celovito rešitev za ureditev Starega trga, ki se zaključuje prav s parkom, Občina je z denarjem, ki ga je pridobila na tretjem razpisu strukturne^ sklada, že obnovila velik del vodovodov in kanalizacije v Slovenskih Konjicah. Prihodnje ieto jih čaka le Še ureditev kanalizacije in vodovoda na Starem trgu. >^Ker bodo ob tem razkopali praktično ves ug, je to priložnost za celovito obnovo starega mestnega jedra. Pripra- Z vlakom na obiranje mandarin v dolino Neretve Za ljubitelje potovanj z vlaki bodo Slovenske železnice in Turistična agencija Palma letos drugič organizirale že tradicionalna potovanja na obiranje mandarin s posebnim izletniškim vlakom. Zaradi izjemnega zanimanja bo vlak ponovno odšel iz Ljubljane v četrtek, 22. oktobra, vstop pa bo možen še v Trbovljah, Zidanem Mostu, Krskem in Doboví. Po jutranjem prihodu v Sarajevo si bodo potniki med daljšim postankom lahko ogledali mesto, nato bo vlak na* daljeval vožnjo proti Mostarju. Postanek je predviden tudi v tem mestu, kjer bo potnike med drugim razveselil ogled obnovljenega starega oziroma novega mostu, kije pod zaščito Unesca. Končna postaja vlaka bodo Pioče. Naslednji dan » bodo izletniki na eni od plantaž dišečih mandarin v delti reke Neretve lahko nabrali mandarine, po katerih so vfaku dali tudi ljubkovalno ime «mandarinca«, V Slovenijo se bodo vrnili 25. oktobra. Za podroben (»rogram a se obrnite ni posl^ valnic^TuríMíiín« »gtndje Palma ali ol>is{ita MEtyWiBrtS^a^ HOVI TEDNIK Popravek prispevka, objavljenega v časniku Novi tednik dne 11. 9. 2009 na 14. strani V članku z naslovom »Se bo s »Staro Šolo« ukvarjalo tožilstvo?«, objavljenim dne 11. 9. 2009 na 14. strani časnika Novi tednik, je bila napačno predstavljena problematika gradnje bloka v Vinterjevi ulici, katerega investitor je družba Finstar, d. o. o. Očitki občinskega svetnika Rudija Špesa so neresnični in zavajajo bralce. . Investitor bloka v Vinterjevi ulici v Vojniku, družba Finstar, d, o. o., ima vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo za gradnjo. Vsi parkirni prostori so grajeni na zemljišču v lasti družbe Finstar, d. o. o., le štirje manjkajoči so bili najeti, kar je bilo navedeno tudi v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje. Cena parkirišč se oblikuje na trgu in izključna pravica prodajalca in kupca je» po kolikšni ceni bo nepremičnina prodana. Navedbe občinskega svetnika Špesa, da naj bi bil blok grajen nekakovostno, saj da so bila parkirišča ob malo večjem nalivu več kot meter pod vodo. so zavajajoče in ne pojasnijo vzroka poplave. Blok je grajen kakovostno in v skladu z vsemi pravili. Ob nalivu je voda res zalila 2 gradbeni jami, in to v viSiru okoli 10 centimetrov, kar pa ni bila posledica slabe gradnje, ampak napak v kanalizacijski napelja\i na regionalni cesti Celje-Velenje, za kar pa ni odgovoren investitor Finstar, d. o. o. Finstar, d. o. o,, direktor Bojan Starman m vili smo projekt, s katerim se nameravamo prijaviti na peti razpis strukturnega sklada.« je napovedal. Gre za projekt, vreden 1,25 milijona evrov, za katerega bi 71 odstotkov denarja pridobili iz Evrope, preostalo bi prispeval občinski proračun v letih 2010 in 2011. »Če bomo na razpisu uspeli, bomo z deli začeli sredi prihodnjega leta. Uredili bomo kmečko tržnico in Stari trg. v parku pa uredili poti in igrala,<< je naštel. Predsednik KS Slovenske Konjice Tomaž Rihtaršič je opozoril, da je temeljite obnove potreben celoten Športni park. da pa se o delu. kjer niso športni objekti, dogovarjajo in usklajujejo že tri leta in so zdaj v glavnem uskladili interese. Stane Prím je ob tem dodal, da so v odboru za staro mestno jedro dali prednost sonaravni umestitvi i^al. Direktorica zavoda Ma-linov dol Zvezdana Goren-čič Novijan je povedala, da so te pred dvema letoma za-Čeli zbirati denar za otroška igrala neposredno od ljudi: »Odprli smo poseben račun, na katerem je 1.500 evrov. Župan jeobljubil, da bo vse, kar so dali ljudje, podvojil.<( Da mora biti park urejen tako, da bo otrokom omogočal gibanje, sproščeno in vsebinsko bogato igro, je poudarila v. d. ravnateljice Vrtca Slovenske Konjice Danijela Šuc, a ob tem opozorila, da bi moral biti park namenjen vsem generacijam. To je odločno poudarila tudi direktorica Mladinskega centra Dravinj ske doline Laura Kuk: »Pustimo del parka tudi za mladostnike! To jô sedaj Še edina javna površina, kjer se lahko zadržujejo.« Iz strahu pred vandalizmom je bilo potem s^šati predloge o ograjah in še Čem, občinski svetnik Štefan Nemeé pa je dal v razmislek tudi predlog o vstopnini - da bi se lahko park sam fir^anciral ... MfLENA B . POKLIČ - it. 81-16. Nekatere Dobmèane skrbi usoda dreves v partcu. Kot pravTio, občina pri postavijanju kovinske ognja ni poskrbela za varstvo ikeves. ki blizrtjim stanovalcem nudijo zvočno in svetlobno izolacijo. Ob ograji je ofacins uredila tudi sprehajalno pot Krajani »zaslišali« imm m ^ ^ M ^ Dobničajie razburili posegi v park -ZUpđriđ Kaj je z veduto Dobrne? stanovalci Štirih blokov v središču Oobme so minuli teden sklicali sestanek z županom Martinom Breclom. Od njega so zahtevali od* govore in pojasnila glede nedavni h posegov v bližnji park pri vrtcu in osnovni šoli. Stanovalce moti, ker jih o postavitvi kovinske ograje v parku nihče ni obvestil» slû'bi pa jih tudi odnos občine do varstva dreves. »Če ne bi mi posegli vmes, bi prí postavljanju ograje padli vsaj dve drevesi,« pravijo stanovalci. Zanimalo jih je tudi, s kakšnim namenom je občina postavila ograjo, s katero so stanovalcem odvzeli del parka. Župan Martin Brecl je pojasnil, da je postavitev ograje zahtevala OŠ Dobrna. »Z ograjo smo ogradili Šolske površine in jih s tem zavarovali pred nezaželenimi obiskovalci in vsebinami. Ob večerih so se na Športnem igrišču večkrat zbirali mladi in prirejali nekakšne >hauba partije<. kar v bližino šole ne sodi. Je pa igrišče kljub ograji še naprej dostopno vsem občanom za rekreacijo, saj so vrata ves čas odklenjena. Z ograjo lažje olctolMr a009 - obvladujemo šolske površine. Znotraj ograje nameravamo zgraditi tudi nov vrtec,« je pojasnil Brecl »Zavedamo se. da je park občinska last, a vseeno imamo pravico vedeti, kaj se v njem dogaja. Močno nas skrbi odnos občine do varstva dreves. Ta drevesa nam stanovalcem predvsem ob večerih nudijo zvočno in svetlobno zaščito, zato ne bomo dopustili njihovega uničevanja,« se je razburjalo okoli deset stanovalcev, ki so se udeležili sestanka z županom, na katerem so biii prisotni tudi predstavniki občinskega odbora za komunalo. Zupan jim je odvrnil, da občina ni dolžna vsakega krajana posebej obveščati, kaj se bo v prostoru dogajalo> ampak se morajo sami pozanimati o tem in čim bolj aktivno sodelovati f.e nfl javnih razgrnitvah pri sprejemanju prostorsko izvedbenih aktov. Zavrnil je tudi očitke» da je ob-* čina s postavitvijo ograje nameravala uničiti drevesa, saj »imamo na občini občutljiv odnos do narave in tako bo tudi v prihodnje«. Ograja po mnenju nekaterih stanovalcev uničuje vedu- to Dobrne, enako tudi prizidek k Šoli oziroma nov večnamenski objekt z moderno arhitekturo in živo barvo fasade. Kot pravijo, se je občina z odloki zavezala, da bo ohranila nekdanjo podobo Dobrne, Česar pa pri novem objektu ni upoštevala. »To ni res,« je očitke zavrnil župan, »za objekt smo dobili gradbeno dovoljenje, kar pomeni. da je zgrajen v skladu z zakonodajo. Stari del Dobrne je ohpanjen, z novim objektom pa nismo kršili nobenih predpisovali zakonov. Ibdi v drugih krajih vidimo moderno arhitekturo ob starih objektih. Mislim, da s tem ni nič narobe. Sicer pa imajo vsake oči svojega »malar-ja(. VeČina se strinja, da jeob-jeki lep.« Z odgovori so bili stanovalci v glavnem zadovoljni, nek^îterih pomislekov pa se kljub temu niso znebili. Kot pravijo, Se vedno povsem ne zaupajo občini, da bo pri prihodnjem načrtovanju poseganja v prostor skrbela za varstvo narave, kot so se dogovorili na sestartku. BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: GrupA NOVI TEDNIK KULTURA 15 Reka njenega v ■ ■ ■ ■ življenja Darinka Pavletič Lorenčak razstavlja v muzeju novejše zgodovine v Muzeju novejše zgodo-vioe Celje so v torek ob izjemnem obisku obdnstva odprli razstavo Darinke Pavle-tič liOTenČak, Miiz^ ^ bil skoraj premajbeo, da bi sprejel vse, ki so se hoteli Darinki Pavletič Lorenčak zahvaliti za lepo razstavo s cvetjem aJi zgolj 2 be^o. S pričujočo razstavo, na ogled bo do II. novembra, postavlja slikarka íe en spomenik reki - kol pove naslov Savinja, reka mojega življenja -Id jo spremJja vse življenje, od otroških let v vasici pod Goro Oljko do starosti. Slikarka, častna meščanka Celja> ki bo decembra dopolnila 85 let. pravi, da je ob Savinji rasla, zorela in se zdaj ob tej reki tudi stara. »Savinja je res reka mojega življenja. 2e koi ou^k sem bila vanjo silno zaljubljena (n danes ni prav nič dru^-če. Tisočere obraze ima, kot moje slike. O njej sanjarim. Ne gledam je kol reko, Vidim jo kot del svoj^življenja, Ob njej sem doži\ijala veselje, radost in tudi žalost.« Koliko na dan slikarka še dela? »To je odvisno od vremena. Če je prevroče, De morem, če je prehladno, tudi ne. Ker imam kot upokojenka veliko časa, se trudim, da la čas najbolj izpolnim. Malo z liceracuro, malo s slikarstvom.« Avtorica razsta- ve mag. Andreja Rihter je prepričana, da bo izpod njenih rok prišlo še veliko platen, saj Ima neporisanih še polno sta-novanfe. Darinka Pavledč Lorenčak, ki sodi v prvo generacijo po vojni Izobraženih slovenskih slikarjev, se je Izpopolnjevala pri Božidaiju Jakcu, Antonu Gojmirju Kosu in Francetu Mi-heliču. Tokrat razstavlja platna in akvarele. Torej slike v tehnikah, s katerimi se je, koi se je ob odprtju izrazila Alenka Domjan, slikarsko osvobodila, dosega svobodo svoje slikarske poteze, svobodo barv in kompozicije. »Od prvotne-^ poetičnega realizma je v svo- Darinka Pavlatie Lorencak na razstavi Savinja, tBka mojega av^ja. jih delih prešla v socialni realizem. Za dela prvega obdobja je značilen uadicional en pogled nazaj. Po letu 1980 pa je v svojih delih figuralnost s poudarjeno sodalno noto zamenjala s pravo avanturo. Odkri- TmovBljski gtedalisčnki se bodo na Novačanovfli srečanjih predstaviti 2 letošnjo uspešnico Sen kre^e noči v režiji MOm AlujsviČa. Žlahtni ljubiteljski izbor V IVnovljah se začenjajo Novačanova gledališka srečanja s komedijo Od kraja do raja v izvedbi Gledališča Toneta Čularja z Jesenic se bodo jutri, v soboto, v hramu giedališčnikov Zarje v Tr novija h začela letošnja» že 17. Novačanova gledališka srečanja. Ob koncih tedna (z izjemo praznikov) se bo nato na odru zvrstilo Še pet predstav ljubiteljskih gledališč Slovenije. Goldonijevega Slugo dveh gospodov bodo pred- Novost Nova Čan ovih srečanj bo priložnostna razstava, ki bo na ogJed v Času predstav na srečanjih. Svoja likovna dela bo razstavljala Slovenka Uršula Ziherl, časiBa kon-zulka na Madeiri, kar bo tudi najava obsežnej še de-cembrske in januarske razstave te avtorice v Galeriji Volk v Celju. slavili člani KUD Predoslje pri Kranju, komedijo Voli Ta bor teater KPD Josipa Lav-tižarja iz Kranjske Gore, Bu-talce Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu, komedijo Šah mat gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera in Sen kresne noči še domači gledališčniki. »Osnovni pomen lahko najdemo že v tradiciji tovrstnega druženja in izmenjav predstav ljubiteljskih gledališč, Drugi pomen je, seveda, spomin na dramatika Antona Hovačana, ki je bil skoraj krajan Trnovelj. Tretji pomen je srečevanje stalno delujočih ljubiteljskih gledališč, s katerimi ansambel Zar-je sodeluje bolj kot ne tradicionalno že vseh 17 let,« je pomen Novačanovih srečanj opisal eden glavnih motorjev organizacije Živko BeŠkov-nik. Občinstvo bo tudi tokrat izbiralo najljubšo predstavo (z izjemo domače), posebna komisija občinstva pa bo v vsaki od Šestih predstav izbirala tudi Igralca večera. Lani so v Novačanova gledališka srečanja prvič vpeljali tudi poseben skJop sporeda, namenjen zamejskim slovenskim gledališkim skupinam in njiiiovlnj predstavam. Letos se Novačanova srečanja vračajo v stare tirnice. »Toda srečanja, ki smo ga poimenovali Alpe-Donava-Jadran, nismo opustili. Lani Je bilo programa v dobrem mesecu preprosto preveč. Srečanje za-mejskih gledališč bomo izpeljali posebej v spomladanskem času. S tem bomo gledališkemu ustvaijanjuzamej-cev iz Porabja, z avstrijske Koroške, s lYŽaŠkega in z Go-riškega in iz hrvaške Isire ter Reke dali še poseben poudarek,« je povedal Beškovnik BRST Folo: SHERPA Daljave v galeriji mladih v Galeriji likovnih del mladih Celje bodo nocoj, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Postojnčanke Darje Šte-fančič z naslovom Daljave. Avtorica, letnik 1957, bo na svoji četrti samostojni razstavi predstavila izbor iz svojega opusa, ki ga likovoa kritika opredeljuje kot ekspresivne domišljijske prizore, ki izhajajo iz klasičnih motivov pokrajine. Barvite slike, polne metafor in simbolov, bodo v galeriji na ogled do 13. novembra. BS la je akvarel in skozenj čudovite impresije...« je med drugim orisala avtoričino delo. Odprtje razstave so z lepimi in s šegavimipesmiini zaokrožili fan^e iz vokalne skupine Oktet 9. pravo atmosfe- ro pa je ustvarilo druženje s priljubljeno slikarko po odprtju, ko kar ni mo^a razda-ti dovolj podpisov in toplih želja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Vrhunec v Konjicah Kulturni dom Slovenske Konjice napovedujeta ne-deljoobZO. uri vrhun^ koncert, za katerega bo poskrbel sloviti violinist Steiain Milen-kovlch. Milenkovich, iz slovite glasbene družine Milenkovič, je zaslovel v osemdesetih lelih kot čudežni deček. Kol zmagovalec štévilnih tekmovanj je že v zgodnjih najstniških letih obiskal koncertne odre v več kot 30 državah ter kol 16-leînik v Mehiià odigral svoj tisoči koncert. Nastopa kol solist z vo- dilnimi svetovnimi orkestri, dirigenti in umetniki. Živi v Italiji in ZDA, kjer je izredni profesor na Univerzi v Illinoisu. V Slovenskih Konjicah bo nastopil ob spremljavi ugledne hrvaške pianistke Srebrenke Poljak, kot gostje pa se bodo predstavili še Vincenc Strnad, pianista Vila Ko\^ in Marico Cm-čecter vokaUstka Mateja Keuc. Milenkovicha bomo s Sre-brenko Poljak 22. novembra slišali tudi v Celju, kjer bo gost drugega večera koncertnega abonmaja. BS Japonec v forumu Plesni fonmi Celje bo v soboto gostil japonskega umetnika Ryuza Fukuharo, ki bo občinstvu predstavi zanimiv japonski ples butoh. Za jutri, soboto, ob 20. uri napoveduje umetnik predstavitveni perfoimans tega plesa, Celovita Id ^ je naslovil Tihi dialog. Za vse, ki jih bo ta pri nas redka zvrst plesa navdušila, pripravljajo v Plesnem forumu tudi vikend delavnico, v kateri bo Ryuzo Fukuhara udeležencem skušal približati ta starodavni japonski ples. BS predstavitev Aime Nadaljuje se niz prireditev, ki so jih celjski kulturni zavodi pripra^ v počastitev 120-letnice rojstva Aime Maksimiljane Karlin. Nocoj (petek) bodo ob 18. mi v Muzeju novejše ^odo-vine Celje predstavili rtovo monografijo z naslovom Alma M, Karlin - državljanka sveta. Monografijo, ki prvič na Slovenskem celovito osvetljuje življenje in bogato literarno delo Alme M. Karlin, pisateljice, svetovne popotnice, poDglotke in polihistor-ke, bosta predstavili avtorica Jerneja Jezemik in urednica Nela Malečkar. Knjiga zajema bogato slikovno gradivo - fotografije, rokopise, risbe, raz^ednice in predmete, ki jih je Alma zbirala in prinesla s petih celin. Monografijo je oblikoval Klemen Ku-naver, založila in izdala pa Mladinska knjiga Založba. Osrednji dogodek ob jubileju Alminega rojstva pa napovedujejo v Pokrajinskem muzeju Celje. Tam bodo v po-nedeljek ob 18. uri v Štirih sobah in na 255 kvadratnih metrih razstavili doslej najbolj celovit preyed Almine zapuščine. Za celjsko razstavo, ki jo je avtor mag. VladimirŠU-bax naslovil Alma M. Karlin - Poti, so zbrano gradivo o njenem življenju in delu prispevali Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Pokrajinski muzej Celje, Osrednja knjižnica Celje in zasebniki. Na razstavi si bo mogoče ogledati predmae, ki jih je Akna M. Karlin prinesla s svojih poti, fotografije, ki jih je posnela, razglednice, ki jih je pošiljala domkov, in njene knjige In celo herbarij, ki ga je ustvarjala med potovanjem okoli sveta. BS Društvo jadralnih padalcev Kajuh Frankolovo Ima okoli 40 članov. Ker nimajo svoje šole letenja, se tega učijo v Celju, pri Eolu aii Albatrosu. Človek prej stopil na Luno, kot letel z jadralnim padalom Blagoslov pâdâl na Frankolovem - Reševanje padalca iz krošnje drevesa Frankolov^i aipnik Branko Cestnik je blagoslovil padala in zmaje, ki so prorftem leteli nad Frankolovim. Nebo nad Fran kol ovim so na prvo oktobrsko nedeljo preplavili jadralni padalci. Ti so se tokrat v višave podali 5 prav posebnim razlogom - z letenjem s Konjiške gore so naznanili 7. blagoslov padal, ki ga je po pristanku vseh padalcev na travniku pri bazenu na Frankolovem opravil župnik Branko Cestnik. Na Frankolovem od leta 2003 deluje Društvo jadralnih padalcev Kajuh. »2e prvo leto smo pripraviti tudi blagoslov padal. Pa ne zalo, ker b: verjeli, da se nam z blagoslovljenim padalom ne more nič zgoditi, ampak preprosto zato, ker človek pač potrebuje vzpodbudo in dovoljenje oziroma blagoslov, da počne tisto, za kar ni bil ravno ustvarjen. Pa-d alci se zavedamo, da s svojim početjem, s tem ko smo na nebu, vstopamo v tisti prostor, ki ga je stvarnik namenil pticam. Ljudem pa je vendarle dal razum in s tem sposobnost narediti si krila,« pripoveduje pobudnik in soustanovitelj druStvater njegov predsednik Karli Blazinšek. Da blagoslov ni stoodstotno zagotovilo pred nesrečo, potrjuje dogodek izpred dveh let. »Bil je dan kol današnji. Padalci smo se spustili s Konjiške gore. Dogo-vorili smo se, da bo župnik opravil blagoslov, ko bodo vsi pristali na travniku pri bazenu. Vsi smo bili že na tleh, razen enega. Potem smo naenkrat opazili, kako ga je v zraku obrnilo in ga odneslo naravnost v drevo. Kakšni dve uri smo ga reševali iz krošnje drevesa, a se je na srečo vse dobro razpletlo,« se neljubega dogodka spominja Blazinšek. Deliti si nebo s pticami, ni preprosto. Da si boste lažje predstavljah, kako zahteven šport je jadralno padalstvo, omenimo le, da je človek na Luno prvič stopil leta 1969, medtem ko se je jadralno padalstvo v svetu zaČeJo razvijati Šele 20 let kasneje. Bodo odslej Bristajali na azenu? Frankolovski padalci imajo dve vzletni točki. Od kod letijo, )e odvisno od smeri vetra. Če piha jugozahod-nik, jug ah zahodnik» potem izberejo Konjiško goro, sicer Malo goro. Letijo pa ludi drugod po Sloveniji. Nekoliko več težav imajo s pri staj ali ŠČi. »Na Mali gori s tem nimamo težav. Tudi na Frankolovem jih nismo imeli, dokler je bil travnik v zasebni lasti. Zdaj ko ga je kupil TuŠ, ki namerava na njem gradili, pa ne vem, kje bomo pristajali, Toda zaenkrat si glede tega še ne belimo preveč glave, saj bo kljub pozidavi v bližini Še vedno ostalo nekaj travnika za pristajanje. Glede tega se bomo pač morali pogovoriti z lastnikom te zemljf,« razmišlja Kari L Blazinšek. Vojniški župan Beno Podergajs, ki se je prav tako udeležil blagoslova padal, pozna še eno rešitev, kje bi frankolovski padalci lahko pristajah: »Pri-stajališče bi lahko uredili na mestu, kjer je zdaj bazen. Ta namreč že nekaj časa ni rentabilen.« Bazen je sicer v lasti KS Frankolovo. Sicer je bilo vreme v nedeljo kot naročeno za letenje. Frankolovskim »kaju-bom« so se na nebu pridružili tudi člani okoliških društev jadralnih padalcev (celjskega Eola In Albatrosa, velenjskega Skyja, Metulja iz Rimskih Toplic, šentjurskega Lintvarja in Pa-rakrilca iz Maribora). In še to: frankolovski padalci se niso po imenovah po pesniku Karlu Destovniku - Ka-juhu, kot marsikdo misli. Ime so si nadeli po ujedí, ki ji v teh koncih pravijo »kajuh«. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: G ru p A Frenkolovske padalce malo skrbi, kje bodo pristajali, ko bo Tul pozidal travnik pri bazenu. IZJAVA TEDNA »Madonca. Karli! Ti $i neverjeten govornik. Sveto pismo obvladaš bolje kot jaz» ki sem ga študiral.« Vojniški župan Beoo Podergajs. nekdanji študent teologije, je predsedniku irankolovskih padalcev Karllju Blazinšku čestital za govor ob blagoslovu padal, v ka-lerega je vpletel svetopisemsko zgodbo. it. 01 • le. ^^ktober 2009 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 »Pa kaj mislijo s tem FT-jem. Kdo je to? Pa o nekih batmanskjti irsesih suiljajo. Mislim .m Sknjno nevljudno.« HKaj jo? Še niste videli lepega macka? A če ma želKe, pokličite mojo lastnico. Sam sem seveda nepreceflljiv, lahko pa mimogrede poskfhimza kup naraščaja. A kakinih 500 evrov le pripravite.^ Daljša dlaka, krajša pamet! Felinološko društvo Celje je pod streho spravilo še eno uspešno mačjo razstavo. V dveh dneh je bilo radovednim mačjeljubceni na voljo 160 različnih pase m skih mačk. Med njimi ena povsem nova - peter-bold pasma» ki ji »mačje-logi«< preprosteje pravijo »dekica«. Zaka)? Ker je njena koža, na kateri je povsem kratka dlaka, na dotik podobna pravi ogrevani odeji. Sicer pa velja, tako kot vsepovsod drugje, da vsak lastnik svojo mačko hvali... Lastniki golih mačk (in njihovih približkov, katerih skupna značilnost so »bat-manska« ušesa oziroma ET-videz) hvalijo te mačkice, saj se pri njih lahko dobesedno pogrejejo. »Najbolj na vsem svetu cenijo dvoje toplih ročic in naročje,« je precej neznano pasmo devon reks opi- Celje je prvič videlo peterbold pasmo - Za vsako mačko nekje kavč raste »Jefeimami^nedaj^da me vzamejo. Mamiiiiijav.MU i>Da, to sam jaz. Maine coon. Strah in trepet okoliških pSQV. sledil mu je SiniSa Bi-lič z 20. Šentjur boljši od Branika Ekipa Damjana Novako-viča je bila tako kot Elektra in Hops! neposredno uvrščena v 4. krog, z 98:77 pa je premagala Branik FC Maribor, Najbolj učinkovita sta bila Peler JovanoviČ (31) in Marcus Crenshaw (28). Domačini so imeli v drugi četrtini le 6 točk prednosti» ki pa so jo do odmora povečali na 13. Brez Hafnarja in Jagodnika Zmago so zabeležili tudi Hopsi, z 80:70, proti Radenski Creativ. Dobro so zaigrali šele v zadnji četrtini, ko so gostje naredili več začetniš-kih napak. Boštjan Kuhar ni mogel računati na Gorana Jagodnika in Gregorja Hafnarja. kar se je v igri poznalo od samega začetka, Radenska pa je vodila še po koncu tretje Četrtine. Nato so domači bolje zaigrali in izkoristili kratko klop mursko-sbboške ekipe, ki se je kljub slabši zadnji četrtini dobro upirala in domov odšla z 10 točkami zaostanka, karjidaje upanje na presenečenje na povrat ni tekmi. Strelsko najuspešnejši je bil novinec na Polzeli Idong Ibok z 20 točkami, Primož Kobale jih je dodal 15. Zlatorog v 2. krogu z Elektro Laščani Še ne igrajo v pokalnem tekmovanju, zato pa jih jutri čaka pomemben sosedski derbi. V Šoštanju se bodo namreč pomerili z Elektro, ki jih je premagala na pripravljalnem turnirju. V napetem obračunu, ki ga bo gotovo spremljalo veliko število navijačev obeh klubov, se bosta pomerili mladi moštvi, kjer si veliko igralcev še vedno nabira svoje prvoligaške izkušnje. Oba trenerja» tako Aleš Pipan kot Borul Ce-rar, se na svojo prvo morebitno prvenstveno zmago z analizami nasprotnika pripravljata že dober teden. MOJCA KNEZ Poto: SHERPA Dobovec na vrhu. Pekarna Duh na dnu Ekipi Dobovca in Pekarne Duh sta v S. krogu 1. lige malega nogometa zopet zabeležili polovičen uspeh. Igralci iz Rogatca nadalju-jejozdobrlml predstavami» s 6:3 so ugnali ekipo s Škofij. Celjani so pričakovano klonili proti Litiji (2:10). Dobovec iz kroga v laog potrjuje odlično formo, doslej še ni izgubil točke. Presenetiti vrhunsko zasedbo Proti Primorcem sla po dvakrat zadela Peter Stres in Rok Morde j, po enkrat pa Matjaž Vojsk in Aljaž Hrova-tiČ. Če se le nekaj dni pred začetkom prvenstva ni vedelo, ali bo na klopi Dobovca Še sedel Sandi Zdovc, zdaj navdušuje. Njegovi igralci so dosegli kar 30 zadetkov, prejeli so jih 15. K temu ogromno prispeva tudi reprezentančni vratar (do 21 let) Aien Mordej, ki ga vadi izkušeni Marko Gotlin. Na lestvici imajo pred Litijo dve točki prednosti, nocoj pa se bosta ekipi, ki jima marsikdo pripisuje največ možnosti za naslov prvaka, udarili v Liliji. DomaČi stavijo predvsem na izkušena Mil j voj a Simeunoviča in Igorja Osredka rja, na drugi strani pa bodo glavni aduti Davorin ŠnofI, Da mir Repine in Peter Stres. Trener Sandi Zdovc pričakuje tekmo zelo mirno: »Obeta se nam pravi derbi, a mi bo- mo povsem neobremenjeni. Nimamo kaj izgubiti, kajti druge tekme do konca prvega dela in za tem še v drugem delu bodo veliko bolj pomembne, Litija ima vrhunsko zasedbo, ki jo bomo poizkusili presenetiti. Derbi bo gotovo privlačen za gledalce.« Mala četa še isce formo Ekipa Pekarne Duh je doživela še četrti poraz in je skupaj s Ptujem prikovana na dno lestvice, brez osvojene točke. Lilija je z okrepitvami pričakovano, a previsoko slavila v Celju (10:2). Zadetka za domače sta dosegla Rade Rusmir in Mila-din Cvijič. Celjani so imeli Sandi Zdovc je traner vodilnega moštva. Puščice v živalih Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je izvedel zaključno tekmo za 50 slovenski pokal v streljanju z lokom na makete živali. Nastopilo je U8 udeležencev iz 31 loko-sirehkih klubov. Šrirje tekmovalci domačega kluba so dosegli uvrstitve med prve u-i v posameznih kategorijah. Pri mladincih v slogu sestavljen lok je bil prvi Benjamin Skubic, drugi mesti sta osvojila Miýa Salober pri članih v slogu lovski lok in Samo Železnik pri kadetih z dolgim lokom, tretje pa pri mladincih Luka Pevec v slogu goli lok. LK Sokol bo odslej koristil lesen montažni objekt. Gašperjev dom, ki bo omogočil lažjo izvedbo tekmovanj ter hrambo maket in drugih lokostrelskih pripomočkov, TONE TAVČAR v uvodnih krogih težak razpored, a nekajkrat kljub odlični igri ostali praznih rok. Tokrat je bila ekipa zopel zelo zdesetkana. Manjkali so nepogrešljivi Milan Adri-njek ter Matej Banovšek in Drago Kugler. Trenutno zdravstveno stanje vmoštvu je kritično, v ekipo se je po daljši odsotnosti zaradi težav z gležnjem vrnil le Tadej Čretnik. Tako kot v pretekli sezoni je v zelo dobri formi golgeter Rade Rusmir. Kljub zadnjemu mestu stanje ni pretresljivo, kajti zaostanek za sedmouvrščeno Sevnico znaša le tri točke. Pekama Duh je pretekli teden opravila prvi irening in pričakujemo lahko malce boljšo fizično pripravljenost, pa tudi uigran os t. Drevi bo gostovala v Kobaridu in z izkušnjami skušala presenetiti Oplast. Pričakovanja je strnil Rok Sailer: »V Kobarid gremo odigrati dobro tekmo in >pod mus< osvojiti vse tri točke. Še vedno imamo nažalost težave s poškodbami, vendar to ne sme biti ovira.« Morda res ne, za malo četo, toda izbrano. MITJA KN^ Foto: Grup A PA KRATKO Borut Knapič prvak Lipica: Tekmovalci Centra konjeniškega športa Celje so na državnem prvenstvu v preskakovanj u ovir os-vojili dve ekipni zmagi, med člani in mladinci. Posamično sta si zlati medalji priborila Borut Knapič med člani in Boštjan Bizjak med mladinci. (DŠ) PANORAMA KOŠARKA Pokal KZS.4. krog, 1. tekma: Alpos - Branik 98:77; Jovanovič 31, Crenshaw 28, Ručigaj 12, Pele 9. SebiC 7, Lapornik 6, Palčnik S: Vranj-kovič 25, Hren 17, Hopsi -Radenska Creatiu 80:70; Ibok 20, P. Kobale 15» Lor-bek 14. J. Kobale. Kuga. Cod-ler 7. Sviridov, Skok 5: Šu-ran 20, Novak 15. FÂekira -Maribor 100:70; Ćup 24, Bi-lič 20, Podvršnik 16. KoŠto-maj 15, Lekič, Horvat 12; Horvat 18, Bruči 13. ROKOMET I. SL, 6. krog: Gorenje - 7h'-mo 27:26 (13:14); KavaS 5, Žvižej 4, Harmandič, Šimič 3, Bezjak, Natek, Čupič2, Datu kaš vili, Mlakar, Golčar 1; Miklavčič 8, M. Radelj 5. ODBOJKA I. DL. 4- krog: Ekipa Marc-hiol Vodi • SIP Šempeter 3:0. (KM] (O la» lUli ^.ŠPORTNI ^ KOLEDAR Petek, 16. .10, ROKOMET 1. SL. 6. krog: Maribor -Celje Pivovarna Laško (19). MALI NOGOMET I. S L, 6- krog: Litija - Dobovec (2D), Kobarid: Oplasi • Pekarna Duh (20.30). SQj»ota«.17.1Q. NOGOMET 1. SL, 13. krog: Domžale-Rudar (17), CM Celje- Interblock (18). 3. SL • vzhod. 10. krog. Store: Kovinar - Zreče. Rogaška Slatina: Mons Claudius - Pesnica (15). Štajerska liga. 10. krog: Vransko - PoijČane, Črna na Koroškem: Peca - Rogaška, Šoštanj - Bistrica. Šmarje -Koroške gradnje h5). ROKOMET L B SL. 4. krog: Corišnica -Celje Pivovarna LaškoB (1930). KOŠARKA 1. SL. 2. krog. Polzela: Hopsi • Parklji, Šoštanj: Elek« ira - Zlatorog (19). 1. B SL, 2. krog, Maribor: Branik - Konjice (20.30), Hrastnik • Rogaška (19). 2. SL - vzhod, 2. krog, Celje: Pakman - Union Olimpi-ja mL, Ljubljana: Ilirija - Terme Olimia (19). 1. SL (ž), 2. krog, Ljubljana: Ilirija • Konjice (17). Jadranska liga (ž), 2. krog. Banja Luka: Mladi Krajišnik • Merkur Celje. ODBOJKA 1. DL, 5, krog: SIP Šempeter . Triglav (19). L DL (ž), 4. krog: Koper-Aliansa Šempeter (18). Nedelja, 18.JLQ, NOGOMET z, SL, 10. krog: Šentjur -Dravinja (15). 3. SL • vzhod. 10. krog: Slojnct - Simer Šampion. Odranci - Šmartno (15). ROKOMET Liga prvakov, 1, krog, Chambery • Gorenje (15.30). 20 CEV-SPORT NOVI TEDNIK Spoštovani g. Jelinčič - 2. Veste, gospod Jelinčič, sploh me niste hoteli razumeti» kaj sem Vam želela povedati. 23x3dla me je samo ena Vaša beseda (neumni), zaradi nje sem pismo naslovila na Vas. Hotela sem Vam povedati, da imajo (mnoga) slovenska podjetja še vedno domove ali apartmaje v tujini, kjer so po čitiuceza nas bolj ugc^e, nam bolj dostopne (pa mi zaradi tega ni treba bid v >»tisti« skupini ljudi) in da zaradi tega ho-(Umo na dopust v sosednjo državo. Na) Vam napiSem, koliko sva zapravila za dopust za dve osebi za deset dni: prenočišče, ki se plača v Sloveniji slo-> venskemu podjetju - 180 evrov, taksa 20 evrov - v tujini, gorivo za avtomobil (tan-kala sva v Sloveniji) • 50 evrov, z domačega vrta nesla zelenjavo, paradižnik, kumare, s sabo nesla »fasngo«, pijačo ... vse kupljeno v Sloveniji, slovensko, tako da nama v tujini ni bilo treba veliko kupovati, nisva zapravljala in vse skupaj je prišto 400 evrov (upam, da se še spomnite ti-sdh časov, ko smo leta in leta hodili na morje • ali v prik> lice aH v domove podjetij, kjer smo bili zaposleni, si sami kuhali, pa ni bilo nič čudnega in nič narobe). Veste» zaradi tega hodimo v na^ sosednjo državo na dopust. Verjamem, da kakšna druga država nudi za enak znesek kot sosednja država več. ne vem pa, kam bi lahko šla pod takimi pogoji, kot sem opisala zgoraj. Za 400 evrov 10 dni počitnic za dve osebi. Sama sem iskala, pa žal vsi katalogi» vse potovalne agencije nudijo - za mene os^do, pa še za koga drugega-dražjepočitnice,kot sva jih imela. O politiki pa samo Še naslednje: ja, ob nastajanju naše mlade države so na nebu zasijale »nove« zvezde, za katere smo bili prepričani, da nam bodoprinesle spremembe, da nam bodo svedle dalj časa in vsem nam» pa nekako ugotavljamo, da, na žalost, ugašajo ali pa so nam vedno manj vidne. SP, Uško (naslov v uredništvu) Celje je trebd očistiti v prispevku Celje je treh« očistiti v 79. števdki'Novega tednika smo lahko prebrali ideje o urqanju mestnega območja Celja. Med drugim rudi idejo o zaprtju Prešernove ulice za promet. Za promet? Ali tudi za pešce, kolesarje in rolarje? Zapiranje ulic j e naj enostavnejši ukrep, kako pa bodo potekali prometni tokovi, je nerešeno vprašanje. Če Celje nima vizije razvoja mestnega j e-dra, aii ima potem resolucijo prometne politike mesta? Vedeti je trel», da ne more biti razvoja in prenove mesta, prometne infrastrukture, objektov ... brez vizije razvoja prometnih tokov, tako individualnih kot javnih. To ntókladje občutimo danes, ko je sedanja ureditev ja vne^ mesrnega potniškega prometa tako rekoč namenjena sama sebi. Primerjava razdalje med par-lomim prostorom Citycentra in njegovimi tigo vinami in razdalj o od Knežjega dvorca do »zvezde« je ^olj navidezna. Poznati moramo namen potovanja potnikov - kupcev. Razlikovati moramo med namenom potovanja zaradi obiska večjih trgovin, slaščičarn ... in med potovanjem zaradi obiska ene trgovine v središču mesta. Celja ni treba očistiti, Treba je poskrbeti za skladen razvoj vseh subjektov in mestnih sistemov. To se lahko pri načrtovanju doseže le z udeležbo vseh strokovnih mnenj, tudi prometnih. Na primer z eno od metod, kjer se ugotavljajo prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti, se la^o pride do idealne rešitve razvoja mestnega jedra. Zapiranje mestnih uUc DA, vendar s pogojem odpiranja novih linij JPP skozi te ulice. I^. ROMAN KRAJNC, univ. dipl. inž. prom. teh., Celje Ne dovolimo uničenja žensice košarke v Celju! Priznam, da nisem kiasičen športni navdušenec, tudi pod razno ne športni hinkdonar» medtem ko se s telesno vadbo rad ukvaijam občasno in rekreativno. So pa stvari, ki mi ne dajo spati, in med njimi se vedno najdejo krivice, ki jih močni povzročajo šibkejšim, napuh, in to s posebnim poudarkom pri tistih, ki bi morali delati v skupno dobro, ter neobčutljivost za soljudi, in zelo red^ se zgodi, da se vse skupaj najde na enem kupu. Ravnatelju Gimnazije Celje -Center (GCC) je to uspelo. In kaj je naredil, da me je spravil v bes? Nič takšnega, us-pdomu je zgolj to, daboz enim samim zamahom imičil žensko košarico v knežjem me^ Prilagam njegovo elektronsko pošto, ki jo je poslal funkdo-naijem Ženskega kc^aikarskega kluba (ŽKIO Merkur Cdje-tak-šno, kot ^ je poslal, z vsemi tipkarskimi in pravopisnimi napakami, dobesedno prešano in nič prirejeno. »Lep pozdrav! V petek, 9.10.2009, sem Vam postal opozorilo, da ne smete uporablajti naše športne dvorane, saj nimate veljavne najemne pogodbe... Kljub mojemu opozorilu, ste dvorano koristili v soboto in nede-)jo!!!ll Zahtevam: - da vsem svojún Članom poveste, da za-radi neporavnanih finančnih obveznosti v pretekii sezoni nimate več pravice uporabljati športne dvorane; - da takoj odpoveste vse treninge in tëane v naši Športni dvorani; - in da me o tem tudi takoj obvestite. Igor Majerle«. Takšno elektronsko sporočilo je dobilo vodstvo kluba. ŽKK Merkur Celje ima 15-letno in bogato Športno zgodovino. Celjske košarkarice so osvojile sedem naslovov državnih prvakinj Slovenije, šest naslovov pokalnih prvakinj Slovenije, en naslov v mednarodni Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ B.OOO znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se Izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpilemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO jadranski ligi, kar osem sezon celjsko in slovensko košarko zastopajo v mednarodni jadranski ligi ter evropskem pokalu FIBA. V šestih klubskih selekcijah ter košarkarski šoli tre-numo vadi več kot 130 mladih deklet. TVenirajo in tekmujejo v dvorani GCC. In trenutno gimnaziji dolgujejo približno 9.000 evrov, ki jih zaradi vse manjšega interesa podjetij za vlaganje v šport nikakor ne zmorejo pridobiti. V Ceiju praktično nimajo mož-nostiselitvevdrug športni objekt, saj ostale šolske telovadnice žal niso primerne za i^-nje košarke na ravni državnega prvenstva, kaj šele medna-rot^e lige, ki jo igrajo, saj zanje ne bi pridobili potrebne licence od KZS in mednarodne zveze - FIBA. In tako bo vsega, kar je bilo zapisano v prejšnjih dveh odstavkih, kmalu konec. Kot se je to v Celju zgodilo pred leti z moško košarko. Konec bo, če bomo to dovolili Kaj že poje Balaševič? Da niso krivi ne generali ne majorji, ne tisti, ki so streljali ali jih k temu vzpodbujali - krivi smo tisti, ki smo molčali. E, jaz ne bom tiho. Ne dovolim, da ravnatelj ^mna-zije, nasproti katere sem stanoval in jo vsak dan opazoval. za vedno uniči žensko košarko v Cdju. Ne dovolim, da direktor JZ. ki bi moral z vsem svojim bitjem in žitjem delati za dobrobit okolja, ki mu daje službo in omogoča kariero, naduto in neprizadeto odloča o usodi stotin mladih, ki se ukvarjajo s tem lepim športom. Ne dovolim, da gre ta krivica mimo mene in je ne opazim. Nič več. 1. M. Wallerstein, svetovno znan ameriški sociolog, nas UÛ, da posameznik ne more narediti nič pomembnega, ka-darjesvetovnisistem (beri: kapitalizem) v dobri formi. Ko ta sistem pe^, pa je samo in zgolj od posameznika odvisno, v kaj se bo spremenil Tkkrat je pomembno. da smo ljudje aktivni, da znamo in zmoremo povedati, kaj si želimo in česa nočemo. Želim, da se državni uradniki, za začetek, vedejo vljudno. Zahtevam, da podpirajo aktivnosti, ki so pomembne za skupno dobro. In hočem, da se zavedajo, za koga delajo in od koga dobivajo svojo plačo. Prosim, povejte naprej. Za začetek ministru, odgovornemu za šport, poslancem s Celjskega in celjskemu županu. In tako naprej, do naslednje tekme. Če bo? Dr. BRANKO LOBNIKAR, Celje ARENA CMCel/e CĚSTE MOSTOVI CELJE d.d. i NK CM CELJE nc NK INTERBLOCK ARENA PETROL 1 7.10. 2009 ob I8.00 Od »širhaklacf do prekmurske »barbikeci Kjer so nove sorte jabolk prepovedane - V vrsti za jabolčni sok, ki je tekel v potokih - »Fajerakl«, »širhaki« ter še kakšen »akl« Kozjansko De bi bilo, je, če ne bi imelo velikega Praznika kozjanskega jabolka, ko se v Podsredo zgrinjajo množice obiskovalcev. Tako kot zadnji konec tedna, ko so na sadjarsld »tron« posadili prvega carjeviča m ko so se lahko prvič izkazale odlične »$trudi mojsterce«. Kozjanski park, ki praznik pripravija, je na letoSnji priredil prav tako predstavil pred nekaj dnevi kupljeno mobilno predelovalnico sadja, ki bo služila vsem kozjanskim sadjar-jem ter jih vzpodbujala, da bodo vztrajali s starimi sortami jabolk- Za degustadjo sveže pridelanega jaboičn^ soka iz starih sort je bilo trdja večkrat čakali v vrst). Na trgu Podsrede je bilo postavljenih na desetine stojnic, na katerih je bilo zbrano največje bogastvo Kozjanskega. EkoIoSke in manj ekološke kmetije ter dru© razstavljala so na stojnicah predstavljali ter prodajali jabolka starih sort, domače bučno olje, domači kis. med, zeliščne čaje. izdelke kozjerejske zadruge, pekarske izdelke, ajdovo moko, v^-no, domaČe klobase, nogavice iz domače volne, vse mogoče izdelke umetne obrti, uni-kamo keramiko z motivi sadežev ... Med posebnostmi so bili zdravilni sok ekološke kmetije iz plodov črne aroru-je. izdelki iz čebeljega voska, med katerimi so bile celo mini božične jaslice, medeni liker, pred storajšnjo nočjo čarovnic pa so v vetriču poplesavale čarovnice na metli, ki jih izdelujejo v bližnji okolici Ljubljane. Da ne govorimo o , «i« ! • T " K' tlV/i- \ '1 1 i - -il ■ i '' '^WtL'^ ■ ■ ^ • ^ »r v- . Î ^ «i z nizstBVfl starih sort jabolk. Zs Premik koqan^ega jabolka v'Podsredi so pripravili več različnih razstav. pečenem kostanju, ki je dišal s stojnice Zavoda za gozdove Slovenije ter Še od kod. Danes harmonike Bilo je kot v dobrih starih Časih. Najbolj pisana je bila stojnica Marice Lesjak iz Laškega, ki je izdelovala rože iz krep papirja, iz Podsrede so predstavili rezbarja Marka Kostanjàka, iz radičnih krajev Slovenije so prišli lončarji ... Vaški kovač Franc Kostanj-šek iz Dekmance je prikazo- val različno okovje za sta\i>-no pohištvo za grajske slavt», hišne Številke, ki so bile izde lane tudi za domovanje nekega veleposlanika, manjkali niso niti različni izdelki umetne obrti, pa »fajeraki« (gasilski pripomoček za reševanje iz ognja ali vode), »širhakl« (po slovensko menda pečkodregec), )>akl« za neškodljivo tresenje jablan... Včasih so stare obiti izumirale, na Pil^tanju pa ima- jo po novem celo pečaija, enega zadnjih z ročno izdelavo lončenih pečnic na Štajerskem. Priseljenka, predsednica 'Hj-rističnega društva Pilštanj Silva Mastnak, tz pečarske družine s celjske Ljubečne je na društveni stojnid tako pred-stavila vse mogoče lončene piščalke, ki jih izdelujejo v lončarskih delavnicah. Nekoč so jih na sejmih kupovali otrokom kot i^če. Posebno po- zomost so ob kolovratih vzbujale predice iz Dobrine pri Loki pri Žusmu, ob stojnici TXiri-stičnega društva Dobrina, ki so se pred nekaj dnevi tako uspešno predstavile v 2^agrebu, da so se nj ihove foto^afije pojavile v več hrvaških Časopisih. Ste vedeli, da imajo v osrčju Kozjanskega celo izdelovalca harmonik, Marjana Hočevarja iz Dobja pri LesiČnem? Glasbenika od šolskih let, da- nes 2 Ansamblom Maijana Ko-čevarja. ki je začel s popravljanjem harmonik prijateljev, kjer je pridobil znanje za izdelovanje harmonik Kočevar. Prvi sadjarski »carjevič« za leto2009je postal £di Rupret, ki mu je podelil naziv minister za okolje In prostor Kari Erjavec. Ime carjeviča, ki je vtem letu najbolj poskrbel za svoj travniški sadovnjak, bo ostalo trajno obeleženo na sadjarskem »tronu«. Prvi »Štrudl mojsterd« sta postali Stanka Alegro in Fanika Vaj-dlč. Stare obrti so odlično predstavili tudi iz drugih pokrajin. Iz Haloz so prišli pletarji, ki med dru^m izdelujejo lesko za sušenje suhega sadja, z Go-lenjskega so pripeljali dia^oš-ke kruhke, lončeni izdelki so bili iz Ribnice ter izpod Pohorja ... Posebno pestro so se na več stojnicah predstavili iz Prekmuija, zlasti iz Krajinskega parka GoriČko, kamor odhaja za direktorja dr. Bernard Goršak, dosedanji naravovars-tvenik iz zavoda Kozjanski park. Od tam so med drugim predstavili ročno tkane odeje, nekdanje prekmurske brisače iz lanu, ki danes siužijo za okras, ter veliko izdelkov iz ličja. Med njimi so bile božične jaslice, Ú jih je pohvalil sam dr. Janez Bogataj, pa punčke iz ličja, ko revno Prek-muije »barbik« še ni poznalo ... Skratka: sejem bil Je živ. BRANE JERANKO TERME DOBRNA - V SKÎ^'IA ZD nevrokirurg ambulanta AsisL MATJAŽ V0nÍtC9lii3nskemcâ$iJ» * $rtiučanj8 atro kt in odrasle. * popoldanske uric« ns sne^i» a otrok» in sti fie, j'inmja« I' hoMiy« to^h« f^'-^itU ti^k gi^i^ erf O^ew«!^ Ù PDz4it m 89ML i' lAka M^r t 'IMH pli««' S lOftkO M«ftAtO< IM M laoy^MÎ ' t?e9(«iiav bfMWTHii. Marilleva, U'^liM^^ noo 355 €• Si:" UGOONOSna clane UJHPt KUJ6A Prvih 50 jUnovUmpi ^ bodo razeMr^UsmuíanJevMinllavi, Imajo v ceno aranimaja vk(j učeno 8-dn«vno druhnsko zdravstve no idvarovanje v tujinl ; Cofís* (vvrednosd 21,80 €). Zavarovanje lajnta krlQe nujne zdravstvene storitve do ?0.000€. _ / ' v CENAUKUUfU3í:r-dfM^ najem, fi.dne»r>o wowrKOf Fol^trid^in klubski (MO^aei. KROMPIRJEVE POČITNICE NA HRVAŠKI OBALI OPATIJA, HOTEL OPATIJA ^MIN:2}:1D.-1.11.,polpenĐi>n,S(fni/4noa CENA:Od 105€ UMAG.VILUCE SOL GARDEN ISTRA4*(»>t>^i««.) CENA: od 58€ MnkdoSMbtcsMttf WWW.MH01IDAYS.SI TELEFOJ 4» t«. IfUtUwU^ > nMVm« «piM. kn 9ti<»i a tâ ^u rt«. ^T-i, SUA •«adcainun D MM. Poâo^aiB'c« ^ hol'ftà^'^; iuD*ot vnccav Mg^mco > HC (Mm. M( OvoU. M( Mm 1WU0.NC C^. HC fiV^. MC ftuj ISuOc"^ j. Ht Nov»&x«A 1.1 Kjtma&n rioft pKlovainxi UC Kranj ^««U^ > n M( foper. TERMIN: 23.10.-I11.,polpenzionj dni/2 noči Podrobnosti na ^P^einrsvani www.pdlma.si Splehpogigi. ki K M (M^M S) »na iwM}» frefltiML ^ Ntereator^O lOtoNIKA NOVI TEDNIK »Bojte se ljudi, ki so izgubili vse ! Starši umrlih v tragediji v Arji vasi sprašujejo vse, ki so de! počasnega sodnega sistema: »Mar vi nimate otrok?« »Zloženke, brošure ... vsepovsod le neke številke. Kje $0 imena? Imena vinjenih povzročiteljev, zaradi katerih ljudje umirajo? Moj otrok, ki je umrl zaradi pijanega voznika, ni številka! Ni statistika,« nam je v solzah govoril Alojz Kračun. 2. oktobra je na avtocesti pri Arji vas izgubil svojega sina, 24-letnega Petra. Sistem ne deluje, sojenja povzročiteljem nesreč, ki se začenjajo več let po dogodku, so žalitev za žrtve in njihove svojce, med ljudmi po* gosto vlada apatija, opozarjajo družine KraČun> Koštomaj in Godec. 2. oktobra so na avtocesti izgubile svoje otroke. Poleg Petra sta v silovitem trčenju z vinjenim 46-let-nim voznikom Brankom Mačkom, ki je pripeljal v napačni smeri, umrle še 21-letna Tjaša Koštomaj in 22-letna Nataša Godec, Jerneja Rošer je bila huje ranjena. «Moja Tjaša je bila popolnoma iznakažena,« pravi Karmen Hrastnik Koštomaj. nato tudi njo premaga jok, ko se spomni, da so po nesreči morali svoje umrle otroke še identificirati. Maček je trenutno v psihia- Nataša Godec. 22 let. Izredno uspešna Študent* ka, tako kot Tjaša bi tudi ona spomladi leta 2010 na-daljevala študij v Lizboni. Govorila je italijansko, portugalsko» inštruiraJa je angleščino. Da bi si plačala Študij, je delala v več trgovinah. Bila je Šport' niča, trenirala je atletiko, bila je zaljubljena v gore. Imela je sedem let starejšega brata» s katerim sta bila neizmerno povezana. trični bolnišnici. Psihično naj bi ga nesreča in dogajanje po nesreči popolnoma štrli, staršem se je opravičil javno, preko kamere komercialne televizije. Nato se je vsul plaz očitkov, da je takšno opravičilo pod vsako ravnjo. »Njegovega opravičila ne sprejemamo,« mu odvračajo vse tri družine. »Če bi prišel prvi dan> bi ga verjetno sprejela. Opravičila in odpustila pa mu ne bi nikoli,« doda Hrastnik Ko-štomajeva. Pred leti seje borila 2 zahrbtno boleznijo mlajšega sina, v kateri ji je bila tudi Tjaša velika opora, zdaj je usoda udarila še močneje. Tudi družina Godec je bila zaradi bolezni pred leti že prizadeta, strah, da bi bolezen ob tragediji, ko so izgubili hčerko in sestro, vzniknila znova, je zdaj še večji. »Želimo ljudem povedati, kaj Čutimo in kaj bi morala čutiti slovenska javnost in kaj bi morah v Sloveniji storiti, da se takšne nesreče ne bi dogajale,« doda Simon Godec. V nesreči je izgubil sestro. »Bila sta izjemno povezana. Vedno jo je učil, kaj je prav in kaj ne, l)aša Koštomaj. 21 let. Izredno uspešna Študentka Mednarodne fakultě-te za družbene in poslovne študije. Njena povprečna ocena je bila 9. Spom-Udi naslednje leto bi Študij nadalje vala v portugal-siU Lizboni. Študij sije plačevala sama z delom v eni izmed celjskih trgovin. 10 let mlajši bratec je izgubil sestro, ki mu je bila Še v zgodnjem otroštvu, ko je prebolel hudo bolezen, velika opora. Rada je imela ples» prijatelje» bila je vesela, samostojna zanesljiva. 2. oktober 2009. avtocesta pri Aql vasi Simon, Sonja in Martin Godec so izgubili sestro in tičarko Nataša. Nataša Godec in TjaŠa Koltomaj bi spomladi morali v Lizbono. kako se obnašati v odnosih s prijatelji in podobno,« doda oče Martin, ki zaradi bolezni težjegovori. Mama Semnja več besed ne zmore: »Prehudo je.« »Mar vi nimate svojih otrok?« Družine, ki preživljajo najostrejšo bolečino, so zgrožene nad policijskim in sodnim sistemom. Odgovorne sprašujejo: »Mar vi nimate svojih otrok?« »Sisiem, tak kot je, omogoča prave tempirane bombe na cestah. Ampak bojte se človeka, ki izgubi vse,« je oster Kračun in napoveduje akcijo, kot je vsaj na Celjskem ne pomnimo, Izdelali naj bi plakate s slikami svojih otrok, jih na-lepih na javnih krajih, na- nje pa naj bi jasno zapisali ime povzročitelja. Le neme slike zvite pločevine nimajo nobene teže, pravi Kračun: »Vera, vsi bodo rekh, da so bili v afektu in da govorijo neumnosti. Toda vsak starš, ki je svojega otroka vzgojil v Človeka, ki je dokončal fakulteto in ni bil nikoli v prekršku, potem pa ga izgubi zaradi vinjenega voznika, bi se moral zamisliti- In to ni osamljen primer. Zato sprašujem tudi, koliko žrtev bo moralo biti zaradi vinjenih voznikov, da bodo sodišča spoznala, da morajo v takšnih primerih reagirati nemudoma, ne pa v^azumnemroku<. Razumni rok je za slovenska sodišča 10 let? Beseda razumni rok je pesek v oči.« »Niti preventiva ne pomaga več, ljudje smo preveč apatični,« pravi Tjašina mama Karmen Hrastnik Koštomaj. »Ljudje sedajo v vozila v neprištevnem stanju, nekaj se mora spremeniti, tako ne gre več Si- mon Godec nadaljuje: »Tudi policisti ne nadzorujejo prometa vedno na najbolj kritičnih točkah, največji prekrškaiji se jim izmuznejo na drugih točkah!« Včasih je iz poostrenih policijskih nadzorov ravno na avtocesti razbrati, da kaznujejo nekoga za vožnjo 147 km/h- Kje so tisti, ki divjajo po avtocestah več kot 200 km/h? Ah so kaznovani vsi, ki jih Dars posname s svojimi kamerami na avtocestah? Krvavi denar Družine bodo zahtevale tudi visoke odškodnine, ampak: »Veste, ta denar bo krvavi denar, ki ga ne bomo veseli. Višja je odškodnina, višja je kazen, bolj je vzgojno za potencialne cestne morilce. Tak denar je za nas, družine žrtev, zgolj ob-liž. Meni to ne more vrniti sina. Če bi obstajala možnost, bi desetkrat več plačal, da bi mi pripeljali sina nazaj...« doda Kračun. Karnisn Hrastnik Koštomaj: »Ne ražimram, rakajso ljudje tako apatični.« novi tednik KRONIKA 23 Drzna akcija, v kateri naj ne bi le prižigali sveč» ampak javno izpostavili povzročitelja, je v javnosti naletela na pozitivne in negativne odzive. Skoraj zagotovo pa je starSem v teh dneh uspelo v slovenski družbi načeti razpravo o tem. Zanimivo je, da se vladne institucije {kjer se pogosto pustijo fotografirati s kakšnim kozarčkom v rokah -..) sicer odzivajo» vendar zaenkrat le z besedami. (In mimogrede, medtem ko le razpravljajo: od dneva tragedije na avtocesti do včeraj so samo na Celjskem pridržali že 43 vinjenih voznikov). Konkretnih projektov in resnih debat morda o spremembi zakonodaje Se ni. Ogromno odziva pa smo dobili s strani bralcev. Nekateri akcijo staršev, predvsem tisti, ki so tudi sami del dolgotrajnih sodnih postopkov, podpirajo, nekateri ne razumejo odvetnikov, Peter Kračun. 24 let. Njegova diploma mariborske fakultete za elek-trotehniko je na vidnem mestu v pisamj njegovega očeta. Zaljubljen je bil v šport, plavanje, kolesarjenje, iltnes, Lq v svojo 2I-letno Ne|o, s katero sta živela skupaj îd ki je bila v nesreči hudo poškodovana. Delal je v očetovi pisarni in v petek |e dobil dopust. Na letalii-če je odšel po dekle Nejo In prijateljici TjaSo in Na-tašo. Dekleta so se vračala z absolventskega izleta oa Kreti. Branko Maček. 46 let. Uspešen podjetnik z Brega pri Polzeli. Domnevno zaradi razočaranja v osebnem življenju naj bi noč s 1. na 2. oktober preživel v lokalu pri Arji vasi, ki bi ga morali zapreti ob 23. uri, vendar ga več kot očitno niso, saj naj bi bU Maček tam do jutranjih ur. Pred S. uro zjutraj je sedel v avto in zapeljal v napačno smer na avtocesti. Tam so se usode vpletenih srečale, končala pa mlada življenja. ki denimo zastopajo takšne povzročitelje. Vendar je treba zapisati, da v odvetniški praksi velja, da odvetniki zagovarjajo človeka, ne pa njegovih dejanj... Odvetnica Nuša Ma ček > ki zastopa povzročitelja oktobrske tragedije, Številne omembe klienta kot morilca ostro obsoja, ker gre po njenem zaenkrat za povzročitelja prometne nesreče» ki bo za svoje dejanje odgovarjal. >»Zaveda se te tragedije in bo dostojno prenesel sojenje in kazen ter tudi plačilo odškodnine. To, kar napovedujejo starši in njihov odvetnik, da se bo objavilo ime mojega klienta» se mi zdi absolutni nesmisel. Sojenje bi moralo biti dostojno, takšno, kol zasluži to žalovanje. Žrtve so vsi, umrli otroci, starši, svojci in tudi povzročitelj. Takšni plakati bodo na dan prinesli bolečine številnim staršem, ki so svoje otroke prav tako izgubili v nesrečah. Zakaj se na domnevne nepravilnosti Darsa na avtocestah ne opozarja drugače? Morda s pozivom ljudem, naj se en dan ne vozijo po avtocesti med Ar j o vasjo in Ljubljano? Morda bi bil učinek drugačen.« Tik pred zaključkom redakcije smo neuradno izvedeli, da je policija v sklopu akcije Alkohol res ubija izdelala svoj jumbo plakat s fotografijo te nesreče, vendar objave imena povzročitelja nikakor niso dovolili. Glede javnega opravičila pa: »Branko Maček se je javno opravičil, ker ni vede), na kakšen način naj pristopi k svojcem. Na žalost je to opravičilo doživelo izredno negativen odziv družin. Njihov odvetnik Franci Matoz bi jim lahko razložil da je bilo vendarle korektno od povzročitelja, da se je izpostavil javno. Kajti ob tako tragičnih dogodkih se marsikdo od povzročiteljev s svojci umrlih prvič sreča šele na sojenju.« Toda starši vztrajajo pri svojem. K vsemu Še dodajajo, da bi morali povzročiteljem tragičnih nesreč sodili za uboj z naklepom. Vendar je ta trenutek o tem pričakovati bolj medle debate, saj večina strokovnjakov v odprti razpravi za takšno enačenje ne bi bila. Toda, ali ni naslov največje slovenske preventivne akcije ravno Alkohol res ubija? SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Alojz Kračun (s fotografijo $ine Petra) je ogorčen ned sodnitn sistemom v Sloveniji. ŽaberI potrjen Vlada RS je včeraj na položaj generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge v ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja imenovala dr. Miroslava Žaberla. Celjan Miroslav Žaberi je po končani kadetski šoli za miličnike leta 1973 delal na razlitih operativnih in vodstvenih delovnih mestih v policiji, večinoma v okwni PU Celje. Ob delu je leta 1988 dokončal Pravno fakulteto v Ljubljani, Jeta 1995 pa opravil še pravosodni izpit, je na Pravni fakulteti v Ljubljani doktoriral iz normativne ureditve policijske uporabe prisilnih sredstev v Sloveniji. Nazadnje je bil v. d. direktorja direktorata, ki ga je včeraj tudi uradno prevzel» ob delu pa predava na Fakulteti za. varnostne vede in na Višji policijski Šoli, je tudi avtor :n soavtor več učbenikov, knjig, člankov. Nismo ji polagali besed v usta Nadaljevanje sojenja za poskus umo ra in napeljevanja k temu z zasliševanjem prič so v začetku tedna na celjskem okrožnem sodišču nadalje-vali sojenje Zdravku Šobi in Ibmažu Starini zaradi poskusu umora in napeljeva-nja k (emu dejanju. Obtožena naj bi bila vpletena v streljanje oktobra 1993 pred Mladinskim centrom v Radečah. V strelskem obračunu je bil hudo poškodovan Robert Ribič, ki je od takrat na invalidskem vozičku. Ker jena sojenju pričala tudi Nina Prah» ki je bila takrat še mladoletna, in ker naj bi svoje izjave spreminjala in ob tem dejala, da so ji besede na razgovoru v usta polagali kriminalisti. so tokrat zaslišali še Katjo BašiČ. BaáiČeva je bila nekdaj kriminalistična inšpektorica, ker pa je specializirana za delo z otroki, se je takrat pogovarjala s Prahovo, da bi jo pripravila na razgovor s kriminalistoma, ki sta preiskovala streljanje. Dejala je, daje bila Prahova nekoliko zmedena, zaprta vase in s čustveno težavo, saj naj bi bila zagledana vStarino in tako tudi v strahu pred njim. Bašičeva zanika, da bi nanjo kakoilcolf pritiskala. Alojz Smeigut, ki je bil usodne noči skupaj s Starino, je dejal, da streljanja ni videl, da je bil tisti čas že doma. Je pa poskušal ves spor med vpletenimi miriti, kar pa mu ni uspelo. Dodal je, da mu Starina ni- Olitožena Zdravko Šoba in Tomaž Starina koli ni dejal, da bi kogarkoli ubil. Alojz Lipoglavšek je v pričanju govoril o tem, da je bil Smergut svoj čas avtoriteta v Radečah, Mirjam Pla-zar pa predvsem o tem, da se ne spomni ničesar v zvezi z dogodkom. Prahova je takrat stanovala pri njej. sama pa se ne spomni niti tega, da je Prahovo v stanovanju iskala policija- Pred senat je stopil tudi Samo Perpar, ki je leta 1993 stanoval v bližini kraja streljanja in so ga ponoči zbudili pold, za katere je mislil, da so petarde. Ob pogledu skozi okno je na stopnicah, oddaljenih sto metrov, opazil moškega, ki naj bi nato večkrat ustrelil. Obraza ni mogel videli. Ta teden je bilo zaslišanih še nekaj prič, pričakovati pa je, da bodo zaradi nekaterih nejasnih podrobnosti naredili tudi rekonstrukcijo dogodka. SŠol Foto: SHERPA Kriminalci zapluli s pol milijona evrov vredno jahto Celjski kriminalisti so končali obsežno preiskavo» ki se je začela lani oktobra, pri kateri so sodelovali s hr-vaâkiml. z bosanskimi, s Črnogorskimi in švedskimi varnostnimi organi Zaradi go-Ij ufije so pred dnevi zoper dobro organizirano kriminalno združbo iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine podali kazensko ovadbo na celjsko okrožno tožilstvo. Podjetnik iz Velenja, ki je imel na lizing motomo jahto, je lani oktobra prijavil, da so mu odtujili pol milijona evrov vredno jahto, Id jo je dajal v najem v Bio^du na Hrvaškem. V enem od najemov sla moški in ženska, slovenska dižavlja-na. jahto odtujila. Nadaljnje zbrane informacije pa so nakazale. da je v ozadju najema in odtujitve jahte dobro organizirana kriminalru združba. Ta je pred najemom jahte izvedla kar nekaj pripravljalnih dejanj z namenom, da bi se za njo in za jahto zabrisala sled. Ugotovljeno je bilo, da so bili dokumenti, s katerimi sla se izkazovala najemnika jahte, ponarejeni, pri izvršitvi kaznivega dejanja pa je celotna združba potrebovala tudi določen fi- nančni vložek- Zoper osumljene z območja Velenja ter iz Bosne in HCTcego vine so bile uporabljene klasične metode policijskega dela in tudi prikriti preiskovalni ukrepi, pri čemer se je potrdilo, da je kriminalna zdni^a najprej vzela motomo jahto v najem in jo nato odtujila. Med preiskavo so ugotovili, da je jahta v čmogorskili teritorialnih vodah, kjer jo je zasegla črnogorska policija in ugotovila, da so na njej švedske re^sti^ke oznake ter da so identifikacijske oznake sprane-njene. Kriminalistično tehnični pregled je potrdil, da gre za jahto, za katero je Slovenija razpisala iskanje, po končanih postopkih pa bo jahta vmjena lastniku - lizing hiši. Zoper dane kriminalne združbe, državljana Slovenije in dva državljana Bosne in Hercegome, bo zaradi suma goljufije podana kazenska ovadba na celjsko okrožno tožilstvo. MJ Jahta. U sta jo najela slovanska državljana, ja s pomočjo dobro organizirane kriminalne zdmlba zaplula v črnogorska teritorialna vade. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 17. oktober 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.20 Tedeo-ski osir» 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDEWA, 18. oktober 5.30 NZ melodija tedna» 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znand pr^ mikroioDOm - Siavko Deržek, 11.20 Tedenski osir • ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke ia pozdravi, po Čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 19. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 PonedeI{kovo Športno dopoldne (do n.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbm-mo ^ladbi tedna, 13.15 Znand pred mikrofonom - Slavko Deržek - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrabiom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK, 20. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom $e imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSJo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Laško Franc Zdolšek, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) SREDA, 21. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa. 8.25 Poročilo PU Ceîfe, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj 11.00 Poslovne novice. 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • poâta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Boštjan Leben, 19.00 Novice, 19.15 Večerni prodam, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val^ 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 22. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kro-nika RaSlo, 8.00 Poročila. 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov. 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi KaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Tïi^av Jesenice) PETEK« 23. oktober 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6-15 Casoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19,00 Novice. 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Goldi) Legenda celjskega 1^0 je o Anici Kumer v gledališkem listu k predstavi Samica čbvedke vrste zapisala upravnica SLG Cel^ Una Kosi ob koncu njene »uradne« umetniške poti Brez dvoma je Anica Kumer v svoji več kot štiridesetletni karieri kot igralka dodobra zaznamovala celjski in slovenski gledališki prostor, pri čemer velja za prvo damo ^edališča in ljubljenko ljudskih src. Vedno je nasmejana in priljubljena tako med ljudmi z ulice, ki jo še danes pocukajo za rokav in se spomnijo tistega znamenitega stavka iz PartljiČeve komedije - »Samo ne nocoj... kdaj drugič, Franc.« - kot med kolegi tn sodelavd v gledališču. V svoji bogati karieri je imela kot igralka priložnost oblikovati Številne like v komedijah in tragedijah. muzikalih in predstavah za otroke, ki so ji še posebej ljube. V zgodnji karieri so jo zaznamovale vloge iz Cankarjevih dram in ji prinesle laskave nagrade tudi v teda-njem skupnem jugoslovanskem prostoru. O svoji uspešni karieri skromno pravi, da je imela srečo, da je bila pravi čas na pravem mestu. Anica Kumer je nosilka Številnih najvidnejših nagrad stroke in občinstva. Med drugim je nosilka Borštnikovega prstar^a za živ-Ijenjsko delo, zlatega celjskega grba, dva-laatna žlahtna komedijantka Dnevov ko-m^je in številnih drugih nagrad in diplom. Anica Kumer, ki smo jo v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili minuJo nedeljo, se je znova izkazala kot topla, prijetna sogovornica. Njen najboljši tóúk in ocenjevalec. pravi, je bil vselej soprog Alfonz Ku- in sonce gledališča Anica Kumer in Mateja Podjed po oddaji Znanci prod mikrofonom (Foto; Aljoša Boncína) mer (spomnimo, da tudi dolgoletni »zlati glas« Radia Celje), s katerim sta ustvarila tudi svoje gledališče Dva obraza... Morda bo odslej ostalo več časa tudi za to njuno dejavnost? Brez dvoma za dolge poti z avtodomom po Evropi, ki jo Anica in Alfonz tako rada raziskujeta. Ibdi o tem nam je igralka Anica Kumer pripovedovala v oddaji, ki |e med poslušalci naletela na izjemen odziv. Otroci največje bogastvo Otroci so naše največje bogastvo, pravi tudi naša novinarka Rozmar i Petek. Njena Monika se v našem uredništvu Še posebej razveseli novinarke Polone Mastnak (desno). Foto: GrupA 'V raciiocelje iiBJ HN, Radio in vnuki Ob nedeljah popoldne vam družbo dela Slavica Padežnik, ki ima poleg radia Še veliko drugih ljubezni. Predvsem ji ogromno pomenijo njeni vnuki. Na fotografiji smo jo ujeli s Filipom. Foto: GrupA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJALfSTVSCA I B0DÏS-R08BIE WILLIAMS (4| 1 BOYS AND GIRl^- PIXIE lÚH (4) 3. CKANGE-0ANIELMEnRIVyEATHB{(5) 1. 1EFTMYH€ARTINTOKYO-MINIVIVA (2) 5. rU.60CRAZYlF 100/^760 CRAZYTOMIGHT-UŽ (3| 6. JUST470Nm-PAULCARRACK (3| 7. SHEWa;-SHAK}RA (6| a ^mvHAimmmm (1) 9. BREAKYOUHHEART TAIOCRUZ m.YOUNGFDR£VERJAYZ FiATMRNUDSOf^ {1} DOMALA IfSIVICA t INDAKLi^-MURATa J0SE8AND (4} 2. OSTANI DO KDNCA AfiJARUPa (3| 3. GR£VAKM£fi'OQMOV-SAMUa LUCASFEATOIDI&ZUn(0 (6| 4. UUBEZENJEřADlj^ZNEBA-T1NKAHA KOVAČ (2) 5. ZAVPU NA GLAS-NUDE {4} 6. AOIBJ-nDE (1) 7. BOUŠEŽn/UENJE-NOVEKONZERVE (4| 8. ROtmAWA-LANGA (3| 9. SAM{A}-ULTKA {2) mANOaOABOLD-SIDOHAFlTA (1) PREDLOGA ZA TUJO LfSTVICO; FMJ1EDY6QfyE-KELlY(lAAKS0N mFlXER-PEARLiAM PREDLOGA ZA DOMAČO LiSTVKO: KJESíDOMA-ROKPREDIN PtXIEJ NAPREJ JADRANKA JURAS Ntgrafenca: Mâjdâ Kreča, U1 Pohonkega odœda ^b. Slovenk Sistňu )rtokRrèt.VrBnsl(a 104c. Vransko Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnsm oddalku Radia Celje. LMty^ 20 VTûâh lahko posKilate vsakosotMioob 1B.uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKIHSlilus I VILAZNEBA-MOORUANI (3) t SHARMONIKDOOZVEZĐ-RAa (5) 1 ROŽAVSRGU-SPOMINI (4) 4. VM03RSKEMQ/UU-a)LTI {2} 5. PmiADSEJEVRMU-HARMONLIA (1) PREDLOG ZA ifSnnCO: BOŠ SEJAL-VE^ŠTAJS^KE SLOVENSKJH 5 phis t PUBECSIČU-^NIPIČ& DOfvraKlMR t PESEM IZ SRCA-MODRI VAL I SLOSiDSLDVENČEK-IGI» IN ZlAn ZVOKI 4. TDTANAŠAVINSKAKLET-BOŠTJAN KONEČNÍK 5. MEIASVASAKJE-TRIOŠPICA PREDLOG ZA LfSrviCO: GOSPOD,TEŽKO SEM PONIŽEN-MAGNinCO&(^EfiOajl (2) m d» Nsgnimca: TroPodvrh. UL Ivanke Uranjek 456. Msftâ IjpiA, Cesta t^ 62. Šoitar^ NacKBjenca dvtgnata nagrado na oglasnem oddelku RdtTfa Celje. Lestvica Celjskih S lehko (osluiate vsak ponedeljek ob 22.15 url. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge 2 obeh lestvic lahko glÂujets rta dopènki s prikiienim kupon&ofiL Poďptejondrvs^ Novi lednâc. PreiemovB 19, ^ Celje. www.radiocelje.com ^ m GLASBA ^. r > - \ '*■ v M J > i.i,»' > ^ r < -v s., ^ S Modrijan RcdiŠvabz legendarnim BorisomTerglavom, članom ansambla Vrtsa polk in vaîckov. Pn ansamblu Igra Marínet, Roka pa jo potrapljal po rami In mu rekel: »Le tako naprej, fan^elfc Golovec X o ■  'U-. v, pokal VB ■ ■ Sivih po Z vsemi gosti so Modrijani pripravili tudi skupno skladbo. Obiskovalci so odrsko dogajanje lahko spramljall ob drugačni postavitvi dvorane Golovec. Tokrat so namreč postavili tudi mizo in tako ustvarili se bolj domač občutek. »Saj ni res, a je,« bi lahko rekli za dogodek, ki so ga Modrijani pripravili minuli petek. Po tradicionalnih nočeh, ki so jih pripravlja- li na Dobrni, so se tokrat odločili, da bodo skuša)! napolniti dvorano Golovec. Ta je pokaJâ po šivih, obiskovalci pd $0 bili nad glasbe- niki, ki sodijo v narodno-zdbavni glasbi v sam vrh, resnično navdušeni. Tudi zato, ker ni šlo le za koncert, ampak je bila po njem še prava veselica. Plesalo se je še dolgo v noč. Bravo^ Modrijani! SB. foto: GrupA Modrijan Pater Oset s Polono Jazbec (na levi) in z Barbam Žaijav. Obe sta na koncertu Modrijanov igrali violino za pn/o avtorsko skladbo Pranja Oseta. Barbara Žerjav je sicer članica ansambla Donačka. Prireditev je vodil Andrej Hofer iz Šmartnega ob Paki. Zaradi reflektonev in televizijskega snemanja so bila seveda potrebna tudi ličila. Zlate citre S citrarsko revijo Zlate dtre so v soboto v Grižah obeležili tudi 10 let delovanja Slovenskega citrarske-gâ društva, ki je bilo ustanovljeno prav v tem kraju. V Grižah so namreč že leta 1986 prvič organizirali prireditev Zlate dtre» ki je bila sprva tekmovalnega značaja. S tem so tudi spodbudili zanimanje za igranje na ta Instrument, ki ga zdaj, kot ljudsko dediščino, poučujejo že na 23 glasbenih šolah v Sloveniji, Prav učenci in učite- Slovenski dtraraki orttester pod vodstvom Pe^ Mapreta - Št.81-16. oktober 2009 Iji ter nekaj ljubiteljskih citrarjev so v soboto nastopili kot 70-čIanski Slovenski ci-irarski orkester, kar je seveda reviji dalo svojstven pečat. Orkestru sta dirigirala predsednik društva Peter Na-prêt In Cita GaliČ, ki je med najbolj zaslužnimi, da so s poučevanjem citer začeli tudi v glasbenih šolah. Razen orkestra je na reviji nastopilo še trinajst glasbenikov, ki so igrali kot posamezniki ali v različnih manjših zasedbah. V okviru prireditve je bila tudi manjša razstava citer ter not in drugih pripomočkov» ki jih potrebujejo citrarji, hkrati pa je bilo tudi prvo srečanje študijske skupine za učitelje citer v tem šolskem letu. FP. foto: TT Hyundai in njegovi načrti čeprav ni videti, da bi se gospodarska kriza polegla» južnokorejskemu Hyundai-)u vsaj na evropskih trgih to ($e] ni škodovalo. Ibvama je tržni delež povečala z lanskih 1»7 na sedanjih 23 odstotka, v ognju pa ima še nekaj novosti, ki naj bi pripomogle k še boljšemu sunja Tako si kar precej obetajo od ix35, športnega terenca, s katerim bodo nadomestili sedanjega tucsona; ta avtomobil ima neka) karoserijskih potez, značilnih za študijsko vozilo ix-onic, ki je bil predstavljen na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi. V programu imajo še vrsto posodobitev s ekološkim Pot v Leije 1 Vojnifc 03/7£0 00 50 wwwi^ln^i TEAM RABUENA VOZILA Hyundai íx35 predznakom. Tako naj bi kmaluilOponudilitudivdek-trični izvedbi (za pogon bo skrbel elektromotor z 49 k- W), veliko pozornosti name njajo tudi priključnim hibn-dom. Gre za konceptno vozilo blue will, ki naj bi z enim Za petino manj kot lani V letošnjih devetih mesecih je bilo v Sloveniji r^-striranih 43 tisoč novih osebnih avtomobilov, kar je za 22 odstotkov manj kot lani v tem času. Septembra so prodali 4.575 novih avtomobilov, lo pa je bilo za 14 odstotkov manj kot septembra lani. V devetih letošnjih mesecih je največ vozil prodal Renault (7.184 ali za 18>8 odstotka manj kot lani), sledi Volkswagen (4-285, minus 31 odstotkov), na tretjem mestu je Opel, ki je prodal 3.560 vozil (minus 32 odstotkov), na četrtem pa Citroen s skupno prodajo 3.343 vozil oziroma 15,9-odstotnim padcem glede na lani. Prihaja škoda superb combi škoda superb je največji avtomobil te češke tovarne, katere lastnik je koncem Volkswagen (VW). Doslej je bil avto na voljo zgolj kot limuzina oziroma kombilimuzma« sedaj pa se je tovarna odločQa Še za karavansko varianto. Superb combi bo pmč na ogled na bližnjem frankfurtském avtomobilskem salonu, zato vse druge podrobnosti niso znane. Seveda bo avto na voljo z vsemi doslej znanimi motorji, verjetno bodo dodali Še kakšnega dizelskega. www.novitednik.com Najbolj so letos padle tovarne, tó ponujajo dražje oziroma prestižne avtomobile; Audi je posel zmanjšal za skoraj 47 odstotkov, Mercedesova prodaja je bila manjša za dobrih 48 odstotkov, pri BMW pa za dobrih deset odstotkov. Kam bo šel Volvo? Zgodba z Volvom očitno še nekaj Časa ne bo končana - ali pa se bo to zgodilo prav kmalu. Ford, ki je lastnik te tovarne, se že nekaj časa trudi z njeno prodajo, vendar doslej resnega kupca ni bilo. Pač pa se v zadnjem času vse pogosteje kot možni novi lastnik pojavlja kitajska korporacl-jaGeeiyAutomotive.Obtem je interes za nakup te tovarne pokazal tudi konzorcij» ki ga sestavljajo različne ameriške finančne institucije. Smart z električnim fortwo Smart, ki je pri nemškem Oaimierju AG (tam je tudi Mercedes Benz), bo novembra začel poskusno izdelovati smarta íortwo z električnim motorjem. V tovarni v francoskem Hambachu bodo novembra tako naredili manjšo serijo (okrog tisoč vozil) električnih smartov, kasneje, leta 20Î2, pa naj bi stekla velikoserijska izdelava. Projekt je del načrta, ki ga podpira tudi francoska vlada in katerega namen je pripraviti okoliščine za nmožičnejšo uvedbo avtomobilov na električni pogon. RENAULT CLIO STORIA LEVEČ CllP ŽE ZA 7390^ EUR *K0LrČINES0 0MEJENEI R.S.L» d«o.o. Leveč, Leveč 56 C, 3301 Petrovce tel.:0342545 14 in 034254516 ( splet:www.rsl.si polnjenjem baterij prevozil do 64 km, povprečna poraba goriva (ker gre za hibrid) pa naj bi bila vsega 2^2 litra. radiocelje «.9 ms «.fc MHz atnw saxo i.M A. lk: 2000. 91000 hn, be«. mocûf, ccm, SO XM. ročni meiu. kovinska. $ervts Hat Punto 1.3 MlATUn, Let: 2003.141000 km, Oiesd. 1248 ccm, 70 KM, roćni meoL Ums. PÊS, servo VQlaa sen^ tnlÂ.1. iBtnIfc.. Honds CMC H3tchba«lt 1.4J Let.: 1999.147000 km. Dene. motor. 15» con, 75 row m^.. modri • iôétêlauiâ>n «hň... Honda cs-v 2.01 S ÍM 1M7,190000 km, be«, motor, 1972 ccm, 126 KM, ntni mer^., Bra AfiS, servo vot»>- Peiioeot 306 OuHcsllv«r 2.0 HOI Let : 2004.145000 km. df^sel. 1997 ccm, 90 KM, rot mer^j. Mma. ^ servo, sentis bstná. ' Renault Megan« Expression 1.6. Let: 2001. lOâOOO iim. bench, 1598 ccm. 108 KM. nt meru Umâ. AfiS, S9\o. «rvlsni 1 idstréi. usW - Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka« 15. oktobra: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Tamara Ramšak, Podgorje 8a> 3213 Frankolovo. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Vera Glaser, Svetelka 6> 3222 Dramlje. 3. nagrada - majica NT&RC: Marija Jakopič, Šmihei 9, 3270 LaSko. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE Faraonove ^pot&gujte se nagrade. 01 ^ KUPON O O O o o o IME. PRIIMEK NASLOV TILEFON NOVI TEDNIK I OGLASI - INFORMACIJE 27 NUMERO UNO OOTOVINSKI KIliDin DO lOlET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, éo S0% obr«, «favezMstí mM ovir«. kredilf na osnovi vozila In leosingt, Možno&t odločila na pclož^rlce, pndfrfnc ti/dl no dom. NUMERO UNO »ob*n Kvtov*e i p., Mimalia yl 22, M«ribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAK0J1 03/49003 36 Žiiider's Cel}e. Gosposka ul. 7 VOZILA GOTOVIlilSKAPOSOJIU IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osRoviODr iwkcijnine PECiUE.UI. XfV.4ivulie14< 03/42S7000 PE MURSKA SOBOTA. SUMU RouDM» U, 02/52t 30 00 Pl MAHraOR, PartUanf ka 3*5, 02/23410 00 PE Skiven j Gradecj Ronkova r. 02/tt12000 eONAFW.d^OM ^ovenska 27.1000 Ijabl^an« rmrmrn POSOJILA MEDIAFIN KOM d Dunajslra 21. Uubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non^p liHU STROJI PRODAM PRODAM ŠKODO (ebóo, letnili 1997, pfevoûnHi 44.(KH) km, ugodno prodom. Telslon (03)S772-B91. 4676 ItENAULT 19, iemik 1994, reg. 3/2010, lepo Dhronjen, prodom zo 350 EUR. Telefon 041 780.Z«- L423 KlA pnde, letni 1999, opivno, Mimo, prvo lastnico, prodom lo 820 EUR. Telefon m 24I>5B0. Ssdo DVOBKAZDNlpIug, 12dintTkMnetnjbor-ske bnme, zelo ugnlno pfo^m. TMn 041 79W9Ï. Ss2s VUf za pfenoi okroglili bol, nove, prodvno. ItlsfondSI 278.786. éssô POSEST PRODAM KUPIM OSEBNI ovto, knkmi kni, od Midco 1998 mpHb9in.l6Uv>04170&497.36a8 45.000BIR.TeU)n041 99S460. 44do GRADBENOpo(do, 1.000 m^, no KotunjoK ' nosproli železnfske posloje Ponikvo, prodom.Tdefon 070 287-759. 47i8 CEU& KultumEb ulioi V obrtni coni Tmovife jug prodomogrodbeno parolo, 1.350 m^^ z lokiKô^ infonnodjo zo gfudr^ podov* no ďonovonjskego ^ijelđa Ceno 55 EUI^ m'.TeMin 030 924400. šs^e CEUi Prodorno sSonovonjsko hSo z t/m ćem no Ceíe5fínov) ulici, leto gradnje 1970, prenova 2000, stonovonjsko ^ovbo (đovbisče) 93 pritlige, I. nodstropje * neizgoto^jeno monsor-da,dvorHcel46m^,zq 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svstovonjo, Ivan Andrej Krbovoc, %. p., Coma prí Šmort-neni57(;svetovGn|e.9o|bo.net. n CELIE, Gorico pri Smartnem (Lopoto). Pro-domo atrijsko stonovonjsko hiso, lelo gfodníe1997,kietl5)n',pntliqel65 m^ podstresje 33 m', stQ\éSče 173 (fvorí§ce973 m^ za 385.01» QJfLTele-kn (Ml 708-198. Svetovanje, Ivon Jb-d;^ Krbovoc, i p., Goňco prt Sortnem 57 c; svetovDnj8.goibo.net. n NOVA Ctfkev, Lemberg. Pnidomo stono-vanjsko hisoz gorozo, bivolne povriine 150 m\ obnovljeno 198B, dvowptib-fóno 300 m', o^olo zemlj^e približno 1600 mU90.000EUR.Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbo-va<, 1 p., Gorico pri Šmorlneni 57 c; $vstovan}e.go jbo.net. n ŠENTJUR, Dromrte. Prodamo vikend vgmd-np, i urejenim pristopom, kK P^lîQe in monsonla, stmtôce pri^o 42 3.4)6 m^, zemljiščo, zotetek grodnje 2004, vodo, po (eni 89.900 EUR. Tei^on 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Goika pri Šmorinem 57 ç svetovonje.gojba.net. o GORKA pri Sitvnid, Krostje, Prodorno vikend {stnvbcce) 34 m^, neto povm 28 m^, Innnk 940 m^, delno stavbno, ddno kmet^ zefl^šte, IM grodnje 2000, elektriko, vode, tekfon v b^ni sosedo, v blmni porcele osfaltni pristop, m 33.600 EUR. Tekdon 041 708-198. Svetonnje, Ivan AkIt^ Kibovoç s. p^ Goto prt Smort> nem57c;svetov7nie.gojbQ.n0t. n ŒUE, Smorjtfa. Prodan» ďDnovonjsko hso v Smoffert pri Celju, fionovonj^o^ol-nlh površin približno 250 m'<^000120 v hiS in zunoj hHe, leto gradnje 1959, prenove 1982, (stanovanjska stavbo 148 ni\dvori5o4)1 m', možnost bivonjozo tn èùine), po ceiii 210.000 ÍUIL Teision 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krb«vo^ s. Pv Gortco pri Šmortnem 57 c; svetovanje.gajbo.net. n HiTRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na tedetir ob tofWh in petUhr zanimivo branje o življenju in delu na olmtočju 33 oboin na Coijsicem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 peikova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesećno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3^5% pri plačilu za pol leta, 2% pri piačilu za tri mesecc. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do stinh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. aiá i-A iiy^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vs^ petek 46 bafVMh staH tsleirtlijskefa tporedz ÎB zanimhrosti iz m^ TTTl m Prešempva 19 3000 Celje NAROCILNICA ime in pmelc Kraj: Ulite: Datum rojstve: Nepret(SicRO niroćam Kovi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0,0. bo podalke uporebljoi samo 2a potrebe ooroiniSke službe Novega tednika CtUE, lopoto. Prodamo pntii&Hi sSano-vonjsko bi» z gospodarskim poslopjem, stanovoiiske povrâiw 64 m^ pnod^ go^iodorsb poslopje 39 dvorišče 456 m', leto grodnje 1956, prtziiek 197fl, ogrevanje no trdo kurivo, vodo no parceli elektriko, telefon, o^oHni prisrop. zo 79.B0{I eUILT^efon 041 708-198. Svetovanje, fvoir Andrej Krbo-voc, $. p., Gorica pri Šmarlnem S7 c, svotovonie.gojbo.net. n KUPIM VIKEND^ zidonkooli posest, v bližini Celjo, do 2S km, kupim. Gotovino SO.OOO EUR. Y^fDn031 40C^73. 4670 ODDAM COSnNSn lokol oddom z novim letom. Rodogovo ulico v Ce^u. T^efon 041 976-162. 467& POSIOVKI pimtof obMoriborski cesti vCdju, med Planetom M in Inlersporom, s porkiris^. dojem v noj«m. Telefon 041 523-295,041 262^63. 47» V CEUU oddamo sklodis^ne oli pro»-rvodne prostore. Telefon 041 697-296. n STANOVANJE PRODAM ARCUN-VOJNIK. v mcdemam nsnovânjskem nssdtiu » prodsj^ t4 stinovi/^ih enot -novogractent tiil. v poďsIjSani HI. gradbeni fsa CfùiM so veJikosli m, t45 In ^63 m2 0919 bivalni!) povriin s pripadajočimi zemljtââ veBkosti 41K! • 730 in2. Del ob-jslrtov je pnprsvlj«) la prevzem, ostsli so v zsklju&ni fati. Infonrudje; li profekt iLo.o. D3t 393 458.041 222 657 in 041 797 206; efo§1a: ÍnfD€*biK{^el:t4Í 1er ne spletu http://www.lsi»roj6lcLsi/. t^SCié Atrij sUd ovujska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 110 hnp://www.s2-airij.si, www.sloveniapropenyairy .$i: info^sz'strij.sj ŒUE • Na zelenici, prenovljeno in Ami;-cionalao dvosobno stanovanje, velikosti 55 m2. v 2. nadstropju. Cena: 82.000 EUR Info: 041 329 179, vtoleta.stcfe^sMtrii.ei HA odlióii lokotiji pod Golovcem v Celju prodom triinpolsobno kombrtno sla-novonje, 104,5 m^,vselpvo takoj, vpis v 2K ufejen, KTV, centra Ino-olje, pritlic-j», vrt. Ceno 123.550 CUlt. Telefon 041 632-955. p CEUE, Gobefje. Dvosobno stonovoni», 55 m^ ^ 2 Uetl. »lo ugodno prodom. Taief on 041 745-584. 4^3 OMame r>OBlOviH wowr v Patrovfi^K 67 . 2002. U 8S0SUA ni^iiifvo ObfiAn« VW.MV tnr-- ^ inio 041653 376 2denKa Jdgodić tep^ O wotednik NaročnM Novega tednika boste Kahko ^ naročnfSlce ugodnosti - ji'^imàië bglo^c^^^^ tednilai^do.io v besed.ln ieittékô na Rodhií Celje • Izkorlstifl i^Qučrw 5 svoionaročnHko kartico« naroćJiKto potožnfeo ozkoma z osebnim dokumentom naroCnHca Novega tednika. NelzkoHMene ugodnoitt se ne pronoiojo v iMMletfnje leto! CEUE. Prodorno dvosobno stanovanje, 1. nadstropje vecslonovonjske hiše, 53,96 m^, zgrojerio 1972, prenovljeno pred 3 H poceni72.000 EUR.Telefon041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbo-voc. s. p., Gohco pri Sortnem 57 c svet0vanje.9ajbQ.net. n OPREMLJENO goi^oi^ v ^ oddom res» ŽBnďd-pi«^.WQn04166HlZ 4650 TTTITT PRODAM ODDAM oddom zo doljâ m. Možnost najemo tiKlisid(Klisffi.Telefon 040 734-571. p ENÛSOBNO opremljet^o stonovonje oddom v nojem v Cetju no lovi. Plačilo najemnine zo 1 leto noprej. Telefon 041441-660. VĐK0L1CI Smorjo oddom stanovanje lo 5 delovcev, vstonovonjiki hisi, poseben vhod in parkirišče pred biso. Tel^ Fon 031 218-613. 4669 DVOSOBNO of^ljeno stonovonje oddam v Celju. Csno po dogovoru. Telefon 051 631-2IB. 4606 SrAKIVM^62m'. opren^, 3km izvan C^jo, v stanovanjski hiŠi, oddom v no-|em. Telefota 041 569-238. 4$B7 DVOSOBNO stonovonje, 52 m', no zoni-mivi lokočiji v C^lju, oddom. Ceno in pogoji nojema po dogovoru. Telefon 041 254^10. 4731 CEUE • Prešernovo. V najem domo dvosobno stanovanje 45,50 m^. I. nadstropje, obnovljeno 2007, stonovonjski prostori: 38,40 m^ kletni boks 1,90 m', shrambo 5,20 m^, ogrevanje etožno plinsko, leiefon, vodo. zo mesečno najemnino 250 EUR stmski, varščino: 2 najemninl.TeleFon041 708-198. Sv^ tovonje, Ivan Andrej K^ovoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c; svetovo-nje.gajba.net. n POHIŠTVO IISTVI^IOl rend NAJCENEJŠE I {t .1 V MESTU Maritwrst^ c. 20, Celje Tel.: 03 428 68 SS www.stttdiofrend^i KUHINJO, Cedilnik, prolni stroj, susilnl stroj, hladilnik, televizor, zomrzoval-no omaro, p rodom. Telefon 040 869* 481. 4671 MALO rabljen kombiniran bollorzo kopalnico, eMirib * trdo gorivo, prodom. Telefon03] 218413. 4669 SME, lesene, unikatne, visinsko nostov> Ijivo, primerne tudi zo igranje no nekatero glosbilo, tudi barske, prodam. Norodlo po telefonu 031 247-512. 42s6 GARDEROBNI element: omoro. ogledalo, obešalnik, norovni les, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 041 201-184. 47W OTROŠKO sobo, bukev, v kombinociji z belo, staro In leto, kol novo, prodam zolOO EUR. Telefon 041 620-132. 4740 KUPIM HLjUMLNIK, ^ik>ik,zamnovolnik. pfdni stn)j, kui^busch in ostolo, kupim. Telefon 070 87IKI84. 4671 ... kdo pravi, WH ^ da ideia stane ????... ^ S A -vè; ^ Slikopleslwstvo PANPi Kudimo vam pesiro izbiro... • dekoratiynih tâpet AS CRBATiON • UVm WORLD • talnih oblog UGH7UNB • visoko kakovostnega dekorativnega pohištva MtOTTO Poleg tega... • za vas izrišemo novo podoào prostora • izdeiamo barvno študijo objektov, stanovanj in poslovnih prostorov NudImD pa tuđi,.. • slikanje sten • polaganje dekorativnih tapet • dekorativne nanose materialov « polaganje in obdelavo štukaturnlh letvic • pleskanje fasad in barvanje opaža • izdelavo fasad Ddmlr Pann s.n.. PE Ceste Simone Btatnftia 14/e. 3320 VELENJC Tel.: 03 691 95 15. Fax: 03 891 9S 18. GSM: 041 440 400. 041 449 600 tiiS3.iđei^-gcnakl.coin / peno 28 -INFORMACIJE NOVI TEDNIK GRADBENI PRODAM KUKOVA in hrastdvđ drvs, fozrezono, t doslovo, prodom. Teloion 03) lib' S9I. 4064 DRVi^ opm nû1 rti bulevinođokvrđilas^ ugodne prodom Jdefen 041375-281 p DESKE, û^ant na 2Q bi {tkim) iti lole. prodom. Prodom tudi bukova drva, lohko nozagom in dostavim. Tsle* fori 031 351-^66. 4569 DRVA, bukovo, dolgo v hbdih oli kratke iogorto terfliosana in smrekovo krajni-ko, kratko iogone, z dostavo, prodom. TíWonIMO 211-346. p OtVA. bukovo in mûono, obcesti, okolko («ijo, ugodno prodom. TeWfon 5770-310. 4889 8 m »hih bukovi drv prodom, («lo po do90vonj.îMon573MS2. 4d93 SVHA metr^ bukovo drat pr^mo. Tele-Fon041 809471. 4704 PROPtIIII RAČUHALHIK Intel 2.8 6Hz, DVDtHigftcribe, window^, 2SI) 6b Hd, 1 GbduokhotK nd ram, Kiwer ohHje, otok ^lomirskili kortit, pnmereo 20 igrice, brezhiben, ugodno pndom. Telefon 070 22S4fil PRODAM PRAOČE, domo(8 vzrej«, težke od 30 kg noprej in plemenske mladice, breje oli tie breie, prodom. Moùio dostovo. Tole-{on031509461. 4533 PfiAŠICE, Mi)» 30 in 150 kg, prodom. Tel^on041265-215. 4665 iARKIŒ, rjovB, hlike in Irižono, rjovočme, ^ji tip, prnhjomo no íonni Roje pri Šempetra vuk Movnik. Sprejemomo noroôlo ZO enodrtevne ter pisôince, bek za doprtanje. Telefon 700-1446. 4644 ZREUCO hoHingu, stvro 3 isto, pnidom meniom te žrebo. Telefon 5728-325, 051 34^376. 4666 KSAVO simentolko, mlodo, »pripusceno«, prodcm.TebhnOSl 273-20 5 4682 DOMAŒ o5ćn aiiàe, z rnanostjo dodM, prodam. TMki 03184M78. â523 TQJCO, brejo sadem mesecev in pol, pmlo-mo. Cono po dogovoru. Telefon (03) 5774.)50ali051412-65l. 4674 KRAVO simenidb, vozno, prodom. Telefon 04H41-68I. 4664 TEUQ, 2S0 in S80 k^, pnsdom. Telefon 5461-419. 4663 TQJCO. breio, 600 kg, telico, 300 kg in kobfe Šeko posovko, 5S0storo 4 (eto, prodom. Telefon 031709-823. 4668 ÍÍM ùnwitolke in Šoiole, zokol in br^, plodom. Telefon 031 747-930. 4690 Plinarniška ul. 4, 3000 Celje Tel.: 03/490 47 70 Fax: 03/ 490 47 71 GSM: 051 626 793 Vse za OGREVANJE VODOVOD. TEICO siiDonlolko, brefo 6 mesecev, prodom. Telefot\031506-363. Š524 BIKCE snwiKilce in črno b^ in teličko ^mefitolko prodom. Telefon 031 506-383. Š524 TQiÔŒ simentdke, store 14 dni, (»odofli. Telefon 031 862-293. 4692 PRAŠKE, 20 zokol in ttadoljnjo rajo \ts svinjske polovice, plodom. Telefon 031 50V3&3. ds24 BIKCA simentoko, težkega 180 kg, pro* dom. Telefon (03)573-9391. 4696 BIK^ 5S0 kg, poni koiÂ), br^oin žrebidcO/ prodom, Telefon 031 249-934,5738- 082. L4» 8REJ0 kravo simenhilko prodom. Telefon (0315799-077. 4702 TELIČKO simentsiko, 200 kg, prodom zo 440 EUR. Telefon 031 616-154. 4708 NEM^E ovčarje, zelo lepe, črno rjove in zkitefozone (okrosrtejf^om. Telefon 04) 714.914,Šentjur. 4719 8IKCA simentolco In siv^ko, zo nodoljn|o feio, prodom. Telefon 041318-144. ŠS2d PftA^CE, težke od 30 do 70 kg, ugodno prodam.Telefon041 636-398. Š527 L£fO in pol starega plemenskega kozk, sfr? mesece storago kozlito, zo zokol oli nodoljnio rejo in tri mlode koze, pnxfa-n». Cena po dogovoru. Telefon041800-713. 4718 aSTOKRVNEOA piemenskego bunkega kozio, storego leto in pol, pradom. Telefon (03) 579m 47» TEUCÛ, 600 kg, 3 leto, prodom oli menjom za tele. telefon 041 733-288. 472S PRASiâ, mesnote posme, od 25 do 60 kg, možno doslovo ir> nstokrvne bemoniln-ce, store 8 tednov, prodorno. Telefon 031 54U53. DVA simentob, težko 210 in 160 kg, prodom. Ceno po dogovoru. Teleíon 041 26^74. Š531 NESNICE, rjove m grohosfe, prodolomo. Nokup 10 iivafi - petelin brezploô». KokoS so radno lepljene. KmeHjo Wirv-ler, Lopoto 55, Celje, letefon (03) 5472-070,04176m p KUPIM PfTANE krave in telice, zo izvoz, odkupu-iemo. Ploćilo tokoj. Telefon 040 647* 223. $428 PfiASIĆA. domoče r^, mesnote posme, tezo 130 do 150 kg, kupim. T^^n 031 400-366. 4722 8IKa simenfake. teď» od 120 do 200 kg, kupimo. PloâloTokoj.Telefon 031 509-061. 4732 ZAHVALA Mlada, močna življenja $0 se strla kot nežen,, krhek poKelan. le en zamah usode - poln bolečine -zavil je prihodnost le še v spomine. Ob izgubi naših dragih: NataSe Godec, Tjade Koštomaj, Petra Kračuna se zahvaljujemo vsem. ki ste oam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njihovi 4725 PRODAM MOŠT iz bo^ in rdeoh sori grazdjo, v šmorsko virštonj^em okolišu, prodom. Ielefon031 575-777. šsos CIPRESE 2B živo meio prodom. TeWon 031 291-W5. ŽU1 VIHO, bek), pradom.Tolefon 041720499. (03)5821-535. 46di KORUZO, mof^ koTnne, no r^ prodom. Telefon 041 733-288 4726 JASOLKA za onmnico: zloli delSes, jono-gold, oidorod, gloster in mocu prodom. Telefon031 49M 22. 4734 PODARIM podarim. Tel^n031705-771. 4883 mz PRODAM BR20PAR[LMIK£(olfB),50), 801,1201, 1601 in 200 i prodom. Telefon 030 929-205. 3700 BRAMACDonav, 1 pdeto (nov), R 5 podefii in otroški ovtosed^ž, pradom. Telefon 040-754416. 46B0 ŠHRI F^otBU) z zimskimi gumon^ za osebni avlo RenouH twngo, prodom. Telefon 041 943-982. Če bom ptiček, vam bom pela. če metuljček, bom k vam priletela, če sončni žarek, vas bom obsijala. Poljubček, pozdravček vsak dan bom poslala vsem, ki vas imam rada, saj vem, da večno v vaših srcih bom ostala ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drdge NATAŠE GODEC se vsem zahval|ujemo za izrečena sožalja. Mami» ati» brat Simon z Majo 488$ ZlMSK£gunie,l8560-14,rabliefl6enosezo-flo, pradom. TelefQn051360^ 46di STlRI prwmotike, velikost 205/55/16 in điCT pt1ljazjil( z nodd 20 kole» za bid mondeo korovon, prodom. Cena po do-govora.Te}efon031 627-115. 47^5 OSeNO Inox. 1.1001, letoik 2002, pro-dom.Telefon(03)5792-251. 4721 EMFATIČNA 3^etsio mamica želi prijtie-Ijo. Resno. Telefon 04124^7;cqenci-toSuperAlon. 4?09 2©nîtn^osr3dowlîn!cir UPANJI za omamljene 031 909-49S im POJlïNA, zaposleno, 3^lno žensko zefi prijoteljo. Telefon 041 248-647; ogenci-jo Super Alan. 4709 llt£J8lvdcwc,60l4pem(DiŽBtmal^ Teieřon041 24M7;agefld)0 Super A^ 4709 ZDRAVNICA, 49 let, spedolistko, želi prifo-teljo. Telefon 041 248-647; agentijo Super Alon. 4709 Brezpfsfina posredovanja za ženske do 46 let Posredovalnica 03 S7-2e-319» 03-f «3e-378 ZAPOSLITEV 2AP0SUM0 sknpotim dekle zo «ûbo, v cef;tnjCer|O.TMn0Sl 630^07.Ce^ pU»,ttBÍonko1,3000Cdíe. 4723 ^ROJSTVA Celje v celjski porocinišnici so rodile: 6. 10.: Nalallja BORIŠEK iz Griž - dečka. Dana FUAVŽ iz Slovenskih Konjic • deklico, SvetJana SLAKAN z Dobrne • deika, Petra BASLE z GomiJskega - dečka, Nežika PETEK iz LuC - deklico, Anita GORENC ANTLEJ iz Za-dobrove- deklico» Petra MAČEK iz Celja »deklico. 7.10.: Mojca KIDRIČ iz Šlor - deeka, Mojca BOMBEK iz Sv. Tomaža - dečka» Zinayi- da VOVK iz Braslovč - dečka, Elvisa DERVIŠEVIĆ iz Velenja • dečka, Aleksandra KUNST iz Buč - dečka, Marjetka OBREZA iz Šentjurja • deklico, 8. 10.: Andreja JANŽIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Andreja VODEB iz Gorice pri Slivnici • dečka, Udija GORNIK iz Na-zarja -deklico, Anica MAST-NAK iz Šentjurja • dečka, Branka TERŽAN s Prevor-ja • deklico, Mojca ALAUF iz Laškega - deÚico. 9.10.: Biserka VIPOTNIK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Katarina BELAK iz Voj- nika • deklico, An j a DEČ-MAN s Polzele-dečka, Valerija HUSNJAK iz Petrovč - dečka. 10.10.: Zrinka HORVAT iz Rogaške Slatine - deklico. Suzana JELEN iz Celja - dečka, Bojana ZUPANČIČ iz Žalca - dečka, Majda POPELAR iz Velenja - dečka. II. 10.: Udija KRUŠIČ iz Štor • deklico, Špela MEDVED s Polzele - deklico. Metka ROSENSTEIN iz Velenja - deklico- 12.10.: Barbara BORIŠEK iz Nove Cerkve • deklico, Lucija ČANŽEK z Rečice ob Savinji - deklico.s ^ SMRTI Celje Umrli so: Vladimir JEZERNIK iz Celja, 75 let, Vincenc ÍVENČNIK iz Šentjurja, 54 let, Marija DEBELAK iz Šentjurja, 81 let, Jožef KUGONTČ iz Šmartnega ob Paki, 82 let, Frančiška VERBiČ iz Rečice ob Paki. 87 let, Franc TOPOLŠEK iz Štor. 63 let. Ljudmila JAUK iz Celja, 86 let. Karolina MUHIČ iz Celja, 79 let, Marija POD-LESNIK iz Celja, 89 let, Marjan KRAŠEK iz Celja, 57 let, Ana SANDA iz Celja, 90 let, Sonja TOPOVŠEK iz Braslovč. 46 let, Vladka URŠiC iz Celja. 77 let, Marija ČATER iz Zadobrove, 85 let, Mira ADAM0V1Ć iz Ceija, 55 let, Franc KOPRTVC iz Celja, 67 let, Apolonija VLAH iz Celja, 85 let, Stanislav GODEC iz Celja, 83 let, Ljudmila COKAN iz Celja, 76 let. Karolina GALAUF iz Štor. 86 let. Ilija FIUPOVIČ iz Velenja, 62 let, Janez BELE) s KaJobja, 82 let. Šentjur Umrla sta: Marija TERŽAN iz Paridoia, 93 let, Adolf MIKOLIČ iz Podčetrtka, 43 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so; Milka PODHRA-ŠKI iz RogaSke Slatine. 89 let, Jožica BERGLEZ iz Kamne Gorce, 52 let, Jožefa BOSNAR iz Kozjega, 75 let, Milica MIR-ČEVA GLAMOČANIN iz Ljubljane, 63 let, Hedvika ČATER s Kalobja, 83 let. ^POROKE Celje Poročili 80 se: Mitja SELIČ in Tm TOPOLE, oba iz Celja, Matija GOLNER in Vesna VIDOVJC. oba iz Celja. Ko pošle so ti moči, zaprla tnidne si oti. zda) tiho, mimo spiš, boieán več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči i^bi drage žene, mame. babice in prababice MARIJE KRAJNC iz Trnovelj» Kmečka pot 4 se iskreno zâhvâljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ;:nancem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maSe, govornici za poslovilne besede, g. župniku, paironažni sestri Jani Petelin^ek za lajšanje boleîïin ter vsem, ki ste )o pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najdražji 4703 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, dom. je prazen in otožen, ker le več med nami ni. V SPOMIN Minilo je leto dni. kar nas je zapustila aaSa draga GABRUELA FELICIJAN (13.10.2008) Žalujoči: mož, sin Bojan z ženo ter vnuka Sara in Teo (Uafloy, Sôn pamocTgosp»-dinjitvu olí urejanje, pripravo doku-mentariie. Okolka («Ijo. Telefon 031 2)6-250. tS06 SpnpMo« 4 nfHH «nb« a pMi v kgnmril HliitesthonoiviNfa M fli kâsoeii» redwzâpûsEtvi. lAmsdii ve* 0416&4410. 4339 KAČUNOVOOSnCI zod.o. o^iPv dfwtvQ ip amde, posebci ugoás v meseaiáfebv. Telefon 031 332-815. Ko&onto.d. 0.0., ftoMu6fi,Cett;tfMÍ3AconlojL n V ŒLJU ixemo osebo ZD vq5tvo otroka M nèem domu. f09^ n^iBu, resnost, potTpeîfftvost,(zkiÀniezvor:tvotn otrok PREMOČ, zelo ugodno, z dosHivo. Tel^n 041279-187. PmoznfstveVlodiniirPBr-oek,! p., Sedfsek 91, Podlehnik. n GRAEKTBJt, pozori Po ugodnih ceitah izde-lujeni pw in bojlerjezo onlrobo ogrevanje. Oorandja poći je S lel. Anton Aplenc, p,, Prekorje 29 a, Skofjo vas, teleronS41S01U41531-976. 4706 asom/ Ssola VEUJX- SPLOŠNO KlE?ARSTV0 - KHOVSTVO KRX ZibBkavie» \S2.6i9i GSM: 031 307 780 dviine kcAae* yfěinm do m dan. t^en 031 771-227. 4571 KMET hsale vam (zddanw kokovostno m po zek) ugodnih cenofi. Ne zamudite jesenje okxqe- sûnne one. TMn 041 771-104. MSgrad, d. 0.0., 6ospi»v^ IZVAJAMO ldu)po s kombinake in mini bo-gri, kiper prevoze, rv$en|e ràjekiov in odvoz moleriolo, izgradnjo kanolizoci-je, dvorHc |tlakovonís,as(ohiranÍe...), monlDZû gips pl(»( in ostalo gradbetto dela. GMG Vinder, i 0.0., Zodobrova 126,3211 Škofjo vos, tdefonOSl 377-900; gnigvindef^mail.con. 4580 IZVAJAMO knnsko kioska in nun^ ska delo po v»j Sksveniji. Poknnmo z raz&ôm plocevmođifninopodiim^ kiift . naiiTele(on04177]-740.Sr^fendi«, %. p., Ul. kozptdcego odredo 23, Rogiđoi I2VAIAM0 posek, pravilo in odkup l«u. Telefon 040 211-346. Majda íevc s. p., Sírnok, Zogorje 31,3261 leimo. p Človek, glej življenje svoje, danes zdrav si in vesel, jutri že ti zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel ZAHVALA Zapustil nas je FRANC KOPRIVC iz Podgorja 37. Celje (ZÎ.6.1942-4.10.2009) Hvala vsem, ki ste ga Iz v?eh krajev v lako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji poti, mu darovali toliko sveč in cvetja, finančno pomagali in se zanimali za njegovo zdravje. Iskrena hvala še enkrat vsem in vsakemu, ki vas ni bilo malo. Žalujoči: žena Hermina, sin Dušan. Številno sorodstvo in vsi, ki âmo ga poznali in imeli radi. 4737 Ko pošle so ti moči. zapri trudne si oň. Čeprav že v grobti spiš, z nami Še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, ata, starega ata in piadedka IVANA BELEJA d Planince 12, Kalobje (1.9.1927-4.10.2009) je težko Lzbratí primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeti Izreči zahvalo. Iski^o se zahvaljujemo vsem za dobroto in pomoč, topel stisk roke, besedo tolai^ ter darovano cvetje in sveté maSe. Predvsen hvala vsem sorodnikom, sosedom, pnjateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njego\^ zadnji potí. Hvala gospodu župniku Petni za opravljen cerk^ni obred, pevcem s Kabbja za odpete pesmi slovesa, govorniku Darku Bezenšku za besede slovesa pri odprtem ^obu ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi najdražji OdilaodnassikotvTbaupog^va, lahko živela bi še mnoge dni, noči Naj ti telo v večnem spanju iupofivû, jesenski veter naj tignjb hladi ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama in stara mama KAROLINA GALUF roj. Guček Biia je kot svetla lučka, ki je prijazno in dobrohotno svetila svoji družini in okolju, kjer je preživela svojih 86 let življenja. Zahvaljujemo se za pomoč pri negi Zdravstvenemu domu Štore, dr. Marjanu HruSovarju in patronažni sestri Silvi ter ge. Nežiki za skrbno nego na domu. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo g. Jožetu Kraglu zâ iskrene besede, pevcem okteta Upa za sočutno odpete žalostinke, g. Mirku Paju, g, župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obr^ in pogrebni službi Veking za dobro opravljeno delo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem 1er vsem, ki ste z lepimi mislimi. Izraženimi pisnimi in ustnimi sožalji ter toplimi besedami tolažbe obogatili zadnje slovo, darovali sveče in cvetje ter njen grob prekrili s cvetovi. Njeni najdražji 4649 bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni. a v naših srdh boš vse dni. V SPOMIN MARTINU PLEŠNIKU IVoji najdražji: Anica, David, Jelka 4701 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas Je zapustil dragi JOŽE GORZA iz Vojnika Družina in prijatelji smo se od nJega poslovili 10. oktobra 2009 na pokopaliSču v njegovem rojstnem Rakičanu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in sosedom, da ste z nami delili bolečino in žalost. Posebna hvala dmžinam Založnik, Kitek in Kveder za skrb in pomoč. Hvala poklicni psiiski brigadi Ce^je, Prostovoljnemu gasilskemu druStvu Vojnik ter DruStvu upokojencev Vojnik za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za vso zdravniško pomoč se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za ledvične bolezni in dializo, Termam Dobrna, Zdravstvenemu domu Vojnik in dializnemu oddelku Hemodial Vojnik. Žalujoči vsi njegovi 4711 Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastaia velika je praznina in huda bolečina. A v srcih ruiših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža. atija in starega ata ALBINA CVEKA iz Pod Lurda 15, Rimske Toplice (18.2.1954-1.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom* sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih (lenutkih slovesa pomagali in stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja. darovali cvetje, sveče in svete male ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti počitka in miru. Zahvaljujemo se g. Jožetu Turku za ganljive besede in lepo opravljen cerkveni obred in g. Klemnu Jagni za besede slovesa ob grobu. Hvala cerkvenim pevcem in pevcem okteta Vrelec za lepo odpele pesmi, g. Gustiju za tople besede slovesa, trobentaču in Komunali Laško za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Milica, sin Milan, hčerki Marjeta in Barbi z družinami U427 30 NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Swdeiprta. KmmtDgnfi ú pridrfujip» pmků d» KpfMiMAi pngraDiA. 8rtz pevntki 4,30 xtilfivlii <18^) 2100, 23.S9 Diímí MwižiAi • hnninslni évna ia.00 Finn • S«qt B ilm • gitttona rvmanca 1120.15.50.2110,25.^ 6J. Joc Vipu Kdn • zmnstvm^Bnta* tófn til« 12^ 15.30.20.50.^5 Grt> ituiea, tmatOsà» komedij» îfffl ÎB15 21.10. Jufi« fr Jdit • bm^ dnma I?,y), 16.00.18.30.21.05.2X3S Kod • komiínf dc«u 7B.10 Uàtoi Miri • skdisiti tntir 1?,Q0.14.50.17DÛ. 18.10.2111-715^ ML I7.2a 2K40, 2160 OtekviMslB komni^ 15.t0.19 30 Síret«-trílv(ia+) ML 1B.3fl. 19.00. 2130. Slawnfca - ijimiglnt àrm 20.00 UgnlBttv fitftraji Pthim 12 3 - krimírvit nftdnma JÍQÍL162D. 18.40, 21.00, Vviim' anirrirana pusiotoviâM * S) snhr^ ncnn t).)p 15.40, J7.50 Itgmda: pr«dtt9V8 $0 vsik zvezxino nrt o odprtje razstave Likovnega društva Laško 19.00 Mesmi kino Mtf ropoK Celje Kaos predpremierafUmaAletm PovŠar-ja in Roberta Mastnnka 19.30 Kulturni dom KUP Zaija TlTiovlje Od kraja do raja odprřjeXVZř, Novačaiwvih gledaliških srečanj in predstava gledališča Tbne Oifar Jesenice 20.00 Plesni forum Celje_ Tihi dialog ^^rufct umetnik Ryuzu Fukuha-ra v performansu predstavna japonski butoh ples 20j)Q Špital za pr'jatle Celje_ Skupinska terapija stand up komedija v izvedbiSrba SrdanaJovanoiHća 21.00 Mesmi kino Metropol. Celje I^dy bird's nights veCer kakovostne glasbe 21.00 Mladinski center Velenje_ Vokalni jam session pripravlja šaieŠki Študentski oktet 23.00 Klub Terazza Celje Fun time« sodelujejo DFiirious: DJStc^i Ceor-gijev, HouseHoUics - razstava foto-gmfiji. funart 18.00 RukumidomSen^ur_ Ipavcivcrescendu koncert vokaínoinstrumeníainaza- S€di>e Crescendo 20.00 Kulturni doro Slov. Konjice Steian Milenkovich koncert čudežnega violinista ob spremljavi pianistke Srebrenke Po-f/ok; gostje: ViTu:encStrnad. Vita kovše. iWaře^ Keuc. Marko Črn-čec PONEOeUfflC 19.10. 12.00 Dom 11. slovenskega tabora 2alec Stanji - kraiki biser odprtje razstave dijakov urnemiš-kegimnazijeGCC 16.30 Vrtec Zreče_ Ura pravljic 20.00 Dom H. slovenskega tabora Žalec Krizantema na klavirju glasbeno-gledaUŠki projekt SMG ljubljana 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Iskanje svoje poti odprtjerazstaveoAlmiM.lOirlin, avtorja mag. VladimirjašUbarja 18.00 Osrednja knjižnica Celje_ S kolesom po Afriki potopisno predavanje Marka Mo-tujrSča 19.00 Knjižnica Rog. Slatina_ Ženska na konju predsiavilev knjige AnečakovičVo-dovnik RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Svetišča ob reki. do preWúů Muzej novejše ^^odovine Celje: Pre-^edna razstava DFSvîl.do 25.10. Muzej novejše zgodovine Celje: Darinka Pavietíč LorenČak - Savinja, reka mojega življenja, do J5. il. Galerija sodobne umetnosti Celje: Prepovedana smrt; likovni projekt 12 umetnikov iz 7 držav bo predstavljen še v Likovnem salonu in Špitalski kapeli, do 20. JJ. Galerija Pievnik-KTonkûwska: Extent of space, delo Kyle Milnea iz ZDA. do 30.10. Celjski miadhiski centa: Vsak navdan kot novo žii^jenje, razstava likovnih del dijakinje Sabine 2«^eznik. Dom sv. Jožef Celje; Celje kot ga vidijo ptice - fotografije Bojana PlevCaka. Stolp na Starem gradu Celje: fotografije Fotokluba do 25.10. Železarski muzej Teharje: Poljanska sepia - fotogra£je Izidorja Jesenka, do3L iO. Mestni kino Metrop(ri:foro^^je Ta-de^Gudana. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Cdje slikarska dda Bojana Cmoka, do 30. Í0. Galerija Volk Celje: olja Vesne Šket. do 30. U. Galerija Mercator centra Celje: likovna dela DoreGlavnik, do 27 10. Galerija Eiektra Celje: likovna dela Aleša Nežmaha, do 30. ii. Eiol Ško^ vos: fotograâje Jureta Kra-vanje, do 30, JO. Avla Sploâne bolnišnice Celje: Dan starejših in Dan otroka, razstavi dijakov SZS Celje, do iO. JJ. Galerija MIK Vernik: 15 let ženske košarke v Celju: razstava fotograHj;^ 5. II. Muzej Velenje Kaj pa vi sploh delate; gosnijočarazstavaJane Mlakar, do ^J. 10. I. osnovna $oU Žalec: 14. bienále otroške grafike, do prefc/ioL Savinov razstavni salon: graiîke Klavdija'Ritte, do 2. IJ. Stik Laško: razstava del Žarka Vrez-ca» do 20. iJ. Muzej L^ko: 20 let mažoretne de* javnosti v laškem Anina galerija Rog. Sladna: Mirko Me-glič-Dubrovnik, do i. II. Kulturni dom Slov. Konjice: Portreti • študije, risbe, slike Milana La-raovca-Didija.doii. /O Ipavčeva hiša Šentjur razstava slik Ex-tempore Prevoije 2009 Kulturni dom Slov. Konjice; Fotografija,do 25. 10. Grad Podsreda: Votogenična dedi^'nnt-rc.si E-maii tehničnega uredništvu: tehnlka.tednik^nt-fc.s RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-roail: radio€^nl-rc.si. E-maii v studiu: info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokiič. Brane Jeranko, Spela Kurah, Rozman Petek, UrSka Seliinik. Branko Stamejčič, Simona Šolioič, Dean Šuster Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja tiženje oglasnega prostora v Novem tedniku in RadiuCelfe ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Z)a(ko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agendja<Š>nt-rc.si Nagradna križanka ÇI v I ^ ALTMAN, Robert • amcrtški režiser (film M.ASH.. 1925-2006); KAKA - brazilski nogomtsaS pri Realu; LAJDRA • prosiimika, vladuga: OIOI/lirCvK » OPART - smer v umetnosti, ki Icmelj» na uftnkih barve in oblike; RAVENNA • iL meslo z Dajilcjevim grobom; SIGA - piskfl>oôe dihanj. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Šentjurju in 2 vstopnici za drsališče ali Bazen Golovec, ZPO Celje 2. nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje na Rogaáld Rivieri 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka. 22. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je ii5)a 9, oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 79 Vodoravno: ŠESTAK, ANTIU, MOA, BL, IT, RUT. ERAZEM, LS. AJ, KRF, ŠA. OTROK, DUERO, PETR, KROV, DRES, ORIBI. INA, LYNNE, ROKER. GOSPA, ATI, TB. KISAL, TAINAN. NIL. SINOD. SAD, IKER. KOMET, NEAL, KAJAK. KIR, ZLO, PAU GASOL, UK, IGO, TSUNAMI. ARAK, SARI, INDRA. TRANS, SKOK, TEDNIK, TANA, KRA, JA Geslo: Najboljši evropski košarkarji izid žrebanja L nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Trnovcu pri Dramljah io 2 vstopnici za drsališče ali Bazen Golovec. ZPO Celje, prejme: Silvo Pinter, Strmca 81,3270 Laško. 2. nagrado, daiilnl bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Trnovcu pri DramJjah, prejme: Marijan Žeiras, Za-jasovnik 1. 1221 Motnik. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Darja Glavač, Prožioska vas 69, 3220 Štore: Franc Kegu, Leveč 76, 3301 Pelrovče in Ivan Ogorevc, Čopova 14,3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. i i À 1 6 6 7 i i ID \ll 1 1 12 13 14 15 lé 17 ri X9 20 21 22 1 S 26 Z7 .28 1 29 30 31 32 33 Ime in prilm^: Naslov: _ Ona: Nostalgično razpoloženje VQJH bo v spomin pTikUcaio neko staro ljubezen, Id je Še niste povsem preboleli Iz tmiit-. ka v trenutek bo želja po vrnitvi večja^ na koncu pa boste poklicali oselw. fci jo iako pog^šate. Otv Premisliti boste morali, kako se boste odlotili. da ne boste spel ravnali narobe, saj bi si $ tem naredili škodo, kije ne bi bikf mogoče popraviti. Posvetujete se malo o tem. lahko da se boste Še kaj naučili. Ona: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid, namesto da í?í Si izbrali make daljšo, a zoio precej udobnejšo potî Saj vidite, da tako ne gre več, ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pol. lažje bo! On: Ko boste že na rodu uspeha. se vam bo ta nepričakovano oddaljil. In ponovno bo treba začeti vse od začetka. Se dobro, da se bo pojavil star prijatelj, ki vam bo v vsem skupaj kar precej pomagal. m Ona: S prijaielji se boste domenili za prijemo zabavo» ki bo prinesla neslutene dosežke v ljubezni. Toda pazile, da ne bo za te vaše podvige izvedel tudi partner, saj se lahko vse skupaj precej zaplete. On: Če ne boste pohiteli, vas bodo prehiteli dru^. Splača se zavihati rokave, saj bodo rezultati nadvse pnjetni; tako za vas kot tudi za partnerko. Seveda pa je treba vse skupaj še konkretno realizirati. Ona: Dosegli boste uspeh, fd ga bodo zavidali vsi sodelavci. Bodite previdni: Če za to izve partner, vam bo trda predla. Ne razkrivajte svojih ovari-tar niti najboljšim prtjaleljem. ampak jih obdržite kar zase. On: TYenutni dogodki bodo zeb čustverw nabiti, saj se boste znašli pred odločitvijo. kibo v veliki meri spremenila vaše prihodnje življenje, zlasti na ljubezenskem področju. Ne ustrašite se nar&iid odločne poteze. DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Parmer vas bo presenetil z darilom, ki ga enostavno ne boste pričakovali. Nikar se ne diHte nazaj, ampak se mu zahvalite na nađn. ki mu bo dokončno zagotovil, da je res edini v vašem življenju, On: Pričakujete lahko precejšnja finančna sredstva, ki jih v tem hipu tudi več kot potrebujete. Je že tako, da se je tudi vam končno izplačalo dolgotrajno vlaganje v posbvru) zadevo, ki je zdaj končno reahzirana. Ona: Tteba bo potrkati na pre-nekatera vrata, preden se vam bo uresničila stara želja. Kar nekoliko preleni ste ali pa enostavno mislite, da se bo vse dobro končalo. Storite Že kaj. da ne bo prepozno! On: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega Človeka skriva vse prej kot to. kar ste mi-sUli. Stvar postaja'delikatna, zato bi bilo dobro, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti ^ še čas... Otul' Presenetljiva novica vas bo spravila v izredno dobro voljo, saj se vam bo končno uresničila velika ljubezenska želja. Nikar ne čakajte na pobudo nasprotne strani, ampak čimprej stopite v odknio akdjo. On: Napovedani obisk vam bo prinesel veliko več kot ste sprva mislili in kot ste sploh lahko pričakovali. Seveda v pozitivnem smislu, predvsem v zvezi z nekdtmjo ljubeznijo, ki vam še vedno negre iz sanj... KOZOROG Ona: Dobili boste priznanje za opravljeno delo, vendar vam lo ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. To bo treba tudi dokazati in to predvsem z dejanji, ne pa sarrw z besedami. On: Ce boste tako previdni, sploh ne boste spoznali, v Čem je čar naključnih presenečenj in hrepenenj. Razgibajte življenje, ki vam počasi, a zanesljivo drsi v ustaljene okvirje, kar Itih-ko prinese le velik dolgčas. LEV I VODNAR ^ Otul* Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto, /n nikar se ne zanašajte na nekoga drugega ... On: Končno bo uspelo, da boste zdmžili svoje Želje in možnosti Če &Í tako Živeli ves čas, Ďť vam svet deloval dosti lepše. Tako pa ste stalno med polomijami in uspešnostjo. Morda vam je to cào všeč? DEVICA ^ Ona: Obnašali se boste skrajno egoistično in spet poskrbeli samo zase. To vam bo sicer prineslo trenuten uspeh, vendar si boste dolgoročno na tak način pridobili več sovražnikov kot pa prijateljev. On: Tteba bo razčistiti določene zadeve na posbvnem podrodu, saj imate le počasi dovolj tega zavlačevanja s strani sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej zahtevi tudi trmasto vztrajali. Ona: Pred vami je velika odločitev, zato se ne prenaglite. Če boste praznino reagirali, boste uresničili osvajalski pohod, ki ga že dolgo načrtujete, sicer pa se boste kot že tolikokrat do-slej obrisali pod nosom. On: Partnerka vam bo sicer stala ob strani, kar drugače ni mvno njena nmrada, vmdar lahko glavne nevšečnosti pričakujete od »prijateljev«. vam bodo poskušali na vsak način škodovati. Ona: Poslovru) življenje se vam bo začelo prepletati z ljubezenskimi priložnostmi. Če vse izpeljete tako, kot ste si zamislil, se vam obeta plastičen uspeh. Ne pozabite na prijatelje. ki so pri tem pomagali On: Prišel je Čas, da se resneje posvetite poshL Preveč ste zanemarjali vsakdtmje obveznosti, zato ste zapadli v finančne težave. iz katerih se boste le stežka izkopali. Vendar ne obupajte. temveč poprimite za delo! VEDEŽEVANJE ASTKO, Plin, 4, Celje 090 4r208 6i2C5Baaaufl; ziizoetiQcc Glavna thsin Psihiatrične bolmin'Ka VojnHc Duška Drev. direktor oljske bohiišnie» Maijan Faqanc s soprogo, Albm Apotakai, ki je v svej dnevnik zabaleal več kot 4.21HI delovnih dni v vojntšfcj bolnišnici, tar pomočnik direktorica Egidij Cretnik. Srečanja na psihiatriji Priložnostna razstava in predstavitev monografije ob SO-letnici psihiatrične dejavnosti v Vojniku je bilâ priložnost za srečanja nekdanjih in sedanjih sodelavcev. Foto: GrupA Nekdanja sodelavca, danes na čelu dveh različnih ustanov: Marko Zupan ja predstojnik nevrološkega oddelka »riske bolnišnica, Vesna Novak direktoriea P^hiatrična bolnišnice Vojnik f i Kovanec za gasilce Ministrici za obrambo Ljubici JeluáiČ so pred odhodom na »partizansko« Čreto pripravili sprejem na Vranskem. »Ministrica, ste videli, kako sem )poš)?htal< gasilce. Vsi so prišli točno in v svečanih uniformah,« ji je najverjetneje prišepnil vranski župan Franc Sušnik. »Ja, pa kaj še. Zaman se trudiš,« je skril nasmeh žalski župan L^ojze Posedel. In se zmotil» saj je Sušnik prejel poseben kovanec z njenim podpisom. Foto: GrupA Nogavice na pragu zime »TakSne tople nogavice bodo slovenskim upokojencem gotovo prišle prav v zum> ki že kaže zobe.« si je veijeino mislii minister za okolje ui prostor ter predsednik upokojenske stranke Kar) Erjavec, ki se je ustavi] pred eno od stojnic na Prazniku ko^anskega jabolka. V Podsf edi sta si tople noga^ce z velikim zanimanjem o^edala Še župan Bistrice ob Sotli Jožd Pregrad ter direktor Kozjanskega parka Ivo Troši (levo ter desno od ministra), saj dobro vesta, da je na Kozjanskem zima draga» denarja pa Še manj kot drugod. Kaj jo jezi? Le kaj je ob otvoritvi razstave Almino samotno potovanje v doktmientamem filmu tako ujezilo Marijo PoČivalŠek iz Muzeja novejše zgodovine? Verjemite, tudi mi bi dali za kavo, če bi izvedeli... FOIQ: sherpa Martina v finalu za mis Slovenije Martina Uljaš iz Celja je stara 25 let. Po srednji šoii je diplomirala na Višji poslovni šoli v Celju, zdaj pa obiskuje Fakulteto za poslovne in komercialne vede, kjer mora opraviti !e še diplomsko r^ogo. Že kot mala deklica je bila maneken-ka oziroma model, saj je delaia re-klame za kuhinje in kopalnice Gorenje. Pri 17 letih se je prvič udeležila tekmovanja za mis Slovenije, kjer je prišla v finale (takrat je zmagala Rd)eka Dremelj). Bila je tudi prva spremljevalka smaragdne kraljice v Žalcu in mis fotogeničnosti na tekmovanju za mis Universe 2006. Martina HijaŠ je bila finalistka tudi na letošnjem izboru za mis Slovenije, ki je pod novo taktirko potekal v izr^o čudnih okoliščinah, ki pa jih Martina ne želi komentirati-