«^» 1 OftM- '" T* fhftHot' *.*J St. I V Grorici, 10. maja 1878 Tedaj VU1. „So6ft" izhaja vsak 6etrfek in i-elja t poito prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vs« leto.....f. 4.50 Po! let* . . . . „ 2.30 6etTrt leta . . . , ;! 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „jjo-tlaHi'coA" se placuje zanavaduo iristop-bo mto: 8 kr. Lt se tisk* I krat 7 „ „ » » 2 » « » »» „ » 3 n Zavele irk# po prcstoru. Posaraezne Stevilke se dobitajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici t gV Bposki ulici Wizo „treh kron". — t Trsta t tobakarnici „Via della «a-seruia 60". . Dopisi naj se blagovoljno poiitiafe uredniStvu „So6e" v Gorici Via del Mu-niapiov Kalistrovi hiSilll. nadstr. narog-nina pa opravniStvu „Soce" t Gorici „Via «cuole« h. atv. 429, II. cadstr. Rokopiai se ne rrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcea in drugim nepremoJnira se narocfliw rmia, akose ogJase pri urcdaiitYU. (ilasilo ste?cnskega politienega drustva goriskega za brambo narodnih pravic. ¦**!***«¦ Cesarjev odgovor na adreso. | Nj. K. gospod naiuestnik /a 1'rimorsko je raz- ' poslal iti^atistvom onih obiMn v furlanski ravnini in v itodih, kutt'rih prebivalstvo je v ogrotunem Stevilu pod-pisalo adreso vdam>-ti. slidefi ra/pis: „Slavn»>tuu /upanstvu v . . . . .Sjqgovo w*. in kr. apust. Yelifruistvo je vsled najvisega skb'pa od 30. aprila t. 1. blagovtrfilo z dopadajetijem na znanju vzeti iz-raze prirojt'm? zvestobi* do Vladarja in drzave. ki so jib »bLinc pukneznie grotije (Joriske in Gradiske, li»z>fc na desnern bngu Sofp, v adro-bftli, odposlanih pnrd&cdiifttvu r. k. niii»i*terskoga sveta, objavib- in to vsled vzncmirljivih glasov, ki so se bili ined nje zutrosili. Ob enem j<> Xj. c. in k. apost. Velieanstvo blagovolilo ponblastiti go**poda niinistrn za nn-trauja opravila, da po mcni na/nani obfinam, od katerih so dosle take adrcst*, enkrat rtfv prawn Friiu pokazala po~ dedovana tvtstoha (ruritkih ohnn do mogoiiie vladajuff hise in do arstrijskt monarhije.* V Ti-stu, 5. maja 1878. C. k. namtstnik Fcliks baron Pino. LISTEK. Bovec in njegova okolica. Sptsftl P. Kobal. Britka ialoit me pTeiine, Ko se sponmittt domoTine Vsemu 9Te:u nepoznane, Od nikogar tpoitotane. S. Jenko. Komaj je minoto dvafset let, odkar je eden naj-boljib slovenskih pesnikov toko pel. In ter&vno se je ? tcm iasu prav mnogo na bolje obernilo v ua§i mili dOiBr»vinit vendar na ielu stoje^a. kitica tudi ie dan-danes nij zgubila svojega pomena, §e dandanes je Slo-teniia vsemu svetu nepozoana, odnikogar spo§tovana! Dasi krije tudi na§e deiele brezkonCno mnogo prirodnih lepot in §ud v svojem osertji; dasiravno bi 8e marsikater kraj na Slovenskein lahko kosal s kate-rikolim drugim gled6 svoje lege in mikavnosti; vendar molCijo o njih vse popotne kojige, ki so pri touristih najbolj v rabi. In ie je tudi v kateri knjigi omenjeno nekoliko o krasnem Bledu, o iudoviti Cerknici, zakriva se ko-likor mogoCe, da ti kraji le26 na Slovenskein, da po njih prebiva sicer pohleven narod, ki pa ima vse spo-sobnosti in zmolnosti na sebi, tujCevo varu§tvo od-praviti, postaviti se na lastne noge in Ce treba, tudi 9SVetiti $e svojim dobedanjim UaCiteljem. Dopisi. Z Vipavskega 8. maja (Uv. dop.) Ajdovska nl'Minost" j<» piirodila prctekto nodeljo prav kpo be« hMo, pri katrri so soiUlovali tudi verli Rifenberfiki pi»vci. /auimivi program jc privabil /.raven drultveni-knv tudi nrkoliko zvunaujc gospode — in kolikor nas j»» bilo, ni gotovo nikopar grcvalo, da je priBel: kajti i/vrsitcv pnsamt»znih tndk ni zaostajala za njih zani-iiiivostjo. I'ogiTftali sino pa vendar nekoliko domace gospode in u&ililo nas je sliSati, da se kuja. Kaj bi «e neki ongavila v malrm kraji, kder je neobhoduo putrcbiiQ, da fie, vse moel zdruMjo tor zedinjene vz-budijo in vzdr/ujejo vsaj nekoliko zivahnosti v dru-stvenem zivljenjiV Saj so Ajdovci okusili, in ne samo to, ampak zadosta dolgo tudi uzivali grenak sad tlomnfiih hoinatij in prepirov: ali bi ne bil tes, dabi slednjif, popustili vse mejsebojno osobno merzenje, ter he zdwzili vsi v hlailno senco one kofinte lipe, katero so sami po dolgih dogovnrih jako poinenljivo krstili nKdiuost'V—Ulavna toOka na programu je bila ve« si*la igta; n/;ikonske nadloge" in reel moramo brez prehvale, da so se v njej vai igralci dobro obnesli, nekateri bi zasluzil cold ^aecessit" in cdeu je segal po zaslugi do nc*itiiueiicen.-— SSapazili snio velik naprtdek po zaduji predstavi ajdovakih diletantov v Dornbergu. I). \i\ -macija „%gubljeni sin" Boris Miranov, je zelo te/'.a deklamator ne ve, ali bi he ravnal strogo po pra-vilih dc.klaniHtorike, ali bi rajsi drainatiLuo predstav-ljal.—gosp. 1*. se jc drial srednjc poti in se je zares mnogo potrudil, da je z uspehom omagal teiavuo na-logo.—Ajdovski pevci so sami, a fie bolje pomnozeni z rifenberAkim zborotn — prav lepo, vbrano in z ob-Outkom peli. Vsi moSki zbori so vzbudili obfino po-hvalo. Duet za sopran in alt HPozdravljam te gorenj-ska strati," ki sta ga zdaj rahlo zdaj vneto pela ri-fenber^ka SkorjanLka, je kaj railo boial sluh vernih posluSakev, da so oLarani z gromovitim ploskom za-htevali ponovitev. Se ob eni toCki bi imeli kaj ome-niti, pa znani sprctni solist nam gotovo ne zameri, ako vi delikatuih ozirov za spremljevaica—mol-fimo. To bescdi je bila prav 2ivahna zabava skoro do petelinovpga klica.—It koncu moramo Se omeniti, da si je ajdovska nEdiuosta izvolila novega predsednika | v oscbi g. d.ra K e n d a. Nadejamo se, da bode vr-lemu zdravniku glavna skrb, da privfide drustvo do trdncga trajnega zdravja in do visoke fltaroiti. Toda pustimo nam zavidljive aosede, katerih o-bolost in brezozirnost sta nepresegljivi, in poglejmo, ali so se vsaj doinacini Slovenci zmenili za svojo do-movino, kolikor zasluSuje. — Za), da moramo tudi svojo lastno aemarnost priznati in obtoziti se dokaj zamud. Tudi pri nas se Se nij razodela domovlaska ljubezen v tern, da bi se uCili spoznavati svojo lastno delelo, njene prednosti, pa tudi ovire njenega razvitka in da bi po teh uravnali svoje pripomoCke za boljo bododnost ua§ega ljudstva. In ravno pri nas na Goriskem amo dostikrat tako nevedni, da ie svojega sosednega okraja ne po-znamo. In Ce velja toob katerem okraji, velja gotovo o Bov§kem, ki je od sredi§6a ostale deiele najbolj od-daljeno in po visocih gorah odloceno. Da bi to temoto v poznanji domafie de^ele nekoliko prepal, odloLil sem se popisati bovSki*) okraj in upam da bode ta popis So6ane tern bolj zanimal, ker se je ravno sedaj osnovala bovska Citalnica, vklju-bu tolikim, vsestranskim zaprekam. I. Ce prideS po veliki cesti, ki drzi iz Gorice na KoroSko, do l^age in prekorafiis ondi most cez rezi-jaosko Belo (belt potok) ter jo zavijeS proti severo- *) Pisava tega krajevnega imena nikakor nij ie utano-vitna. Kakor se to danes izgovarja, morala so je perotna o-blika glasiti Bolec ali Beloc. Jz tega je naatalo potem B u c, ali razvezano Boveo. Na Poljskem nahajamo veliko krajemili iman Belec. — Po perrotni obliki je pooa'oto ital. Plcz, lit. Ampletium in nemiko FUtsch, Sz Nabrezlne 0. maja (Izv. dop.) V Nabrefini delajo se veiikanske priprave za prihodnji spomin Ian* skega koncerta; soditi sc sme v2e po tern, da bo v Nabre^ini privrelo vse polno ljudstva od vieh atranlj, Verli Nabre^inci ho«ejo sopet enkrat pokazati, da io jako vncti za narodno reL, da bo gostoljubni in po-Irtovalni, ker Slavec je druitvo, ki pred vsem zasluzl nale podpore; narod naj gojl to prokrauno druStvo, naj ga podpira duievno in materjalno, da nam nikoll veL ne propade, marvcS da razsirja ono druitvo bla-godejni upljiv v zmielu slovensko in ilovanike edino-sti.-~ \l Trsta, 3. maja. (Izv. dop,) fl.nrnj vTrttu, — Zopet o rovarstvu lahonov in o Sloveniji. — Sta-tistika naiib lahonov.«- StatistUmo, — Va^nosfc Twta. — Razno.) Predvfierajinjem je Trifc praznoval' I. maja; od 5. ure zjutraj je bilo vse po koncu; ves svet vre v „BoschettoM in na „loveaB, povsod leiliit godba in na vse jutro vidi se po gostilnah zunaj Trsta vescle obraze gospodov, gospk in otrok, ki obbajnjo spomin boginje Ceres okolo dobrega piva in okusnih jedaL. Cudil sem se posebno, kosem vldel gospl jesti in piti na vse jutro take jedi in pijata, ki se tako ratio navadno dobro prilezejo le takozvanim wbarako« nomu; a tukaj je tako obicajuo, in navada je zelezna. srajca, akopram Cestokrat nezdrava. Dunajftani nlmajo v tem obziru citi pidice pved Triacani. Na§i tr2a§ki rovarji s^ 02e zopet po Trsttt tro« sili nek oklic, Avstriji in nam Slovencem protlven; slovenska tabra na Goriskem sta tudi tukaj, kakor v Gorici, dregnila v srSenje gnjezdo; Va§i in naSi la-honi so v tem obziru popolnoma solidarni; a pravi Trzacan se malo briga za taka rogoviljenja, sunder delajo le nekateri pobalini, pa placena druhal, katera pa bi se dala tudi od Slovenccv kupiti, ko bi tiiraell denara za take spletke; kajti naSi nLazzaroni" poznajo franke, pa tudi rublje, samo da bi bill. Kakor sem uze ve5krat poudarjal: vlada preveC bozka rogovile2e, mej tem ko pohlevne ovCice (Slovence)......— Tukaj bi trebalo drugih sredstev in eno najboljfiih bi bilo 'wwww'uv u.t niijr-ri.,, , ,,.,J .IJJ.JJJ . IIJ.JUUIH vzhodu, treba ti je le male korakov narediti, da se ti odpre uajveca kotlina ob gorenji SoCi. Ta kotlina je nad sedem kilometrov dolga, sirokapal— 2kilometra in meri skupaj 12 5Q kilometrov. Od vzhodne strani priteCe v bovsko dolino bi-stra Sofa, izvivsi se iz jako stisnene trentarske in soSke grape, po kateri je 13 kilometrov dalec tekla. Skoro potem sprejme od desne strani mocen pritok Koritnico, ki priteka od severja izpod Mangarta. So5a in Koritnica delita bovsko kotlino na tri neenake dele: severni, najveCi in najviSe Mzti je bovska ravnina; juini se imenuje dezsoSka ravnina in vzhodni, naj manjsi del koritniska ravnina, okrog vasi Kal-Koritnica. Bov§ko kotlino obdajajo okoli in okoli z jako visoke in sterme gore. Ze od dalei zapaziS njih svillo-sivo barvo. Posamezni deli tega gorovja so po-dobni staremu, razpadajocerau zidovju. Vse je divje razrito in razklano, zlasti na severni strani kotline. To poboije kaze po vsi svoji visokosti gob, skaluata rebra. Veiikanske stene vzdigajo se veckrat do 1000 metrov navpik in vse drugo je sestavljeno iz straSau-skih robov, ki so eden vrh druzega nakopiceni. Iznad takih grebenov inolg kvisko posamezni vrhi. Njih podoba je jako nepravilna, tu rogu, ondi igli in drugod zobu podobna, sploh pa jako Cudna in strahovit^, Keka posebna groza obide cHoveka, ko ogleduje to gorovje, Zdi se mu, da se ti velikani zdaj pa zdaj nan] posujejo in ga s6 svojo tezo pokopljejo. Sehot^ 19 snosani Yodn;k9ye kiticj; msmffsmsat . ' ' ooo zadnjtf, enkrat v „NarodV nasvetovano: da se , zdruzi Primorsko s Kranjsko, co uze necemo reel, da se oannje Slovenija, Bee* je vaina iz ekonomicuega in tudi iz politicnega stali§ca, in ce hocemo Napoleonski ssounrage oniverselle" posnemati, dob:la bo vlada o-gromno vetino tudi za to spojenje, Jaz menim, da, bi morala to idejo v svoj program sprejeti vsaka resoic- I oo avstrijska vlada, Uaj bi tudi na§i slovenski poli*-knji poprijeli se prav trdno te ideje, posdmo *&#, j U so zateli me samo ItalijaniiH tahraj &&, ampah tudi pravi Italijani v Jtraljestvu ntotno rogovoUH $a spojenje Istre in Ftimorja s ItaKjo. Kaj nek pravi IjmM „Iaon*o" I zadnjenm ,j*eeting»« v Bimv, pri latcrcm so celo general* w poslanci to* mramost rahttvali od vlade, da dela m odtrganje teh ted od Avstrijc 9 Ali nijsfa bila m mcstu tdtora na GoriSkm? Sapienli sat. I Na5i Jaboni so dobri ponarejalci zgodovine, to jo o*e znano; a strmeti mora le le elovek, ako jib opaznje kot statistike. Kaj deate, kako so razde-hli trlaSko prebivalstvo pri stevilenji 1. 18751 NaSli so, da ima Trst z okolico 126 633 prebivalcev, wej temi 61.288 moSkega in 65.345 ienskega spola, po narodnosti: 95.896 Italijanov. 4790 Nemcev, 586 Gr-kov, 286 Srbov, 225 AngleSev, 122 Francozov, 51 Spanjolor, 27 Madjarov, 16 Cehov, 9 Hrvatov. 8 Nor-vezancv, 5 Vlafcov, 3 Rumunce, 3 Poljake, 2 Rusa, 2 Holandca, 2 Turica in samo 24.605 Slovencev. Po tej statistiki bi bili Iulijaoi pojedli cez 25.000 Slovencev, kajti po pi.prejsnji todi pristranski statistiki bilo je Slovencev fez 40 000, v resnici pa jib je bilo veliko &z 50.000; saj toliko, ce ne vec\ kakor Italijanov. Ce bodo nasi roestni statistikarji tako napredovali v slovenozrstvo, se bode morala pribodnja statistika gla-liti: „Slovenec 1 za seme, droge smo vse pojedli." I Kar se tice Srbov in Hrvatov, jib je bilo pred neka-terimi leti vefi vpisanib v citalnico, nego jib zdaj na-vaja mestni statisttk. Dosledni so pa res nasi sta- | tistiki: kakor Slovencev so tudi Turkov na tisoCe zatajili, kajti obrezanib in neobrezanib Turkov je tukaj na tisoce, to nas ucl zgodovina zadnjih let. I Ker sem oie pri statistiki, naj Yam tudi povem, I kako se v Trstu premise in mnozi prebivalstvo: I Presli mesec se je narodilo 560 ljurii, iensk kakih 6 vec, nego mozkih, zenitev je bilo 146, mej tern 1 ci-vilni zakon. XJmrlo jib je pa 471, mej temi rcozloh | 45. vec, nego ienskib. Na dan umilo jih je najveL 21, najmanj 5. V bolnisnicab tr2a§kib bilo je konec me- I seca 1069 bolnikov. Iz teh stevilk je razvidno, da je I bila mortaliteta veia od naraScaja, da se 2ensk veL [ rodi od moskih in da jib manj umrje od moSkih, da I je torej resniien pregovor 11 zensk na 1 mo§kega in I da se pri vsej mizeriji vendar Ijudje §e radi zenijo. I Pojeli so TrzaCani v preSlem mesecu: 1456 volov, | 174 krav, 2375 telet, 9 konj, 19 kka§tronov, 6458 janckov, 98 pre§i5ev, skupaj 10.580 glav, lansko leto I prav v enakem casu pa samo 6826 glav, torej letos I skoro 4000 glav veL. I Kolike vainosti je za Avstrijo Trst, povzame se I lehko iz siedettb Stevilk: lansko letojeznaSal promet I t Trstu po morja 249.188.029 gold., po suhem pa I 262.191.326 gold., skupaj torej 511.379.355 gold. Te Stevilke preglasno govor6; Ce pa Trst uze pri seda- I njih slabih razmerah tako velikansko kupCijo posre- I duje, kaj bi pa bilo se le po tern, ko bi vlada res I tako skrbelazato mesto, kakor zasluzi njega vaznost, I ko bi skrbela za nove 2eleznice in druge naprave. Ko [ bi bil Trst na Francoskem, kaj bi vse storila tamoSnja I vlada za tako luko? A mi smo zmerom pri zadnjib, I kakor je rekel angle§ki kraljevic-naslednik na pari§ki I razstavi. Pri tej priliki konStatujem, da je Derbijevo I mnenje o Avstriji oaslo odmev celo na Angleskem I [ dvoru, kar naj bi si naSi Madjari, id sanjajo o neki 1 zvezi z Anglijo, zapisali za uSesa. 1 Ker ravno govorim o Trstu in pariSki razstavi, I naj omenim se to, da je na§e mesto na oni razstavi I jako slabo zastopano: kakih 12 razstavljavcev pcslalo I je nekoliko rei^i, ki nijso niti vredna oraena. In za to malenkost obstoji odbor kakih 20 odlifnih gospodoT. Te dni se je raztrosila po Trstu vest, dajenasa vlada najela 6 Lloydovih pamikov, da bodo Se v tern mesecu prevaiali vojake ˇ Daimaciji, kateri imajo po-I seati Hercegovino. Ta vest se aie TeC dni vzdrfuje J in uij bila Se dementirana od nobene strani. I - 0 samoumorih Yam skoro ne maram porofati. kajti tojepri nas postalo tako vaakdanje, da se lehko I re*e: ,nulla dies sine suicidio*. Nekdo si je vrat I prerezal, drugi zile na roKab, tretji se je obesil itd. I Enako je s tatvino, in tako rajSe jenjam in pu-I stim, da Yam dopisnik iz Skedoja kaj bolj zaoiwi-I vega pove. _________ Iz Skednja pri Tratu, 8. maja. (izv. dop.) v nedeljo imelo je polit. drustvo ^Ediuuat14 tukaj v dvo-rani g, Saurina svoj 18. oWni zbor. Predsed«>val je predsednik, g. Nabergoj, zapisoval g. tajnik Dolinarin vlado je zastopal cos. kr. pol. nadkomisar, g. Vidic; navzocnih bilo je okoli 40 udov. Po dalj^em govoru g. odbornika Nadliseka zarad previsokih davkov in slabega gospodarstva naAega mrstnega starriinstva in po nasvetu govornika sklene obLni zbor enoglasno, da se odpoSlje peticija na ministerstvo, da ne potrdi no-vega posojila, katero namerava napraviti stare-instvo trza^ko v znesku gl. 1,600.000 in da zabraui tudi po omenjenem stareSinstvu sklenjeno povikSanje hi^nega davka za 100/0. 0 drugi todki: „prenarpdba nekaterih tofk druStveuih pravil"4 poroia g. V. Doienec in na-svetuje, da se §. I tako spremeni, da bode drustvo, ki je bilo dozdaj omejeno samo na triaSko okolico, odslej imelo svoj sedez" v glavnem mostu Primorja, Trstu in razSirilo svoj delokrng fez celo Primorsko. Motivira ta predlog posebno s potrebo, da se v Istri, v tej dozdaj popolnoma zanemarjeni dezeli zaLn« o-rati narodna ledina, kajti po tej prenaredbi bi „Edi-nost" smela sklicovati svoje javne obdne zbore tuih po Istri in to bi bilo velike vaznosti za slovauskc in drzavne interesc, kajti treba je svctu pokazati, da Istra I>g nij tako preparirana za ital. kraljrstvo, kakor to v svet trobijo italijannki Lasuiki in u&enjaki. Tudi na CJoriSkem bi si po tej novi naredbi srgali v roke BSlogatf in Edinost in mnogokrat bi ?Eclinost" lehko napravila obcne zbore na Krasu. Nadalje je nasvetoval porofievalec spremembo §. 6, vsled katere bi udje place vali samo 10 soldov na mesec, namesto 20 soldov, kakor dozdaj. Kone^no je nasvetoval, da se spremeni §. 7, ki govori o volitvi, predsedoika in odbomikov. Dozdaj je volil odbor predsednika, odslej pa naj bi ga volil ob6ui zbor. Yse te spremembe so bile po zlvahni debati sprc-jete skoro enoglasno in Ce jim ne bo vlada nasprotovala, bodedru§tvo Edinost povzdignilo se do velike vaznosti. K posameznim predlogom oglasil se je g. San-cin in nasvetovai, naj bi odbor napravil proSnjo na doti^no oblastnijo, da bode magistrat cd prodajalcev volov pobiral samo uzitr.ino inne tudi taksozaskup-no iaesarnico, (tassa di macellazione) katero plaCilo zadeva povsod le mesarje in ne prodajalce in se torej v Trstu pobira od zadnjih „per nefas.tt Tudi ta predlog bil je sprejet in naro&lo se je odboru, naj precej na-pravi in odda doti^no pritozbo oziroma pro§njo. Kone5no stavi Se g. Dolinar jako vaiut predlog, naj namrefi odbor vzame v resen pretres napravo ljud-ske banke za celo Primorsko, naj stopi v ta namen v dogovore z veScimi in upljivnimi osobami ter stavi v enem prih. obcnem zboru v tej zadeti konkretne predloge. Po dolgi razpravi obvelja ta predlog z do-stavkom g. Sancina, da se to vpraSanje, to je korist, in namen take zadruge obSirno pojasniv dru§tvenem organn. Da je to praSanje velike vaznosti za naSo boljSo bodoJ5nost, je vsakemu jasno; treba je samo, da se te idejc poprimejo energiSni, ve§Li, upljivni in zanesljivi Ijudje. S tern je bil koncan obcni zbor. Po obCnem zboru so se mozaki §e dolgo mej seboj razgovarjali o va^nih predmetih obC. zbora, vme3 pa so izvrstno peli domaLi skedenjski pevci, katerih je nad 20 prav dobro izurjenih po obcespoStovanem n6rteljc g. Cendurju. Pri tej priliki aem tudi zapazil, da se nekateri Skedenjci Se zmerom nekoliko napeto drlt nasproti dru^tvu BEdinost;B a gotov sem, da bode tudi napetost kmalo odstranjena po upljivu prvih moz skedenjskih, ki so vendar prav vrli rodoljubje. V nedeljo je bil v Skednji tudi narodni pies, katerega se je vdeleiilo ˇse polno po domaie prav lepo opravljenih deklet in faotov. Pri nas pleSejo §e zmerom po stari slovanski s>gi, prav pofasno. Yse bi bilo lepo: a iz mesta do-haja pr»vrft druhali mej na^e ljudi in ti na§e sicer dobro ljudstvo moLno df»moralizujejo. Morala ^ploh v okotici silno trpi zarad prcoske zveze z mestorn, ki je za Dunajem morda najbolj razpaSeno v Avstriji; a funu ne bode pomagalo drugo, nego dobra Sola, poduk, resen poduk v Soli in v ccrkvi, za to pa potrebujcnio sploh v okolici znatajnih ucitelji'V in duhovnov, in ne magistratovih mamelukov. Mi imamo sicer dobrega uCitelja in nahajajo se tudi drugod prav dobre moci, a to je S^ vse premalo, ljulike je vendar Se prryeft in zatorej lelimo, da bi bila vsliSana pro^nja Edinosti, poslana ministcntvu v zadevi novo Solske postave. » —o— Z Dunajai maja (Izv. dop.) — w.-~ Uie vefi fasa piSejo razni ca«opisi o gotovem zasedanji Bofine in Hercegovino. Nekateri zagovarjajo to naniero, drugi so jej nasprotni. Povod temu kokodakanju nemskih zidov je iskati najberie v teni, ker ti Ijudje zares mt-slijo, da je Avstrija poslala proSnjo visoki porti, naj ona sama privoli v /asedenje IJosne. A clovek pozua nemike laznjive novine, ki se kaj rade pretvarjnjo si1 senzacijskimi Jlanki in novicami. (iotovo pa je, da je grof Zyhi, avstrij^ki poslanec visoko porto pozval, naj se zedini z naftini kabinetoin v tem, kako bi se prihpgli Ercegovr.i in Dosnjaci spet v domovino npie-mili, in kako bi se jim tain zivljpnje zagotoulo in dc« lo preskerbelo. Grof Zychi je vdobil spravedljiv odgo-vor ali brez nobenili zavcz. Kako in kedaj naj bi se vernili naSi bratje v njihovo tuzno domovino? Zlata Bosna! zalosetna. si, taraka zlobnost te je opusto&ila in unicila! Sedaj nimajo poguma ti barbari spremiti vas v va§e borne koie; koce pravimt — ne, vse so pozgali, tako da so same porlertije ostale. Pri tern upajo te druhali, da bode Avstrija re6 pri starempn-stila, da bodo delegacije nov kredit za vzder^evanJQ pribeglih na dnevni red spravili. AH to vpraianje mora priti v najkrajSem das a na versto in z Turcijo re-§eno biti. Bode li mogla pa Turiija mir ohrauiti v Avstriji sosednih proviucah? Ne! tezko jo misliti kaj tacega. Avstrija bode morala enkrat mir narediti. Se ve, da so sedaj slabi casi, Hus in Anglez se gledata ko pes in mafika. Kaj pa hofie ta visoka, omikana, blagoduSna, rada eel svet komandujote, pusta Angli-jaV Cujte! Nic manj kakor: Bolgarijanaj bi se zmanj-Sala in Balkan naj bi bil njen mejnik, ruskeCetc naj bi se od Carigrada nazaj pomaknile, vsaj |do Dreno* polja, Batum naj bi ostal Se v turSkih rokah, v Dar-danelih pri starem, in slisite: Serbija naj bi ne bila neodvisna! in ne vem s> kaj! Kako jo Anglez blago-duSen! Kajne? Toliko keni je bilo prelite v tej vojski in zastonj? vr2eni kamen. Po osojnih krajih, v kotih in bovtib lefe skozi celo leto veliki kupi neizkopnjenega snoga. V omenjene pokline in janae pa se odeejajo in zgub-ljajo vse atmosferiCne padovine in prihajajo potetn ob znozji gora v brezStevilnih studencih na dan. Ti so po navadi jako mocni in delajo neredko prav micne slapove.*) Iz tukaj opisane planote vzdigajo se posamezni hribi in verhi, in sicer najviSi ob gorisko-beneSki meji. Glavar vsem je sivi Kauin, 2679 (po drugih samo 2206) metrov visok. Blizo njpga kipt v zrak njegov manjSi brat, Prestreljenek, 2674 (2180) m. nadmorske visocine, ki je dobil svoje ime zaradi tega, ker je blizo temena skozi in skozi prodrt. Ob beneski meji, ste se imenitneji gori te sku-pine Yelika baba in Cernjelec ali Konfin, ki se vzdiga na koroSko-beneSko-gori§ki meji. Najzanim'.veji za nas pa je Veliki vrh ali Rombon, ki ravno nad Bovcem 2206 metrov visoko v nebo molf. Na ju2ni straui obdaja bovsko kotlino podalj§ek Kernovega pogorja, t. j. Pirhovcev hrbet. Tu se vzdigp, Polovnik 1618 metrov visoko. Na jugovzhodni strani od Bovca dviga se trikotna piramida Kern, 2245 metrov nad morsko gladino. Zaradi svoje odiicne viso-cine med drugimi sosedi zapazii tudi ta hrib skovo *) D. Stur, Das Iaonzothal von Flitacl; abw&rts. J»ar« bach d«r |«olo|Uchen ReiohiaaitnU im> Sklad na skladu se vzdiguje, Golih verhov skalni zid; YeLni mojster ukazuje: BPrid.* zidar se les ufiitj" Zares, gore ki Bovec obdajajo* zaslniijo, da je imenajemo veiicastne, lepe in straSne ob enem 1 Yzvi-Senost in strahovitost veje a teh velikanskih skladov, s teh drzovito obesenih robor in omoticno pribitih polic. Kakor velikanske pasti preie ravno nad glavo prek in prek razobesene debele skale, ki 2eljno pri-cakujejo prvega plaza ali naliva, da oproSiene zbobne" t dolino. Sem ter tija pa stene neso tako navpicne, tako zalostno suhe in puste. Obe§a se po njih cerenje (ru-Eevje), tu pa tarn kuka izmed kamenja borna planin-ska travica, katero Bovcani ,le§kou imenujejo. Zraven pa cveto tudi lepodi&ce planinske cvetlice, kojih cvet-na peresca ze od dalec oCi nase obracajo in He po svoji velikosti odlikujejo. Potovalcu, ki koraka od^age proti Bovcu, kaze se po vsi poti na vzhodn velikansk ert, ki se visoko proti sinjemu nebu vzdiga. To je ocak slovenskih gord, to je nas slavnoznani Triglav, 2865 metrov visok nad morsko gladino. Spredej pa se vleee od severo-vshodoe strani proti bovski kotltni GrintovCevo po-gorje, izmed katerega se vzdiga Grintovec (nad go* reujo Soco) 238S metrov visoko. Zadnjiverhtega po-gorja, Svipjak (Saukopf), fitttrli moo nad Kalom proti nebu in spuSca svoje zapadno pobocije jako stermo v bov§ko kotlino. Na severni strani Svinjaka je romanticni predol (bovt) Bav§ica, v kateri left kup vecnega snega. Pod tern snegom si je zdolbel svojo stmgo mali potok, ki se izliva pribovSki soteski v Koritnico. Koliko tisotji let je moralo preteft, da je voda tako velikansko go-lovje prejedla in si tako globoko strugo izlizala, ka-korSna je Koriinifina pri bovsketn gradut Tu se najbolj priblizuje Mangartovo pogorje Ka-ninovemU; katero obdaja na severni in severozabodni strani bovSko kotlino. Podobno je to pogorje visoki, kamnati planoti, katera se na vse strani jako stermo v dolino spuSca. Na tej planoti sreca popotnik strasne propade in zijoca zrela, ki se dajo le redko kedaj presko&ti; treba je vecidei daleC okoli njih iti. Ycasi zapazi pred seboj vodoravno skril, po kateri misli laze in hitreje dalje priti; pa naenkrat mu ustavi ko-rake globoka in Siroka razpoklina, ali lijcu podobna vdertina. In Ce je srecno premagal te zapreke, ze naleti (5ez par korakov na enake, ali pa 3e vece. In taki prepadi so pogostoma le s tanko, zapeljivo ledeno skorjo pregernjeni, kakor se zvijacno nastavljenim mo-stom, katerega prvi nanj vrieni kamen predere in Beboj v globocino potegne. Ysa planota je polna razpoklin, Spranj in pro-padov, katerih globocino ne more oko premeriti. Le uho jo lahko pr^aodi po tern, kako dolgo pad* v njo «?'>* „Zastonj naj boj in trud bo na§ Zastonj prelita kri slovanskai To hoce narod samopaS, Tergovska duSa tii — britanska! Zatorej:.............. Da konca bo zaceti boj, Da tudi ta sovra/nik pade!"* Bog daj, da bi se za Slovane red veudar enkrat na srefoo obernila! Politifini pregledL Aprilsko politicno vreme se razteza tudi na raesec maj, ker oi Se vcdno nie stanovitnega ni v notranji ni v zvunanji politiki. Vendar pa vcjc zadnje dni nekoliko mirnejsa sapa in po nwvej-Sill vestih soditi, — uravnajo *e skoro naSe no-tranje razmere in tudi nevarnost osodcpolne evropskc vojne bode prognana. — Avstrijska in ogerska vlada ste dognali dogovure zarad nove pogorihe. Zdaj se minislri na Dunaji in v Budape&ti razgovarjajo s kolovodji raznih par-lamentnih strank in vse kaze, da se tudi dr-2avna zastopa vdasta rladnim predlogom. Glede osnove nove banke je Ogersko sprejelo prena-redbe, ki so se vvele v statut, sklenjcn po go-sposki /.bornici in tudi uradni naslov „Avstro-ogerska banka". Za skupne drzavne strosfce bode 6g<'ffkn tudi za naprej. kakor po dosedanji po-godbi. donasalo v primeri 30—70; v isti pri-meri bo delezno tudi dolga 80 miljonov; colniiu na petrolej nstanc po 3 gld.? colnina na kavo se pa po zolji Madjarov poviksa na 24 gld., tudi glede volnene robe se vstreze Madjarom z noviini tariiami. -~ Ministri, ki so o teh pred-logih poroeali posameznim drzavnozborskim klu-bom. hklepali so vsi svojo govore z opazko. da tnnatra vlada svoje dclovanje v dosego avstro-ogerske pogodbe kot kotifiano ter se nadcja, da bode drzavni zbor v*»e dotiene dolutibe potrdil, kajti ozirati se je na nje v njihovi skupnosti: $e se ena sama doloiba zavrie, unici to celo poravnavo. — Predno pride nova pogodba v raz-pravo, izroeite vladi zborotna na Dunaji in v Budapest! v sklcpauje vprasanje: kako naj se tu in tarn nabere znesek onih 60 miljonov gl., ki so dovoljeni za vojne namene. — Pogodba, ki jo vladi predlagati drSavnim zbornicam, nam ne more biti Slovanom nikakor po volji, ker po-daljSa zopet za 10 let dualizem z vsemi nasiedki — to je gospodarstvo Xcmcev in Madjarov nad avstrijskimi Slovani. Za to pa se je neizmerno vesele vsi ustavoverski casopisi. Zvunanji poloSaj je se vedno nespre-menjen. Anglija t irj a, liusija 2 a n iku j e, Nem-Cija posrcduje, Italija oborozuje in Av-strija, kakor smo ravnokar poroeali, utrjuje vsaj zacasno svoje notranje razmere, da bi imela v sedanjem kritidnem casu na zvunaj pro&tej§e roke. — Francija pa kaie, kakor bi se za vse od vsake strani, kakor Triglav. Od Kerna se spuSca nizi hrbet proti severozahodu do bovSke kotline, iz katerega se vzdigujo maejsi verSaci: Vrata, VerSic, JavorSek, Krasi itd. Ce pogledamo zadnjiS Sc na geologiSko [sestavo gora. ki obdajajo bovSko kotliao, najdemo, da obstoje vse iz dachsteinskega apnenika (rhatiske tvorbe). Ra-zen tega nahajamo v bovski kotlmi rudeCi apnenik in apnenski skriljenec ter sivi peSCeoec, ki je sem ter tija kredi podoben. Izmed novejih tercijarnih (neogensko tercijamih) tvorb imamo med Zago in Bovcem skladbo gruSca in konglomerata, in sicer precej visoko nad Socino gla-dino. Sicer je pa vsa kotlina napolnjena z alluvijskimi tvorbami. Zdi se, da je koritniSko jezero, ko je pre-drlo jez pri bovSki soteski, poplavilo in napolnilo vso kotlino z gru§cem ia apneneevira peskom. Vrh teh naplavov se je naiediia rotlovitna zem-Jja, ki bi lahko obilno rodila. Ali to rodovitnost za-vira mrzlo in trdo podnebje, ki vlada na BovSkem zaradi visokih, Lez snezno mejo vzdigajotih se gora. Drug;? je pa treba pomisliti, da bov§ka kotlina 2e jako visoko nad morjem le2i. Tako je trg Bovec 448, bovSki grad 557, izliv Korituice 480 in izliv rezijan-•ke Bele 370 metrov nad morjem vzdigojen. f__________ (Pride Se.) vojno ro^lanje prav ni6 ne brigala, marived raz-stsivlja vesoljnemu svetu sad miru: bogate za-klade nmetnosti, obrtnije in poljedolstva. Sredna Francija, katera obsega toliko notranje mo&, da je v kratki dobi po nesrecni zadnji vojski iie samo ogromnc vojne strode poravnala, ampak se tudi tako okrepila, da se zamore sedaj se sijajno, veiikansko svetovno razstavo ponaSati! Rusko-tur§ki vozel je fie vedno trdno zadrgnjen in se ni gotovo, ali se posrefii nem-skemu posredovalcu, da ga z lepa razvozla. Zdi se veudar, da se zacenja angleSka razburjenost nekoliko polegati, morda za to, ker se je an-gle§ko Ijndstvo samo na raznih javnih sho-dih zadelo na ves glas npirati sedanji vojeviti vladni politiki, ali pa tudi, ker se.ni nadejati avstrijske pomo6i. Gruf A n d r a s s y, navczan po troearskem dogovoru na Nemcyo, se je nam-re6 preprifal, da bi ltusiji pomagala Nemeijain Lafika, Angle^ki pa Francoska; Ja bi tedaj na-stala evropska voj?ka, katere se je pa ravno Avstriji najbnlj bati. — Potovanje ruskega po-slanca v London ima nekda jiomirljiv pomen, isto tako tudi potovanje grofa Huvalova, ruskega poslanoa na angle.skem dvoru, v Peterburg. Xeuiski cuHarjc postal earu Aleksindru naj-visi red „pour lc merit" (za zasluge) s podobo Friderika Velikega in mu je ob enem spoioeil: rM«»ja vojna bo s ponosom gledala ta red na prsih Vasega Velifanstva". h Carigrada se poroCa, daje Sultanovo stanje jako nevarno; t-e ga Turki do zdaj Se ; nisi) oilhtuvili, zalivaliti se ima le nav/oniosti j Itusov. Angloski upliv zdaj prcvladuje. Minislri, paw* in turhki narod vse snvraiu zdaj Hiiltana. — Porta se je ziu'iela podajati ttun-&tpfanskim pugojem. Turske jmsadkti u*« izpra/nujejo tfd- I njavi Artvin in Smnlo, le Silistrije in Varuc k\ i niso popustile. V Italiji ne nebajo spenjati pozcljivili j rok po avstrijskih juznili proviucijah — ter ro-govilijo na taborjih za to idejo. ViiiNka r .zstava v Dornbergu, Pa6 krasen je bit dan v vsakterem oziru! Uze zjutraj je obefalo zlato solnce najlepsi pomladanski dan iu res je privabilo krasoo vreme veliko obisko-valcev iz mesta Gorice. Yino je bilo razstavljcno na okusno -okinianih policah in tudi steklenice so bile Ietos dokaj fcdnifie. Popoludoe ob 3. zbere se pn»sojevalna komisija, sestavljeua iz sledecih gg.: g. Riliard Dulenec, vodja vinorejske Sole na Slapu, g. Bras, vinski trgovec v Gorici, g. Leban, veleposcstnik v Ccrni*ah,,g. Mrevle, vinorejec in posestnik v Dornliergu, g. J. Sinigoj, ta-pan v Dornbergu iu prof. PovSe. Komisija doloci po temeljitem posvetovanju, da se ima boditi vino vedno i kot vino, ktero je namenjeno za svetovno trgovino in i ne kot blago, kakorSno ijubijo naSi domaCi vinski tr- j govci, ker sedaj, ko razsaja trtna bole^en, jecena Se j primerno dobra, pa morda bodo nastopile zopet bogate viuske letine povsod, ktere bodo prouzro&le, da ne bode nafia vina dobila toliko kupcev, tedaj tudi ne take visoke cene. Takrat bodo zamagli le oni vi-norejei prodati vino, kteri bodo imeli tako napravljeno, kakorSno siovi v vinski svetovni trgovini. Gosp. vodja Dolenec povdarja Se, da je vino-rejsko druStvo zdatno podpirano od c. k. kmetijskega | ministerstva, ktero gotovo le na to upliva, da bi se | vino napiavljalo po umuih vodilih kletarstva, ali po | domace, po poduku nove Sole. Temu razgovoru po-dalo je povod vino, ktero je bilo zelo rumene boje, ktera sicer na§im doma5incem dopada, pa za svetovno | kupcijo ni, ker viuo belo mora biti blede in ne zago- ! rele rumene boje. Vsako vino se je natanfino preso-jevalo po barvi, okusu, tistosti, sladkosti, moci it duhu. Skoro vsa vina so bila istinito vredna priznanja ! in celo mej nizjimi poskusnjami nahajala so se ue- j ktera vse hvale vredna. Veliko vin je bilo, ktera so j prejela soglasno odlikovanje. PredaleC bi zaSel s po-roLilom, ko bi hotel vsa vina popiBati. Naj zadostuje, I da le sploSno 0 razstavljenih vinih pisem. Naj prvo moram hvaliti Dornberiane, da istinito napredujejo in da je letosnja razstava jasno to doka-zala. Skoro pri nobenem vinu ni bilo mogoce grajati | na pr. da je nefiisto, da je cikasto, da je preterpko, j kar se je pri prvih razstavah opazovalo. Posebno do-padala, so ona vina, ktera so napravljena bila po vodilih umnega vinorejskega poduka, tedaj po nasvetu < nove Sole. Boje so bila taka vina lepe bledo-ruraeni- ! kaste, prijetna, okusna, ne kisela, ne preterpka, ker ! bila so jagode obrana od blastin. Tudi to ma je jako -r- — — ™.„ -r,.„,^ •~-.--.-^»s,H_.,.,j.iia-.muiw''.vfe; . veselilo, da ni bilo nobenemu razstavljenemu vinu mo-"» go5e ofiitati, da je bilo hranjeno vslabi smrciljivi po^ sodi, kar ka2e, da so se nasi vrli doriiberSki napredni vmorejci popolnoma privadili snainostiv vinski' posodah. Prsvtako! saj vse tolio skupej pripomoglo, da bodo dornberska vina kmalu ne le v dezeli, ampak zunaj de2elnih mej sloveCa in" tako privabila obilno kupcev, in prav to edino zagotovlja Dornber^anom boljSo bodoinost, sigurno prodajanje vina po poSteni ceni in s tem blagostanje. Izvisten je bil pikolit od. 1. 1860 gosp. U. G., prav tako starina malvazijag. S/ 1 in splob vseh razstavljavcev. Koneano je domac penefievec podal priliko^ da je g. vodja Dolenec napravil primerno napitnieo, ? kterej je kot dobro znani aloveci vinorejski strokov-njak poudarjal lep napredek dornberskih vinorejeev. kterim tudi obeca, da so uze na trdni podlagi in da kmalu nastopi zanje doba, ko bodo iz prijazne dorn-ber§ke okolice prodajali ptujeem-trgoveem Nemcem. ne lc hnifika, zgodnje CoSnje in zgodnji grab, ampak slove«e dornberSke botelje, ter naplva vrlira naured* ? njakonidornbertkimin njih obfiinaiju prof. PM kf jez : dobrtm svetom in podukom pripomogel k tako sijaj* nemu uspehu denaSnje viuske razstavo. P. se zahvaUuje v avojem in doraberikih vino-rfjeev Sv. Martin, Romans, Ruda, S. Lorenzo di Mossa, San Vito, Ta* pogliano, Terzo. Versa, Villa Vicentiua, Villesse in Visco.— Prebivalstvo vseh teh obCin (pomenljivo je, da lezd vecinoma prav na drzavni avstrijsko«italijanski meji) je uamree z ogromnim Stevilora podpisov pokri* lo adreso, ki so jo napravili najveljavnHjSi mozje v naSi furtaniji ter jo poslali piedsedniStvu c. k, mini* sterskega sveta na Danaj — in to par tednov poprej, kakor je doticna deputacija druStva „Siogeu izrofiila v KviSkem in Kobaridu sklenjeno adreso Nj. L. go* apodu ces. namestniku v Trstu.—Izjava presv. Cesarja je jasua in nasi zagrizeni nasprotuiki berejo iz nje lahko tudi zasluzeui odgovor na vse svoje strastne napade, b katerimi so se zaganjali zoper na§e lojalne demon.«tracije, ki so jih vebadile „graje vredne homatije posamecnih, prenapetih in re« volucijonarnih elementov italijanske na* rodnosti."—Njegovo VeliCanstvo je z „dopada-jeujema na znanje vzelo izraze podedovaue avstrij-ske zvestobe in njegova vlada nalaga cesarskemu namestniku, naj vladarjev odgovor pozupanstvih nazna-ni vsemu ljudstvu in posebno Se obcinskim sta-reSinatvom zbranimv javnih sejah, kar gotovo sijajno pottjuje veliko vainest cesarskega akta. Da bi tudi draStvo MS!ogatt nobenega odgovora ne prijelo na svojo adreso—kar pa menda gotovo ho —uze ta odgovor na adreso furlansko-briskih obein nam mora biti sijajen dokaz, da so naSe izjave vda-nosti v najvisih krogih po vrednosti vse drugace sodili, ncgo so si zastopniki goriSkih italijanskih liberalu-hov prizadevali tolmaciti jih.—Zanimivo je, da poSte-njaka „L* Isonzo* in „I1 Goriziano" 0 cesarjevem od-govoru tako solidarno molfita,—kakor bi ju bil kedo po zobeh udaril. Me3tne volitve bodo dne'28. 29. in 31. t.nj. V III. volilni 8kupS6iui izstopijo gg. France Faifer, in G. G. Strechel, v II, skupSCini gg. France grof Co-ronini, Leopold pi. Glaricini iu monsig, Avgustin Co-delli in v L skupfifcini: gg. Dr. Bressan, dr. Luzen- *) k*kor smo iz zane&yivega vira pozvedeli, ho5e prof, Povie o tej iazsta?i imeti podttuljivi govor v Hcimbergu ter bo pOTftbil ondotoo Yinorejsko druftro, da skliCa thoci arojih vifiwu'Wt %- W«4{ ¦ berger in dr. Nardini. — Pa bo zopet roj po Gorici! Ce se zdroiijo vsi konservativno—avstrijski dementi, menda vendar nzugajo sedanjo vladujoCo magistratno stranko.—Nam Slovencem stavzadnjem&su „L'Ison-zo" in ,Goriziano* jasno zarisalapot, po kateri ima-mo zanaprej hoditi. Volitve zafkupdijsko zbornico v* Gorici Lepa Gorica Se ni videla nigdar tako iivahne, tako strastne agitacije, nego so jo vzbudile letoSnje dopol-nitvene volitve za trgovako in obrtnijsko zbornico, ki so se vrSile preteklo sredo. Ker nam je za danasnjo gtevilko prostora zmaujkalo, hocemo jim posvetiti'pri-hodnjii obfirnejSi ilanek. Za danes naj samo povcmo, da je izid ˇ obee nepovoljen, in da jektemu ialibog kolikor toliko pripomogla todi rclacnost in matomar-nost slovenakih volilcev in brezskrbnost nekaterih go-apodov na dezeli, katerim je bil odbor Sloga atvar tako gorko na srce poloztl in pa figamoStvo in stra-hopetna neznaoajnost slovenskih volilcev, posebno krc-marje? v raestu, kateri so se vdali terorizovanju Ia-honakih dacarjev in drogih agitatorjev in so tako na-lim nasprotnikom do «nage pripomogli. (Todaovsem tem nadrobneje prinodnjtf). Stevileuje glasov ni §e danes (y petek zjutraj) konCano; po tem se lahko sodi, kako mnogobrojna je bila .delezitev. V razredu fabrikantov sta voljena: Hektor baron R i 11 e r in Acquarolli, y trgovokem razredu pa: Andrej vitez Pauletig, Edvard Cohn, Jona in Franceschi-nis, tedaj polovica kandidatov avstrijske, polovica nasprotne stranke. Skrutinij za obrtnijski razred se dovrSi danes popoludne, vendar je previdcti, da je zmagala v njem nasprotna stranka. Katnovano renegatstvo. Znani goriSki tr-govec, G. G. Strechel, sin postene siovenske rod-bine, katera se na sivem Krasu pod imenom S t r e-kelj odlikuje po svojem rodoljubji, je pri volitvab za trgovsko zbornico slavno propal. Lastna stranka, katero je pri teh volitvab najizdatnejSe(!!) podpiral, ga je na cedilu pus til a. Da je njemu izpodletelo in da je namesto njega izvoljen ravno tisti, katerega bi bili naSi .italianissi-roi" na „i c" in na .iggi", kar je vse eno, najrajSi iz trgovske zbornico izbacniH, — mi menimo g. viteza Pauletig-a, — to nas naj bolje tolaii pri vsej nezgodi. Vabilo k veselici, katero napravijo N a b r c I i n-ski rodoljubi v spornin Slavcevega koncerta pod mi-lim nehom v nedeljo 12. maja 1878. Program: 1. BGovor." 2. „SlavLev spev" uglas-bil Av. Leban. 3. „Kras", deklamacija. 4. „Jadransko morje." 5. nSirotaa deklamacija. 6. „Pri zibelki," ugl. Earn. AfaSek. 7. BLahkono6tt;uglasbilZupan. 8. „Po-itena deklica", Saloigra. 9. „Uboja, uglasbil Zajc. Za-cetek ob 3. nil popoldne. Vstopnina k besedi 20 nov-eev. Po besedi pies. K obilni udelezbi nljudno vabi Odbor.' Trino sporofiilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu dne 6. maja 1878. Po nasem zadnjem sporo?ilu se je polititno ob-nebje brze zatemnilo, nego pa razvedrilo. — Trajajoca negotovost, La bo vojska ali mir, je pervi uzrok, da trgovina popolnoma spi. Mi imamo vendar mnogo tr-govskih prijateljev, a vsi tozijo 0 revgcini in pomanj-kanji denara, ker kmet le na upanje kupuje.—Trgu-je se Se nekoliko z onim blagom, katero je k zivenju neobhodno potrebno; prava trgovina paseto ne more nitiimenovati; sploSno nezaupanje tlaCi dnh podvzet-nosti in revna tolaiba, nbode uze bolje/ ne zado-stnje ve6. Kmalo mora postati bolje, drugace se je bati popolnega poloma, kajti ta leta in leta trajajoca ne-. gotovost ie uze nestrpljiva: naj uze bode vojska ali pa pravi mir, da bo le trgorec vedel, pri Cem je in tako lebko na kaki bolj sigurni podlagi uredii svoja zapoSetja in Spekulacije. Kava.—Fine kakovosti, posebno pa Ceylon plant, se prodajajo po jako trdnih cenah in kakor smo uze zadnjic* rekli, nij se nadejati, da bi se zniZale cene.— Ni2je vrste, mej temi posebno Rio, katere so v zadnjem casn padle v ceni za 12 do 150/0 porastle so te dni zopet za 2 do 3°/o, posebno pa lepSe, bolj zbrano blagd, katerega je malo v zalogah in se nabaja skoro izkQucljivo v trdnih rokah;toblagojetorej v dobrem menenji in vtegnejo cene poprej porasti, nego pa 01 j e. — O^jkm pridelek, to je toliko jedilno, kakor tudi namizno olje se vzderijjeta pri visokih cenah in ker je zdaj konsom postal moLnej§i, in se ceI6 na Rasko prav mnogo izvaia tega blaga, je skoro go-tovo, da se bodo cene se dalje na sedanji visocini ˇzdrfale in morda cel6 kaj malega porastle. — Koto-novo ali pavoljnato olje prve vrste porastlo je za dalj-nih 2, do 30/0, mej tem ko je slabeje blago zarad po* manjkanja prodaje ostalo brez spremembe. Sadje.—Mandelji so porastli vkljub temu, daka-2e letos posebno dobra letina in da je za jesen uze zdaj kupnjejo po f. 60.—in nizje; dateljev je popolno pemanj&anje; vse drngo sadje brez spremembe pri neiz-datni kupfrji.— Rii.—Skoro brez spremembe, samo prf najfinej-Sih ital. sortah zaznamujemo mali porastek od I do Mast in speh—§e zmerom v malem obrajtn; a da bi cene Se nizje postale, kakor so zdaj. nij ver-jetno, in ker vtegne vpraSanje po tem blago moinejie postati, je skoro priporo€Ijiva ipeknlaeija v tem blago, kakor smo ale zadnjic" rekli.— Petrolej— Cene tega so nekoliko obtieale, vendar pa opazujemo male spremembe od 1 do 2%. Po-rocati moremo oie 0 prodajah v tembiagn za kesnejo dobo. namrei za septeml»er, deeemhr:*, za katero dobo bi bili tndi mi prodajaki po f. 171/* do f. IS.—kakor s* ravna ali » vefc ali manjso'mnozino. Jlito.—Psenica brez spremembe, koruza pa je uze v tem nipsecn nekaj padh, kakor smo uie zadnjiL to previileli.—Lepa podonavska koruza dobi se denes po f. 8.30 do f. 8.50 kvintal in vtepneio cene §e nekoliko pasti, tako sicer, da bo Trst kmalo mogel sto-piti v konknrencijo v notranjih de/elah.—Blaga se ie mnogo prieaknje. 0 domaiih pridelkih velja Si» vpdno, kar smo porofali preSli me^fc, za fe^ol velika dmgt-nja, maslo pa ne grc po nobeni ceni zarad rnske kon-knren»'ije. Tnkej slede nekatere cene: Kava Rio nizje vrste od f. 85 do f. 02.—. fi-neiSa f. 01 do f. 90.—, najfinej^af. 101 do f. 105-: Babia f. 84 do f. 05.— Santos f.*95 do 115.— St. Domingo f. 100.—; Java f. 110 do f. 125.— Mnlahar native f. 105 do f. 118.—, Malabar plant, f. 122 do f. 145; Cevlon native f. 05 do f. 115.—Ce\lon plant. f. 130 do'f. 150, Perl f. 110, do f. 150.— Moka f. 126 do f. 132. S'ladka Skorja f. 70 do f. 75.—, Nagelj-novi cvpCidi f. 175 do f. 180.— Poper Singapore f. 46_f. 43, ppnang f. 44—f. 45.— Olje oljkino za fabriko f. 57.—1. 5S, Lecce jedilno fino f. nfii/o—f. 58, najfinejSe f. 50—1. 02: namizno Monte St.* Angela V2 fino f. 68—1. 70, fino f. 74—f. 76, najfinejSe f. 70—f. 81.—: franrosko Aix f. 83—f. 84.—pavoljnato I. f. 46—f, 47, IT. f. 44— f. 45.—laneno f. 40—f. 42.—ribje f. 70—f. 72, ter-pentlnovo f. 85—f. 00. Sadje: roSitii I. f. 31/4. fige v vencih f. 17.—, dalmnntinske v sodih f. l.'H/g, limontin pomeranie od f. 7 do f. 0.—zaboj; mandelji f. 122—f. 130, rozine 1. f. 32—f. 35.—II. f. 25-30.—, cvebe debele Ele-m6 f. 18—f. 24.— Ciwne" mde(5e f. 16—18.—, Crne f. 16—18, opa§a sicilska f. 30—f. 32.—, Levantinska f. 15.-f. 25.— Rig ital. odf. I9I/2 dof.25.—, Rangron f. 163/4 —f. 18.— Mast §peh in pet rolej.—Speh v 'zaboju i«fc —14 kosov (marka Ancor) f. 40.—, (marska Squire) f. 46.—, 16—18 kosov v zabojuf. 44.—, mast Bancroft f. 54.—f. 55, Wilcox f. 53—f. 54.—, Ioj f. 40— f. 50, petrolejf. 153/4,zasept—december f. 17l/2.— Fif ol cnkrenec f. 16l/2, bobinec f. 15% nideC navaden f. 141/2^ kanartek f. 16.—,zelenf. 14—f 16, mcsan f. lll/2 do f. 12.—, maslo f. 8S.—f. 90. Oziiitnilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofa Thnmu v Gorici naznanja, da bode dne 13. Junija 1878 zacela javna dra^-ba (kant) neresenih zastav I, Cetrt leta 1877 t. j. tiste, ki so bile zastavljene ineseca januarja Febniarja in Marcija 1877. V Gorici 7 Maja. 18T8. Ravnatelj: B. Lovisoni. 0/niinilo. Vodstvo drustva za vedno ^escenje steje si V Cast objaviti castiti duhovsCini in drustveninx udom, da bode navadna razstava cerkvene oprave v hisi §tev. 19 v Rabatis6i dne 22. 23. 25 in 26. tekofoga meseca maja. Veleposestnikom se priporoCa kok kmetijski oskrbnikali kastaldo prav marljiv in dobro izsolan bivSi nfienec na§e kmetijske §ole, Vefi pov^ iz prijaznosti prof. Pov§e. Tiskarnica druibe st. Mohora v Celovcu je izdala in zalo^iia: Ant. Mart. Slomseka ZBRANI SPISI Druga knjiga: Basni, prilike in povesti Zbral in vredil M. LendovSek, katehet v Ptuji. Cena bro§. iztis 1 gl. 20 kr., terdo vezan 1 gl. 30 kr. S^* Perva knjiga te zbirke: A. 91. SlomSckove Pesmi se tudi Se dobiva bro§iran iztis po 90 kr. terdo vezan po 1 gld. V zalozbi tiikarntce druzbe »r. Mohora se 5e dobi: Anton Janeii&ev slovonsko - nemski slovar. Drugi popravljcui in pomno2eui natis, BroSiran f,'lrb<i»er. fl^- Kdor pa zne*iek franko p(>Hl,)e thkaruiri dniibe •iv Hlohora v felovce (najceneje po nakazntei [Po»tanwei»ung]) dobi tudi knjigo fmnko poslano. „PK1LI(;XA IJKUPOVILi." NOVO! NOVO! NOVO! >'fii», »«li<-p so ilirn |« j,r«vi>,jA ,.H:sKBUCiJ|'KI..V% o«Un«.j(» ve-tsi. beloiujj *v n» x*menj» « n<»it(lr4T»m uk-< «v*»Lin ,>'hi>>ii*rc'jrjiu*, k»-tcro jr.*r»:se r.imcn>j u/« ¦-» <, ritsi, u/ir.-m* ArV(l! Ij'J turxtm iUr. , . (I, t ',(> Si* „ Tiiir, . „ i..v>i lit „ vi;re'>'*<\e; «"> Jul. J-.'«k-»». »f«fc-. \rc*• kri«t.«tviit.iiii . *i-U>:,o„ »l, j.W ' » *»«ki ui-S d«-t „ rern.,r.t(-if.uf» * krl.t. itektim (ti»».;» *« uri «*m'1 i»«lo«J 1 riviit.l l.ttte ky^nj *i*m, «I. 25 EtMJ if,. 17 74 »««<«« In ktjti*. Uttibttnt urn« Trri/ic» <•;! fg\,i, •> iU •
  • jf 1J 7. . NajnoveJBa specijaliteta! Ptinove lampe, ki sc prcti&Sajo, <> r«i »,!, u*t «iui. (t»h. ta) in br»t (i!iii S?«» x«[«'»!i.,m v;«>i (»#*k »j)«r»e »«rcj» »»m #t.>J pJlnl. Tt lumpe »e pOfiI*v(i*ji Ubko n» m.n\ »!i obti^Jo «* gld, *U o« pod- ttropjf. I>otrou i« »*»k#g» in t* r*Aki kr*J'. hmm'r«) <• n» »t«>R» po g3. i.*>\ , , ,, ,_ , „ . . . . . unto . 8 •¦J 1 J'"1'P""* -0 kr. To.tuk, knko tt « » po>I *irup , I 17^/ •"» Ump» ralnti, i« »4»k» priilen* Lepsi plamen kakor pri premogovem pliuu, 50% renrji od petrolija. Obnrno ceniko po^'ljaeio t.*»tonJ, Ol»ff> pa U ptotl pUJua kli puim«» poTjotja. Dubit* i« !lAMt> pri LCxpox*tiia,us JBettellieixii, Wien, Margarethenstrasse 13. i i odpisani si viteva v ^ast, naznauitl )slavnim cerkvenim oskerbniltvom, da je odsibdob obilno zaloien si sve'cami in baklami, ki se imenujejo voS^ene (imes) in so prav enakp onim iz fabrike Beali Gavazzi v Benetkah, kojik zdogo ima gospod Jakob Palla v Koramu. Te svede in bakle so po % gld. kilo. — Tista slavna oskrbniitvaj katera Me zaradi ?ar&» nosti take svede imeti, naj se blagovoljno obr- nejo s^ S?ojimi naro^ili do firme \ Narodna krojacnica kojo odpre podpisani, ter naznanja po najnilji ceniobleke izdelavati; ob enem si narofinje blago po nizki ceni iz Gradec-a, kakorinega si naro-cevalec v poslanib mn novej§ih izgledih (Muster) izbere za vsaki stadium leta. Prlporoca se toraj p. n. obdinstvu, naj ga z obilnimi narodili pocasti, prizadevaje se, vstre-zati vsem njih zalitevam. Sv. Kri2 pri Ajdovlini 29. aprila 1878 Se spostovanjem Josip Poni2, narodni krojaa. fe4w«<»{j in ndggypnii WeOnft; ANTON FAWANL — Tiskw: MAIWNd v %m%,