GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, MAREC 2022, LETO XXX. ŠT. 218 30 let ustvarjanja likovne sekcije Planika IMPRESSUM VsebinA Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • Načrtovane aktivnosti........................... 3 GLASILO FINANCIRA: - SAVJET ZA NACIONALNE MANJINE VLADE RH - URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Ivan Kosmos VAROŠKA HIŠA Zemlja na lesonitu SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 UREDNICA Vera HRGA RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: • Izpolnitev moje dolgoletne želje... 5 • Retrospektivna razstava 1992 - 2022.................................................. 5 • Umetnost v oblikovanju gline.......... 6 o jeziku • 21. februar - Mednarodni dan materinščine............................................... 7 • Pa še nekaj o jeziku................................. 8 • Poiščite napake.......................................... 8 LEKTORICE IN PREVAJALKE DES Split Vera HRGA Dada ŠANTIĆ Ana MATUSINOVIĆ NATISKANO 380 izvodov • 30 let Slikarske skupine SKD Triglav Split ....................................... 4 • Jezikovni stereotipi o moških in ženskah........................................................... 7 UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr • Ko ima kultura glavno besedo?....... 3 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: POEZIJA • Hiša................................................................... 9 • Misel................................................................. 9 • Bili smo .......................................................... 9 • Nemočna....................................................... 9 od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE S KNJIŽNEGA TRGA od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE • Jurčičevo leto 2021.............................. 10 od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI • Karel Destovnik Kajuh......................... 11 POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure ponedeljek, od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in Društveni od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE UTRINKI • Hrast - drevo življenja......................... 12 • Plečnikovo leto 2022 ......................... 13 • Josip Vaništa (1924 – 2018)............. 13 • Korenine in krila – Vlaho Bukovac ..................................................... 14 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30, 10000 Zagreb, Hrvaška, Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9, 21000 Split, Hrvaška, Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. 2 • Ljubezen med kužkom in muho .16 • Poročiti se mlad - za ali proti.......... 16 • Umrl je Stane Peček............................. 16 INFORMACIJE • Zadeva: Obvestilo o razpisu rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije..................................................... 17 ŠALE. ..............................................................18 KRIŽANKA. ..............................................19 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA VIZUALNA POEZIJA NAM BOGATI ŽIVLJENJE. SPOMLADANSKA PLANIKA JI PRAV ZATO POSVEČA VELIKO POZORNOSTI. ŽELIMO, DA V NJEJ UŽIVATE TUDI VI, DRAGI BRALCI. Načrtovane aktivnosti 1. 4. 22 ob 17.00 h 6. 4. 22 ob 18.00 h 6. 5. 22 7. 5. 22 10. 5. 22 27. 5. 22 ob 13.00 h 27. 5. 22 ob 18.00 h 19. - 21. 6. 22 27. 6. 22 Začetno srečanje članov keramične sekcije, prostori društva Občni zbor društva, prostori društva Nastop MePZ v Ajdovščini Nastop MePZ na reviji Primorska poje 30 let ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM, proslava na Reki Svečano odpiranje razstave klekljane čipke ob 25. obletnici obstoja Etnografski muzej mesta Split / Ul. Iza Vestibula 4, Split Akademija ob 30. obletnici obstoja društva, Hrvaški dom, Tončićeva 1 Nastop MePZ v Šentvidu pri Stični Izlet v neznano za Dan državnosti KO IMA KULTURA GLAVNO BESEDO? K ulturni praznik smo tudi letos 8. februarja obeležili v društvu, zaradi epidemioloških okoliščin, v katerih se še vedno nahajamo, bolj skromno, pa kljub temu zelo lepo. Za uvod je prikazan video zapisek, ki ga je oblikovala Vera Hrga, z uvodnima himnama naših domovin, čemur je sledila Vrba v Kreslinovi izvedbi. Kamišibaj z Urško Andreja Rozmana – Roze sem predstavila jaz. Sledil je glavni del prireditve: predavanje alpinista Stipeta Božića „Himalajska prijatelja“ o njegovih pohodih na Himalajo. Pripovedoval je o veselju osvajanja vrhuncev, o težavah in nesrečah, ki so se dogajale, o tem kako še vedno skrbijo za družino v gori preminulega domačina, člana ekspedicije, skratka – o vsem lepem in žalostnem, kar se ti lahko pripeti pri takih podvigih. Stipe Božić je zelo zanimiv pripovedovalec; v svoje pripovedi vpleta veliko osebnega, duhovitega pa tudi tragičnega. Njegova prijateljstva s plezalci iz drugih dežel, predvsem iz Slovenije, so globoka, trajna, rekli bi – večna, in ne poznajo meja. To je kultura živetja, ko ti ni le do materialnih dobrin, pač pa do občutkov, ki segajo globoko, v dušo in srce. Ko čutiš Ob prazniku Kulture je prvič v prostorih društva naš župan Ivica Puljak 3 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA vsem skupaj lepše na tem edinem planetu, ki ga imamo. Kultura je dati od sebe vse najboljše, da to občutijo vsi. MED LJUDI BOM ŠEL Med ljudi bom šel s knjigo Hugoja v rokah. In klical ljudem bom in klicali bodo milijoni z menoj. „Dol z vojno, nasiljem, krivico!“ Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Začutil bom dneva novega sij. Karel Destovnik Kajuh Alpinist Stipe Božić z nami dobroto drugih, dobroto ki jo lahko prepoznaš v dejanjih, v književnosti, v dosegih, ki služijo temu, da nam bo Ko bi bila napisala ta članek takoj po prireditvi, bi bil verjetno drugačen in v naslovu ne bi bilo vprašaja. Vendar je od takrat minilo šestnajst dni. 16 dni ni veliko, vendar se je v teh šestnajstih dneh spremenilo toliko tega, da občutim v grlu strašen pritisk, duši me, žalostna sem, ko vidim, kaj se dogaja v Ukrajini, žalostna sem, ker se mi ponoči v sanjah zopet kažejo slike iz naše pretekle vojne. Budijo me sirene, ki tulijo nekje daleč nekim drugim nesrečnikom, vendar jih jaz doživljam kot svoje znanilce nesreče. In se sprašujem, kje se je zataknila kultura tistih, ki sedaj opravljajo ta grozna dejanja. So vsi njihovi čudoviti pisatelji in pesniki, misleci in znanstveniki pozabljeni, so zaman vložili ves svoj trud v izboljšanje človeštva? Kdo ima pravico uničiti ves dobro? Kje se neha pohlep in se začne sočutje? Ana Matusinović 30 let Slikarske skupine SKD Triglav Split S likarska sekcija SKD Triglav Split je 8. marca v prostorih društva praznovala 30 let uspešnega delovanja in umetniškega ustvarjanja. Ob obletnici so nam podarili čudovito razstavo RETROSPEKTIVA 1992–2022. Portretu Franceta Prešerna avtorja pok. Ivana Kosmosa, ki krasi našo veliko dvorano, so se pridružila dela naših slikark in slikarjev – Ivana 4 Ana Matusinović Kosmosa, Mojce Plos Jelaska, Olje Jelaska, Mladena Vulasa, Dade Šantić, Lenke Zaviršek, Aleksandre Hajdić, Domine Bilač, Yasmine Doršner, Maše Bulatović, Ane Božulić, Mirjane Božulić, Pera Milete. Tehnike del so različne – od akvarela, pastela, olja, akrila, gvaša, svinčnika, flomastra, oblikovanja z bakreno žico do kombiniranih in redkih tehnik, kot je slikanje z zemljo. »Varoška hiša«, slika pokojnega Ivana Kosmosa, dolgoletnega člana SKD Triglav in voditelja sekcije, je zavzela posebno častno mesto. Vsaka slika, portret, karikatura, pripoveduje svojo zgodbo, vsak pa jo doživi na svoj način. Resnično sem uživala v vsaki od teh zgodb, v bogastvu barv, detajlov, motivov, stila… lepoti okoli nas… naravi… Ana Šušmelj in Ana Matusinović sta popestrili večer s poezijo ob Dnevu žena, večer pa je moderirala Vera Hrga. Lep večer se je nadaljeval ob prijetnem pogovoru in druženju. Dragi člani Slikarske sekcije SKD Triglav z voditeljico Dado Šantić na čelu, čestitke za vaš jubilej, kreativnost, energijo in emocije, ki ste jih prenesli v svoja dela. Hvala za vizualno poezijo, ki ste jo s srcem delili z nami. Nadežda Eterović Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA IZPOLNITEV MOJE DOLGOLETNE ŽELJE Ustvarjanje kataloga je bilo zelo kreativno delo, snovanje, spreminjanje, pisanje, brisanje, kaj postaviti na prvo stran, kaj narisati. Končno sem po nekaj zamislih narisala peščeno uro, jo posnela z mobitelom in nastal je Katalog. Končno. Za delo v tiskarni še nisem slišala, a z Vero sem tam srečala nadarjeno gospodično Nikolino, ki jo bom za sodelovanje potrebovala v prihodnosti, da ne bom več obremenjevala Vere. P o novem letu sem privolila, da bom vodila Likovno skupino društva, s ciljem, da poskusim narediti nekaj sprememb. Hitro je padla odločitev: organizirali bomo retrospektivno razstavo. Kmalu se je skupini pridružilo nekaj novih razstavljavcev (Ana, Maša, Domina, Pero) in trije so se vrnili. To delo je bilo v veliko veselje in na nek način izpolnitev moje dolgoletne želje, da se vpišem na srednjo umetniško šolo, nato pa še na Akademijo v Zagrebu. Okoli 15. januarja sem začela pripravljati Katalog, brez dovolj informacij o dosedanjem delu likovne skupine. Na srečo mi je Vera Hrga, ki rada dela tako kot jaz (delam samo tisto, kar imam rada), sprva pomagala pri marsičem, kar zadeva delo društva in kar mi je bilo ( in mi je še vedno) manj znano. Na koncu je bilo treba postaviti razstavo. Uspešno smo oblikovali pravo ekipo, sanjsko ekipo: Vera H... Dragan I., Domina B. in jaz. Kakšno kvalitetno sodelovanje, hitre odločitve, vse naše raznovrstno znanje, zagnanost, cilj, ki ga moramo doseči, da bo na dan razstave vse na svojem mestu. Pet dni, štirje ljudje, usklajeni, pridni, složni, to delo je bilo najboljša nagrada za vse nas. Hvala moji dragi ekipi za enostavno komunikacijo in veselje do skupnega dela. Hvala vsem, ki ste prišli na razstavo, hvala dragemu prof. Petru Jakeliću, ak. slikarju z ženo, hvala Mladenu Vulasu, ki je zdaj na usposabljanju v Madridu, in končno mali lepi trgovinici Charlot. Dada Šantić retrospektivna razstava 1992 - 2022 L etošnji svetovni dan žensk, dan žena smo praznovali bogato in barvito, posebej slovesno, praznovali smo ga v objemu likovnih del udeležencev slikarske skupine, ki letos obeležuje visok jubilej, 30 let obstoja, kreativnosti in ustvarjanja. Slikarji z vsako novo potezo čopiča, svinčnika, flomastra, zemlje izkoriščajo svoj slikarski potencial, rastejo in se razvijajo ter v raznih kombinacijah barv preoblikujejo vsakodnevne izvire življenja v likovni odraz svojega, jasno zamišljenega duhovnega cilja. Vsakega slikarja, tako amaterja kot tudi profesionalca slikanje prečiščuje in ga v iskanju njegovega umetniškega izražanja na poseben način duhovno plemeniti, nas gledalce pa prežema z občudovanjem, radostjo, svetlostjo in veseljem. ------- V retrospektivni razstavi tokrat razstavlja 13 slikarjev. Predvidenih je bilo sicer njih 14, toda slike avtorja iz Zagreba na žalost niso prispele. Skozi vsa ta leta obstoja je razstavljalo 32 slikarjev, članov sekcije. Mojca Plos Jelaska, Janja Redek Tomac, ki je ni več med nami, in Lenka Stipica Zaviršek so začetnice ideje o osnovanju sekcije in njim ob 5 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Posebna čast in zadovoljstvo je bila med nami pozdraviti prof. Petra Jakelića, akademskega slikarja in njegovo ženo Irmo tej retrospektivni razstavi posvečamo posebno pozornost in zahvalnost. Leta 1992 so postavile NULTO razstavo v Zlatih vratih, takoj naslednje leto se jim pridružujeta Dada Šantić in Milena Munitić na prvi likovni razstavi na novo osnovane Likovne sekcije društva Triglav. V prvih 15 letih so slike za razstavo izbirali: Ahmed Piragić, ing. arh. in prof. Petar Jakelić, ak. Slikar, recenzije del pa je delal: Andro Filipić, likovni kritik. Za Mojčine slike je likovni kritik napisal takole: „Rapsodično ugodje njenih slik kot da je priplavalo iz Rabuzinove Arkadije". Lenkini akvareli nas takoj prevzamejo. Janjine slike so v zasebni lasti in nismo uspeli priti do njih. Predstavljeni sta dve sliki akademskega slikarja Mladena Vulasa Cerkev Sv. Križa v Varošu in impozantna Uršulinska cerkev na Prešernovem trgu v Ljubljani (tudi zasebna last) ter dve digitalni sliki, izdelani s flomastrom na papirju La Mallorqina, ki nam ju je poslal iz Madrida, kjer se sedaj izpopolnjuje. Od razstavljavcev, ki so že nakaj časa v sekciji, svoja dela ponujajo na ogled Aleksandra Hajdić, Mirjana Božulić, Olja Jelaska, Ivan Kosmos, zelo pa nas veseli, da so se slikarjem pridružile mlade roke, mladi pogledi na umetnost, nove tehnike, zanimivi motivi – Maša Bulatović, Domina Bilač, Yasmine Doršner, Ana Umetnost v oblikovanju gline N a novo ustanovljena keramična sekcija društva se z velikimi koraki približuje začetkom svojega delovanja. Peč za pečenje izdelkov in vretena 6 Predsednik društva Cveto Šušmelj čestita novi voditeljici Dadi Šantić Božulić, z novo tehniko neprekinjena bakrena žica pa nas je navdušil tudi novi član Pero Mileta. Po prezgodnjem slovesu našega Ivana Kosmosa, dolgoletnega voditelja sekcije, po odhodu Lidije Stehlik, ki ga je kratko zamenjala, smo izbrali novo voditeljico, našo drago umetnico Dado Šantićevo, ki je v slikarski skupini od ustanovitve in ki je z vsem srcem in dušo prevzela to delo. Uživala sem z njo in ob njej v oblikovanju retrospektivne razstave, čestitam ji in želim, da vse svoje umetniške sposobnosti še naprej vgrajuje v delo sekcije. Naj še naprej naša Likovna skupina uspešno ustvarja, deluje in nas bogati. Vera Hrga Za voditeljico sekcije je izbrana spretna, pridna in educirana Natalija Novak, ki se je delavnic udeleževala v Ljubljani, trenutno tudi v Splitu. Veliko truda ja vložila pri iskanju ustreznih kvalitetnih pripomočkov za delo sekcije, ki so kupljeni in že postavljeni v prostorih društva. Prvo srečanje in prvo druženje zainteresiranih za lončarstvo je načrtovano za 1. april ob 17.00h v prostorih društva. Vabljeni vsi člani društva, ki vas oblikovanje gline veseli. V.H. Planika O JEZIKU 21. februar - MEDNARODNI DAN MATERINŠČINE Anton Martin Slomšek M aterni jezik je govorica, ki se jo najprej naučimo in se tako imenuje po mami, kakopak. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost - v njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamorkoli gremo, jo nosimo s seboj - ljudje, ki vse življenje živijo v tujini, pravijo, da sanjajo vedno le v maternem jeziku in ko to povem svojim učencem, se čudijo in mi zatrjujejo, da bodo to preverili in mi poročali, ko bodo zasloveli na tujem. 21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na današnji dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Ste vedeli, da je ena od ocen, da na tem našem planetu živi okrog 10 000 govorjenih jezikov, pri čemer sploh niso upoštevana narečja, s katerimi je zagotovo med najbogatejšimi ravno slovenščina? Ali pa - da poleg slovenščine v Republiki Sloveniji živi še kar 50 materinščin? Pravica do maternega jezika je ena od osnovnih človekovih pravic. Uživajmo jo in jo spoštujmo. V.H. Mojca A. Juras JEZIKOVNI STEREOTIPI O MOŠKIH IN ŽENSKAH V si jih poznamo, stereotipe o ženskah in moških. In ker krožijo tudi okrog jezika, nas je zanimalo, ali je lahko spol pri obvladovanju jezika pomemben in kakšen odnos imamo do pravilne rabe jezika v zasebnem življenju. Moški in ženske jezikovne podatke predelamo različno Na Univerzi Northwestern so opravili študijo, pri kateri so dekletom in fantom besedila predstavili na dva načina, in sicer slušno in pisno, pri tem pa so opazovali odziv možganov. Kaj so ugotovili? • Pri fantih naj bi bil pomemben kanal, po katerem je sporočilo posredovano. Če besedo npr. preberejo, naj bi se torej v možganih najprej aktiviral center, ki je odgovoren za vizualno, šele nato del možganov, ki je odgovoren za jezik. Če jo slišijo, naj bi se aktiviral tisti del možganov, ki je odgovoren za slušne procese, šele nato pa del možganov, ki je odgovoren za jezik. Jezikovno sporočilo mora torej pri fantih odpreti več vrat, preden prispe na cilj. • Nasprotno naj bi se odzvali možgani deklet, saj informacija potrka ne- posredno na tisti del možganov, ki skrbi za jezikovne procese in je pri dekletih aktivnejši. Napake pri jezikovnih pravilih Podobne so bile tudi ugotovitve Michaela Ullmana, takrat še z Univerze v Georgetownu. Ullman sicer meni, da je besedni zaklad pri ženskah v povprečju morda nekoliko večji kot pri moških, a to naj ne bi imelo nikakršnega vpliva na povprečno število jezikovnih napak in uspešnost pri žongliranju z jezikovnimi pravili. Moški in ženske jezik uporabljamo podobno pravilno (oz. narobe), le pot, ki jo naši možgani prehodijo do cilja, naj bi se razlikovala glede na spol. Jezikovnega znanja pa ne moremo opazovati, če zanemarimo druge dejavnike, kot so: starost, izobrazba, geni, družbeno okolje idr. Sam spol ne more biti merilo za obvladovanje jezika. Mnogi znanstveniki zagovarjajo teorijo, da so številne razlike med moškimi in ženskami povezane prav z razliko v delovanju in strukturi možganov: v moških možganih naj bi bile bolj »prežičene« povezave znotraj vsake polovice možganov, pri ženskah pa naj bi obstajala močnejša mreža med obema polovicama. Moški in ženski jezik Eden od jezikov, v katerem ima spol posebno mesto, naj bi bila japonščina. Spol govorca in njegova družbena vloga naj bi vplivala na izbiro besedišča in oblikovanje povedi. Kar pomeni, da se mora govorec naučiti jezika, predvidenega za njegovo družbeno vlogo. Ženske naj bi uporabljale več vljudnostnih oblik nagovora, vprašanja, s katerimi iščejo pritrditev (drži?), ter tako imenovane ženske besede. Prav ta jezikovna raven naj bi tujcem povzročala veliko težav pri pravilni uporabi jezika. Možgani so kompleksen organ Profesor za nevropsihologijo v Bernu, Andree Federspiela je povedal: da so možgani kompleksen organ, ki se razlikuje od človeka do človeka, zaradi česar tudi ni mogoče jasno določiti, kje v možganih se jezik začne oz. konča. 7 Planika O JEZIKU PA ŠE NEKAJ O JEZIKU POIŠČITE NAPAKE Interesne govorice »Stari, a maš spimpan avto?« »A misliš tega na Prešercu? Ne, ti si čist zblojen!« »Ja, tega. Se mi mudi, ajde. Te pokličem na mobilca.« Krepko obarvane besede v zgornjem dialogu so slengizmi, ki jih uvrščamo med interesne govorice. Interesne govorice so različica jezika s posebnim besediščem in izraznimi načini, pa tako jezik ljudi istega poklica imenujemo žargon, jezik ljudi iste starostne skupine je sleng, jezik skrivnih skupin pa se imenuje argo. Prav zaradi teh drug drugega včasih sploh ne razumemo, pa čeprav vsi govorimo slovensko, medtem ko se pripadniki skupine razumejo odlično. Primeri slengovskih izrazov: • spimpati  urediti, prenoviti, polepšati • čupati  trgati, puliti • zblojen  zmeden in zadet • trandža  transvestit • afračn  zadirčen, nesramen • bolonc  bolonjski študij • alkič  alkoholik, alkoholna pijača • kao  kot da • ajde  poziv k premiku, pozdrav Profesorski žargon • šus, cvek, kol, špon  nezadostna ocena • zakoličiti, šutniti, kecniti  pisati nezadostno oceno • pasti, cepniti, rukniti, pogrniti, zglajzniti  ne opraviti izpita • plonkati  goljufati pri preizkusu znanja • plonkec  listek z učno snovjo, namenjen goljufanju pri preizkusu znanja • piflati  zavzeto se učiti, učiti se na pamet • piflar  zelo zavzet učenec, kdor se uči snov na pamet brez razumevanja 8 • špricati  izostati od pouka • kontrolka  preizkus znanja • prfoks  profesor Kirurški žargon • vsi oprani  izraz, ki pomeni, da je vse osebje v operacijski sobi v sterilnih oblačilih in pripravljeno na začetek operacije • hemangiom  žilna malformacija • EMG (elektromiografija)  elektrodiagnostične preiskave perifernega živčevja Interesne govorice – argo Argo je jezik skrivnih združb, ki so razvile poseben način izražanja, da jih širša javnost ne bi razumela. Gre za jezik marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Med vsemi interesnimi govoricami je argo najslabše raziskan in poznan, kar pa je glede na njegovo vlogo in pomen pravzaprav razumljivo. • Ti lobov kumerč, nihto na stenijlongov te, scer zna grilc z bincgarjeprvolhat in te unemat.  Ti slab človek, nikar ne stoj dolgo tu, sicer bi znal birič z vojaki priti in te odpeljati. • Kdo te je v to šrencencoprtanov?  Kdo te je v ječo pripeljal? • Kaj‘s pa lobovgaumohov?  Kaj slabega si naredil? • Jest tega po rufajn še nihto na knajsam.  Jaz tega po imenu še ne poznam. • Če si kaj unemov, al kej drujgalobovgaumohov, hibej per frogajn, da se nihto ne zašmalaš.  Če si kradel ali kaj drugega hudega storil, pazi pri izpraševanju, da se ne zagovoriš. • A, nihto se na bojej, na bom pregrandovšmal.  A ne boj se, jaz ne bom preveč povedal. V.H. Planika POEZIJA HIŠA Svoj dom Kot polž hišico Na hrbtu bom nosila V srcu za vedno skrila In nihče ne bo vedel Kdaj se vrnem V gnezdo svojega začetka. Tukaj bom spet Črpala moč Globoko zakoreninjenih Starih sten, Vdihovala vonjave, Duši krila dvigovala, Toplo objela Vse tiste, Ki puščajo pečat V mojem srcu Za dobrodošlico. Ana Sušmelj MISEL Ko mi prah pogled zastre Zagledala bom točko zlate avre Ki bliska se nekje v vesolju, Ko zaživim mir v miru. Videla bom zelene travnike, Čarobne gozdove in globoko morje. Kakšen nenavaden občutek Predstavljati si vso to lepoto Uživati v vsakem delcu slike, Ki ga diham Brez zla, brez bolečine, Ki le lepoto ustvarja. To malo pikico zlata Poslala bom do odprtih vrat Skozi katera vstopiš Brez trkanja ali klicanja, Olajšan in zavedajoč se, Da Vse mine. Ana Šušmelj BILI SMO Bil je to začetek čudovitih let, ko smo se opotekali od silovitih vonjav v nežnosti gibanja in nežnosti dotika v katerem je naša želja in naša žeja obračala nepooblaščene strani, takrat smo bili čista ljubezen očiščena in prečiščena in brezgrešna v svojih začetkih. Takrat smo bili, zares smo bili na začetku čudovitih let, ko nas je tudi zemlja ljubila v neprespanih nočeh, v divjih nočeh, v nočeh, razlitih po belih rjuhah in livadah in oljčnih nasadih in morjih in skalah. V tistih nočeh, ki so se naših dišečih objemov dotikale s svojo lepoto, oteklo od plodnosti, nabreklo od naših življenj otrplo od težkega dihanja v pripekah, ko grla so žejna in suha, v hrepenenju po novem poljubu ukrivljena zrla in koprnela poleteti v nebo. NEMOČNA Čakam, da se bolečina v meni pozdravi.. Potrpežljivo čakam, kot Job in samo razmišljam. Glej, kašelj je prenehal kot Putinovi napadi danes zjutraj okoli Kijeva. Sinusi so se ustavili kot reka sredi polja zlatih sončnic. Na vseh testih planetarne korone sem negativna. Zjutraj se zbudim v kašlju nočnih siren, ki dušo Ukrajine nosijo v valove nejevernosti da bo svet zaustavil to norost.. Le kateri svet lahko ustavi karkoli, ko vsi so mrtvi, v svojem prebujanju izračunov belega sveta.. Samo moji sinusi vedo, kako se reka preliva čez robove struge mojih golih prsi brez zaustavljanja.. Moj dih krvavi.. Nemočna sem ustaviti ta nori svet… Marija Ivoš, Zadar 3.3.2022 Prevod V.H. To poletje, poletje in naše življenje bilo je stkano iz ene same ljubezni. In nihče ni slutil, da je to, v ljubezni zagorelo poletje poslednje. In kasneje, veliko kasneje, ko je poletje odšlo, in ko so zime prišle, ločila nas je smrt. In ni nas bilo več. Marija Ivoš iz zbirke ,,U PJESME PROTJERANA" Prevod V.H. 9 Planika S knjižnega trga JURČIČEVO LETO 2021 V jubilejnem Jurčičevem letu (lani 2021) se spominjamo 140-letnice pisateljeve smrti. Josip Jurčič je Slovencem prinesel prvo moderno slovensko prozo. Napisal je prvi slovenski roman Deseti brat in prvo slovensko tragedijo Tugomer, bil je tudi časnikar in urednik časnika Slovenski narod. S svojo povezovalnostjo je veliko prispeval k ohranitvi slovenskega jezika in slovenskega naroda. Jurčič je v 37 letih svojega življenja oral ledino slovenske proze in ustvaril na desetine legendarnih junakov, ki so svojo nesmrtnost dobili v črticah, povestih, novelah, dramskih delih, humoreskah in pripovedkah. Predvsem pa je premaknil ogromno skalo, s katero je bil zapečaten ustvarjalni izvir najbolj kraljevske med literarnimi zvrstmi: napisal je prvi slovenski roman Deseti brat. Skozi portal Krjavljeve koče v nepozabno najstniško pustolovščino Si upate stopiti skozi portal Krjavljeve koče? Kaj bi iz oči v oči rekli pisatelju, ki ga že 140 let ni več? Si drznete odvezati migetajočo malho lovca na kače? Si predstavljate zaprepadenost zadrgnjene Zgodnje Danice ob srečanju z razvratnim Playboyem? Si upate stopiti v čevlje desetega brata? Knjiga zares oživi šele, ko jo kdo bere. To je vse, kar morate vedeti. To je predstavljeno tudi v mladinskem romanu Deseta dežela avtorice Sabine Koželj Horvat. 10 Sabina Koželj Horvat nam v sodobnem mladinskem romanu Deseta dežela ob ilustracijah Damijana Stepančiča izriše doživetja najstnikov Eme in Jakoba, ki v seminarski nalogi iz ječe šolskih učbenikov izpustita Josipa Jurčiča. Skozi razpoke skrivnostno povezanih svetov ga osebno spoznata v času, ko je bil otrok, dijak, študent in urednik. Pa tudi prvi véliki slovenski pripovednik dobi priložnost pokukati v 21. stoletje. V kakšne originale izpod njegovih prstov na računalniški tipkovnici bi se razvili mi? Kako bi se znašli med njegovimi izvirnimi liki, ki se upirajo svojim tragičnim usodam, begajo v tuje opuse in se z vsemi silami borijo proti izginjanju? Ko je knjiga namreč zaprta, junaki zaživijo svoje življenje. In nas na vsakem koraku dogajanja v podtalju učijo, da ima njihovo izginjanje s težavami našega koronskega vsakdana, z bojem z virusom ter s soočanjem z maskami in socialno distanco več, kot smo pripravljeni priznati. Sabina Koželj Horvat je svoj romaneskni prvenec izdala pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri tej založbi je svoj prvenec Jurij Kozjak, slovenski janičar leta 1864 izdal tudi Josip Jurčič. Deseta dežela kot izjemen poklon njegovemu delu ni po naključju namenjena mladim bralcem. Od novih rodov je namreč odvisno, ali bodo nevidne zlate niti naš svet tudi v prihodnosti še trdno držale skupaj. V Jurčičevem letu, 140 let po njegovi smrti, razmišljamo ravno o tem – kdo smo, kam gremo in kakšen svet želimo soustvariti našim zanamcem. Nitke izročila iz Spominov na deda tečejo v prihodnost tudi skozi naše dlani … Odlomek iz knjige V letu, ko je pod revno slamnato streho na svet prijokal Jurčič, se je na slovstvenem nebu pojavilo znamenje – Zdravljica. Prešernova repatica. Je naključje, da je največji slovenski pesnik napisal Zdravljico kot poziv »zdravi ostanite« in vanjo postavil opozorilo v skrivnostnem akrostihu prav v tem letu? Jurčič je prišel in odšel, da nas reši, ne pred koronavirusom; bolezni so vedno bile in vedno bodo. Prišel je, da nam pomaga rešiti tisto, kar je še pristnega Planika v nas. Prišel je, da nam pomaga izkopati našo izvirnost izpod ruševin, ki jih je svet s svojimi okovi zgrnil nad našo prvinsko naravo. Prišel je, da nas spomni ohranjati tisto, kar je v človeku najbolj cenil – značaj. Odšel pa je, da nam pokaže, da četudi kratko, življenje lahko obrodi nesmrtne sadove. Tudi če je tvoje življenje kratko, lahko v tem času sebe in druge srečne storiš. In nenazadnje, on je tu, da se spet lahko dotikamo knjig. In da se knjige dotikajo nas. Sabina Koželj Horvat, rojena 1972 v Ljubljani, je doma iz Zagradca ob Krki na Dolenjskem. Slovensko besedo širi izven meja Slovenije s poukom slovenskega jezika in kulture v Osijeku, pod okriljem slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S knjižnega trga Na Hrvaškem je do leta 2020 vodila Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz. Pri Celjski Mohorjevi družbi so doslej že izšle njene knjige Ogenjček išče ognjišče (2000), Ogenjček in nočna lučka (2001), Ogenjček in skriti dnevnik deda Mohorja (2002), Siv las (2003) in Kokoške s Koroške (2004). Priredila V.H. V Velenjskem KNJIGOLINU sem si kupila željeno knjigo Beg Lastovk , prijatelja Acota Ferenca, ob kateri se vračam v moja otroška leta v teh krajih. KAREL DESTOVNIK KAJUH L S Kajuhom pred MO Velenje etos mineva 100 let od rojstva slovenskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Ob obletnici njegove smrti, leta 1944, ko je bil star komaj 22 let, je Mestna občina Velenje vsem velenjskim osnovnim šolam podarila sedem knjig o Kajuhu in njegovih delih. Ob mojem nedavnem obisku v Velenju je župan MO Velenje Peter Dermol udeležencem dopolnilnega pouka slovenščine v Splitu podaril dve izredno zanimivi in prelepi knjigi ljubega Kajuha. Prisrčna hvala MO Velenje in spoštovanemu županu za izjemno darilo. V.H. 11 Planika UTRINKI Ti prelepi mandljev cvet, od kod tvoja moč, želja in vztrajnost, da olepšaš betonsko smetišče? Imamo tudi mi ljudje to moč? Moč lepote dovoli, da ona cveti tudi tam kjer jo je človek poteptal. HRAST - DREVO ŽIVLJENJA Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko séje, spet ozelénil semtertje bo veje, naenkrat ne zgubi moči popréšne: France Prešeren/Sonetje nesreče D. Šantić S te se kdaj vprašali, katero je vaše najljubše drevo? No dobro. Lahko kupite sadiko japonskega javorja, Judovega drevesa, kamelije ... jo posadite na svojem dvorišču, vrtu, travniku, skrbite zanjo, obrezujte, gnojite, dovajate jo do popolnosti, a se tudi bojite, da se ne posuši, da je ne zadene puščica boga Peruna, da sosedov bager ne spodkoplje žil drevesa (po nesreči se izmuzne). V gozdu ni truda in skrbi. Narava je vse lepo uredila. Tam raste, kar je potrebno in ni potrebno. Iglavci, listavci, 12 na nas pa je, da izberemo svoje najljubše. Meni osebno so iglavci malo dolgočasni ... vedno so zeleni, trmasti, ponosni, brez sprememb. Hrast(dub), listnato drevo, mi je posebej pri srcu. In tudi če ga najdem v času, ko sonce zahaja v njegovi goli krošnji ob sončnem zahodu, se počutim enako počaščeno, skoraj hedonistično, z vzdihom: Oooo lepota!! Hrast mi je še posebej mističen ob koncu zime, zgodaj spomladi, saj je takrat v fazi, ko so mu zimski vetrovi otresli še zadnje listje in se s svojimi vdrtimi vejami in vejicami širi po obzorju in gozdu. Poseben je tudi po legendi, s katero se povezuje že v predkrščanskih časih, v času starih Slovanov, ki so ga častili kot sveto drevo. Častili so lipo, brezo, bor, cipreso ... a hrast je bil njihovo najsvetejše drevo – drevo življenja. Na hrastu so bila od krošnje do korenin razporejena tri poganska božanstva: nebeški svet, ki mu vlada Perun, bog groma in strele, nato svet ljudi, ki jih upodablja mati Mokoš (Perunova žena), in podzemni svet nad katerim vlada Veles, povezan z zemljo, vodo in vlago, kralj podzemlja in kraljestva mrtvih (prikazan kot kača). Mimogrede, Veles in Perun sta bila nenehno v vojni, večinoma zaradi (saj vemo) žene Mokoš. Hrast kot simbol dolgoživosti, vztrajnosti, žilavosti ostaja moj najljubši, kateri pa je tvoj, ne vem? Premisli. Poglej. Kontaktirajte nas s podobnim zapisom. Jadranka Jančar Ercegović Moja fotografija posneta na sprehodu iz vasi Krug proti stari vasi Jesenice. Seveda je sončni zahod uokvirjen s starim hrastom! Planika UTRINKI PLEČNIKOVO LETO 2022 O b 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje. Z izjemnim opusom je Plečnik zaznamoval prestolnico in arhitekturno krajino Slovenije, Ljubljano, a tudi Dunaj, Prago in Beograd. V procesu preureditve Ljubljane v narodno prestolnico je naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete prostora povezal v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks), ki vabijo prebivalce in obiskovalce k dialogu in premisleku. S sakralnimi objekti, memorialno arhitekturo in urbanistično ureditvijo je oplemenitil slovensko krajino vse od Prekmurja (Bogojina, Grad) in Štajerske prek Koroške (Črna na Koroškem) in Gorenjske (Kamnik, Kranj) do Posočja (Ponikve, Srpenica) in Vipavske doline. Premišljeno je uporabljal lokalne materiale in jih kombiniral z novimi. Mednarodno so se Plečnikova dela uveljavila s predstavitvijo v pariškem Plečnikova Ljubljana centru Pompidou leta 1986 (kustos arhitekt Boris Podrecca), ki so ji sledile številne razstave, knjige in objave člankov v strokovnih revijah. Zaradi celostnega pristopa k snovanju stavb in javnih prostorov po meri človeka je pomemben navdih za sodobno arhitekturno produkcijo. “Poštenost je tudi to, da imate za svoj poklic zadosti znanja in srčne kulture, da ste zmožni vršiti svoj poklic v korist človeštva.” Jože Plečnik Povzeto: https://www.gov.si/zbirke /projekti-in-programi/leto/ Josip Vaništa (1924 – 2018) Galerija FORUM, Nikole Tesle 16 (16. 12. 2021-22. 1. 2022) N a srečo sem bila v Zagrebu 14 pravih dni. Resnično, saj se je ravno takrat odprla razstava Vaništinih duhovitih risb, karikatur in zapiskov. V medijih je bil oznanjen kot „doslej neobjavljen opus“. To so dela privatne narave, ki jih je večinoma risal za zabavo družine in bližnjih prijateljev. Kot piše v katalogu, „iz risb izhaja, da je bil kronist ... zanimali so ga vsi pojavi ... iz sveta umetnosti, pa tudi drugi - iz politike, športa in družbe“ (vodja galerije FORUM Feđa Gavrilović). Avtoportret 13 Planika UTRINKI Emilija Kokić Ob imenu Vanište je vsekakor treba povedati, da je bil soustanovitelj Gorgone in zelo aktiven član. Več na glasistre.hr/kultura/dosad neizlagani opus karikatura josipa vanište u galeriji forum Dada Šantić Tereza Kesovija Korenine in krila – Vlaho Bukovac O b stoti obletnici smrti velikega slikarja Vlaha Bukovca je bila 18. februarja v Galeriji Klovićevi dvori odprta razstava Korijeni i krila – Vlaho Bukovac u Zagrebu, Cavtatu i Beču 1893. – 1903. To je druga od treh planiranih razstav, posvečenih delu tega velikega hrvaškega slikarja. Prva razstava Vlaho Bukovac u Parizu je bila leta 2018, zajela pa je Bukovčevo delo 1878 – 1892 od amaterskih začetkov v Severni Ameriki preko šolanja in profesionalnega potovanja v Pariz, občasnih službenih bivanj v Angliji, pa tudi kratkih, a plodnih oddihov v domovini do končne vrnitve domov. 14 Tema te druge, dolgo pričakovane razstave iz cikla je Bukovčevo življenje in opus, nastal v Zagrebu, ko je Bukovac postal osrednja osebnost javnega kulturnega življenja, velik mentor mlade generacije umetnikov. Njegov zapeljiv kolorizem je zaznamoval celotno generacijo zagrebških slikarjev, ki je po tej značilnosti imenovana „Zagrebška pisana šola“. Zahvaljujoč Bukovcu je Zagreb postal osrednje mesto umetniških dogajanj. Hkrati je zagrebška faza njegova najbolj plodno razvojno obdobje. V srečnih okoliščinah ustvarjalnega navdušenja v Zagrebu uresničuje nekatera od svojih kapitalnih del. Na razstavi Planika je prikazan tudi opus, ki je nastal v domačem Cavtatu med letoma 1898 in 1902, ko se je Bukovac vrnil h koreninam, kamor je prinesel tudi nov zagon v družbene in umetniške kroge. V stilskem smislu je Bukovac svoj ustvarjalni vrhunec dosegel v domačem kraju in prinesel najlepše dosežke svojega opusa. V Cavtatu je ostal približno štiri leta, nato se je pa z družino preselil na Dunaj. Bivanje na Dunaju in uspeh samostojne razstave sta imela ključni pomen za njegovo kasnejše potovanje v Prago. Zagrebška razstava v kronološkem vrstnem redu predstavlja Bukovčevo življenje in delo, poglobljeno analizira številne epizode Bukovčevega življenja in njihov vpliv na ustvarjalnost. Pred očmi obiskovalca se kot roman odvija neka drama prihoda, preživetja in odhoda, podprta z številnimi UTRINKI dokumentarnimi gradivi, arhivskim gradivom, doslej nerazstavljenimi deli in popolno novimi odkritji. Slike za razstavo so zbrane iz številnih muzejskih in kulturnih ustanov po vsej Hrvaški in sosednjih državah, tudi v Sloveniji. Razstavo so podprli tudi številni privatni lastniki. Veliko število njihovih slik pa je današnjemu občinstvu popolnoma neznano. Razstava je odprta do 22. maja 2022. Pisec teh vrstic si je razstavo ogledal takoj po odprtju. Vsem, ki se odpravijo na pot v Zagreb, toplo priporočam ogled razstave velikega mojstra slikarstva, po mojem skromnem mnenju pravzaprav največjega hrvaškega slikarja sploh. Ne priporočam pa izleta v Zagreb samo zaradi ogleda razstave, kot sem naredil jaz. To je enkratno doživetje za vsakega ljubitelja umetnosti. Kratka biografija Vlaha Bukovca Vlaho Bukovac se je rodil 4. julija 1855 v Cavtatu. Pozno otroštvo in mladost je preživel daleč od družinskega doma v New Yorku in je delal kot mornar na ladjah. Leta 1874 je odšel v San Francisco, kjer je začel svojo „amatersko“ slikarsko kariero in je naredil tudi prve ure pouka slikanja. Izdeloval je portrete po naročilu, pozitivne kritike pa so spodbujale njegovo odločitev, da se vrne v Evropo in študira slikarstvo. Njegovo delo se navadno razdeli na štiri obdobja: pariško (1877 - 1893), zagrebško (1893 - 1898), cavtatsko (1898 - 1902) in praško obdobje (1903 - 1922). Zadnjič je bil v Cavtatu leta 1920. Umrl je 23. aprila 1922 v Pragi. Od njega so se poslovili z največjimi častmi in ga pokopali v rodnem Cavtatu. Tekst in foto: Jurica Vojnović 15 Planika UTRINKI LJUBEZEN MED KUŽKOM IN MUHO M auro Turić, 8-letni deček, sin mame Slovenke, obiskuje 2. razred OŠ Pazdigrad-Žnjan v Splitu. Za Valentinovo je pri pouku hrvaškega jezika vsak učenec moral določeni živali izmisliti par, ki predstavlja nemogočo ljubezen. Mauro je kužku določil muho. Vsak učenec je za nalogo moral razviti zgodbo in pogovor teh dveh živali. Mami Dunja Krajnc ga je spodbujala pri ustvarjanju in kreativnosti in mu hkrati razložila fraze, do se vežejo za ljubezen. Kuža: Ti muha sitna, nehaj me že ljubiti po obrazu! Muha: Toda mrzlo mi je in rada se stiskam ob tvoje krzno… poleg tega pa te noro ljubim. Kuža: Žgečkaš me! Motiš me! Najdi si drugega psa. Muha: Ne želim drugega, ti si mi bolj všeč! Kuža: Kako pa veš, da ti drugi pes ne bi bil bolj všeč? Muha: Če sem iskrena, nisem niti poskusila drugega, saj sem se takoj zagledala v tvojo sijočo dlako. Kuža: Pravijo, da je ljubezen slepa. Toda pravijo tudi, da gre ljubezen skozi želodec. Muha: Kako to misliš skozi želodec? Kuža: Pokazal ti bom. In tako kuža poje muho. POROČITI SE MLAD - ZA ALI PROTI N ekaj najstniških razmišljanj za VALENTINOVO. Torej poročiti se mlad ali nasploh poročiti se je segment v življenju, proti katerega sem jaz. Jaz res ne razumem celotnega smisla poroke in ljubezni. Toda, čeprav sovražim romantično ljubezen, si potihoma vendarle želim imeti tri posvojene otroke Ching, Chang in Miow. V eseju bi rada predstavila primer ljubezenske romance moje prijateljice Gaby. Gaby je stara 17 let, ni poročena in jaz bom za njo naštela nekaj prednosti, pa tudi nekaj pomanjkljivosti. v ljubezenskih odnosih. Prva prednost je morda ta, da vsi govorijo kako lepo je biti zaljubljen, toda jaz ne vem kaj pravzaprav ljubezen je, in to je konec koncev morda vendarle pomanjkljivost. Druga prednost je delitev denarja, in s tem se strinjam. Tretja prednost je brezplačna masaža podplatov. Razen teh treh stvari v ljubezenskem odnosu ne vidim ničesar drugega dobrega. Sedaj pa moram reči nekaj o temni strani romance. Prva stvar je nesmiselno izgubljanje časa s partnerjem, druga je ljubljenje, UMRL JE STANE PEČEK V 85. letu starosti je januarja letos za vedno odšel Stane Peček, vsestranski kulturnik, pomemben (so) ustvarjalec številnih dogodkov na različnih področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in tudi širše. Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo. Bil je neusahljiv vir idej, ki jih je risal na slovenski kulturni zemljevid in spodbujal ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli. 16 Kot idejni oče, vodja in scenarist je svojo evropsko širino, znanje, ubrano besedo in izkušnje več kot tri desetletja izkazoval na vsakoletnem Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tam nas je vsako leto srčno pričakal, pozdravljal, vzpodbujal in spomin nanj nam bo ostal za vedno v srcu. Tatjana Kurajica za katerega jaz mislim da je homosexualno in grobo, tretja pa, da je namesto preživljanja časa s prijatelji, zabavljanja in norčij po ulicah, preživljanje časa s pokvarjenim fantom brez smisla. Toliko o negativnih elementih v dejstvu, da si v vezi z nekom, še slabše, da si poročen ali mislim da sem ti uspešno dokazala, da je bolje biti otrok brez doma, kot biti povprečen ljubezenski partner. Esej je posvečen moji prijateljici Gabi z željo, da se ne bi zaljubila samo zato, ker ima fant široka ramena in diši kot pepermint. Tina Raguž Planika INFORMACIJE Zadeva: Obvestilo o razpisu rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije V Uradnem listu Republike Slovenije št. 16/22, z dne 9. 2. 2022 je bil objavljen Odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor. Redne volitve poslancev v državni zbor bodo v nedeljo, 24. 4. 2022. Državljanke in državljane Republike Slovenije, ki imajo v Republiki Hrvaški prijavljeno stalno prebivališče ali se v času izvedbe volitev nahajajo na območju Republike Hrvaške, obveščamo, da bo 24. 4. 2022 od 9.00 do 17.00 ure odprto volišče na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu (VP RS Zagreb). MOŽNOSTI GLASOVANJA A. IZSELJENCI – volivci s stalnim naslovom v Republiki Hrvaški lahko volilno pravico uresničujejo na naslednje načine: 1. 24. 4. 2022 na volišču VP RS Zagreb, 2. po pošti iz tujine, 3. na volišču na območju Republike Slovenije (volišče OMNIA), če boste na dan glasovanja v Republiki Sloveniji in če boste obvestilo o nameri pravočasno posredovali Državni volilni komisiji. Zadnji rok za posredovanje tega obvestila je 20. 4. 2022 do 24.ure. Izseljenci so po uradni dolžnosti vpisani v posebni volilni imenik, kar pomeni, da imajo pravico glasovati na veleposlaništvu, prav tako pa se jim po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega naslova v tujini pošlje volilno gradivo. Vlogo za glasovanje na volišču OMNIA v Sloveniji lahko volivec odda preko portala E-uprava: A. z digitalnim potrdilom: https://e-uprava.gov.si/podrocja/ vloge/vloga.html?id=5625 B. brez digitalnega potrdila: https://e-uprava.gov.si/podrocja/ vloge/vloga.html?id=5626 B. ZDOMCI – volivci, ki začasno stanujejo v tujini in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, lahko svojo volilno pravico v tujini uresničujejo na naslednje načine: 1. 24. 4. 2022 na volišču VP RS Zagreb, če pravočasno (to je do vključno 24. 3. 2022 do 24.ure), Državni volilni komisiji posredujejo obvestilo, da želijo glasovati na veleposlaništvu, 2. po pošti iz tujine, vendar le, če na naslov Državne volilne komisije, do vključno 24. 3. 2022 posredujete obvestilo, da želijo glasovati po pošti iz tujine. Vsem volivcem zdomcem, ki želijo glasovati na VP RS Zagreb ali po pošti iz tujine svetujemo, da obvestilo čim prej posredujejo Državni volilni komisiji. Vlogo za zgoraj navedene načine uresničevanja volilne pravice lahko volivec odda preko portala E-Uprava, ki omogoča: A. Oddajo vloge z digitalnim potrdilom: https://e-uprava. gov.si/podrocja/vloge/vloga. html?id=5625 B. Oddajo vloge brez digitalnega potrdila: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga. html?id=5626 Več informacij najdete na spletni strani državne volilne komisije: h t t p s : / / w w w. d v k- r s. s i / vo l i t ve in-referendumi/drzavni-zborrs/volit ve - dr zavnega-zbora-rs/ volitve-v-dz-2022/ Polona Bradač Ministrica svetovalka Spoštovani člani, naprošamo vas da vplačate članarino za tekoče leto. Določeno število članov nima plačane članarine nekaj let. ln sicer, član se postaja in ostaja s plačilom članarine za tekoče leto. Stanje lahko preverite vsak dan v tajništvu, ali po telefonu. Vplačate pa na banki, pošti ali po intetnet bankarstvu. Prilagamo tudi položnico. Tajništvo SKD TRIGLAV SPLIT 17 Planika ŠALE Baloni Najmočnejša ženska na svetu 18 Zanimiv izdelek iz balonov YamahaR1 v naravni velikosti Planika KRIŽANKA 19 Zaveslajmo ...po morju in rekah Slovo od starega leta z Mastnakovo penino Slano in bogato MePZ vedno z lepo pesmijo poskrbi za razpoloženje, predsednik pa s pozdravnimi besedami za dobrodošlico