Planinski 7S8T1I Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Štev. 4. V Ljubljani, dne 25. aprila 1897. Leto III. Dvakrat črez Ture. /Stisni J. M. (Dalje.) 2. Črez skrbino Pfandel. Drugo jutro sva odrinila iz Sv. Krvi ob polpetih. Vreme je kazalo slabo. Proti Doljanam je bilo nebo sicer še precej jasno, toda krog Pastirice so se kopičili oblaki. Spustila sva se navzdol proti .Molili in korakala med raztresenimi hišicami. Ob majhni kapelici sva prišla v zadnjo vas Vinkel. Odtod sva začela testi črez prag, ki je proti tistemu pri PokKornu veliko višji in strmejši. Tudi tod si je izkopala Molna slcozi silno peči globoko strugo, po kateri dere v mnogih jako lepili slapovih. Ko sva dospela na vrh, sva se ozrla še enkrat proti Sv. Krvi. Globoko v dolini se beli cerkvica sredi nizkih hišic na robu strmega griča, pod njo pa se razprostira zelena plan, po kateri šumi bela Molna. Izkušal sem si vtisniti v spomin podobo tega rajskolepega kraja, ki ga ne bom videl morda nikoli več. Kmalu sva zagledala Pastirico. Tu in tam je zasijal skozi meglo kak solnčni žarek, in krasno se je zablesketal ledenik v njegovem svitu. Sla sva vedno polagoma navkreber po sočni planini mimo koč. Od daleč je že vidna v zelenem kotlu kapelica sv. Brikcija. Postavljena je v spomin svetnikove smrti in najdenja njegovega trupla. Tu je namreč zasul sv. Brikcija velik plaz. Že 200 let je ležalo svetnikovo truplo pod ledeno odejo. Neki da so zapazili rudokopi, da poganjajo iz snega trije pšenični klasi. Začeli so izsekavati led in kmalu so prišli do trupla sv. Brikcija, katero je bilo tako sveže, kpkor da bi bil svetnik ravnokar izdahnil dušo. Pod kapelico izvira okusen studenec, pri katerem stoji majhna klop. Sedla sva in občudovala pred sabo slap „Leiterfall", ki pada v treh skokih 100 m globoko. Toda kmalu sva odrinila, ker srce naju je gnalo le k Pastirici. „Boso Platte", velikanska, jako strma pečina, nama je naznanjala, da sva že blizu ledenika. Včasih je bilo precej nevarno lesti črez njo, ker so jo ugladile vode, ki dreve po njej izpod ledenikov v Molno; odkar pa so jo nekoliko izstrelili, ni nobene posebne nevarnosti vet. Vkljub temu se ne smeš ozirati preveč okoli sebe, zakaj lahko se zgodi, da ti izpoddrsne. pa padeš v Molno. ki bobni skoraj tik steze po 20—30 m globoki strugi. Ko sva prišla po zeleni planini h „Glocknerhausu" sva zagledala vso Dolenjo Pastirico, katero veže s Srednjo krasen strmec. Pod tem so ledenik vali še nekoliko časa v silnih valovih, dokler se ne izgubi v temnem skalovju. Strmec je visok do 100 m. Podoben jo ogromnemu slapu, ki zmrzne v istem hipu, ko se zažene navzdol. Na njem opaziš vsakovrstne ledene geometrične like: piramide, stožce, kocke, mnogokotnike i. dr. Led je na robeh lepo višnjevkast. Nad Pastirico stoji planinski hotel „Gloeknerhans" ('¿127 m). Postavila ga je Celovška sekcija Nem. in avst. plan. ('ruštva. Zidan je v eno nadstropje in jako prostoren. Stopila sva v obeduico, ki je lepo okrašena s slikami, katere predstavljajo gore, ledenike in slapove iz bližnje okolice. Gostov je bilo vse polno. Ko sva se bila nekoliko pokrepčala, sva odrinila proti Franca Jožefa višavi (2536 w), s katere se vidi ves ledenik; vzdiguje so skoraj navpično le 150 m nad njim. Prekrasen prizor se nama je pojavil, ko sva dospela tja. Uro navzdol in navzgor se razprostira pred tabo Pastirica. Kamor koli se ozreš, ne vidiš dru-zega kakor led, katerega le tu in tam križajo rjavi prodi. Ves ledenik je podoben jezeru, ki zmrzne v istem trenotku, ko je najbolj razburkano. Velikanske ledene valove ločijo globoke razpoke, ob straneh jih pa meje temni prodovi. V to ledeno jezero se izlivajo bleščeči ledeniki po ramenih Vel. Kleka in njegovih belih sosedov, katerih temena so nama, žal. zagrinj&le gosto megle. Trda zima je vkovala ta kraj v večne ledeno spono. Vsa narava spi: smrtna tišina okrog in okrog. Ne čuješ prijetnega zvonkljanja pasoče se črede, zastonj natezaš uho, da bi zaslišal od kod glasno ukanje pastirjev; živega bitja ne vidiš v tej samoti. Le včasih priplava mogočen orel po sinjem zraku in se vozi v velikih kolobarjih nad ledeniki, na katerih išče zaman plena. Začula sva neko bobnenje. Velikanski leden plaz se je utrgal in zdrčal na Pastirico. Nekaj časa je bilo še slišati ropot po ledeniku navzdol se drevečih ledenih kosov, potem pa zopet vse tiho in mirno. Da bi puč, mogel postaviti semkaj one, ki se norčujejo iz turistov, češ, da lezejo na gore „za prazen nič" in se mučijo in pote zastonj! Tu bi pač spoznali, kaj da vleče hribolazca na strme vrhe; spoznali bi, da je obilo poplačan za ves trud s pogledom na naravno krasoto, ki se razprostira pred njim. Pastirica je eden izmed največjih ledenikov v Vzhodnih Alpah. Tirolski „Gepatschgletscher" jo pač prekaša po velikosti, ne pa po lepoti. Dolga je 10 km. široka pa na različnih mestih različno. Največja širjava znaša krog 5 km. in sicer med Šnevinkelkopfora (3412 m) in Srednjim !?erenkopfoni (3356 m). Ves ledenik se deli v Gornjo, Srednjo in Dolnjo Pastirieo (Oberes, Mittleres, Unteres Paster-zenkees. *) Gornja Pastiriea pada v krasnem, 30 m visokem strmcu na Srednjo. Pri drugem strmcu, katerega sem omenil že zgoraj, se pričeneja Dolnja Pastiriea. Ledenik je na nekaterih mestih do 220 m debel. Povsodi pa reže široke in silno globoke razpoke. Pastiriea se pomakne vsak dan za 14 mm navzdol. Najbolj je zlezla proti dolini od 1. 1830.—1850. Star vodnik nama je pravil, da se še dobro spominja, da so kosili pred 60 leti na mestih, katere sedaj pokriva led. Gotovo je, da je bil pred stoletji ledenik mnogo manjši, in da so morali zlate rudnike opustiti največ zaradi njega. Tako je ledenik 1661. 1. pokril mnogo vhodov v rudnike. YT novejšem času pa leze vedno nazaj, zakaj vedno se ga staja več, nego pa se ga pomakne navzdol. Kako pa je nastala Pastiriea, nam pripoveduje pravljica tako-le: Kder se sedaj razteza Pastiriea in se v solnčnih žarkih blešči večni led in sneg, so se nekdaj razprostirali zeleni pašniki, bujni travniki in rodovitne njive. Srečni in imoviti so bili prebivalci tega kraja. Toda bogastvo jih jo naredilo prešerne in brezbožne. Neko nedeljo so imeli velik semenj. Ni jim bilo mari, da bi bili posvečevali Gospodov dan z molitvijo; skrunili so ga s šumno igro in s plesom. Kar so se privlekli črni oblaki črez Vel. Klek, in iz njih jo začelo liti kakor o vesoljnem potopu. Kmalu so pokril valovi daleč na okoli rodovitno polje in zagrnili prešerne veseljake. Ko se je prevedrilo in so že začele razbnrkane vode dreviti v silnih valovih navzdol, so hipoma obstale na Božje povelje. Oster mraz je pritisnil, bobnenje valov je utihnilo, in koder so se trenotek poprej .še valili šumeči valovi, se je razprostiral krasen ledenik. Ves kraj je objela smrtna tišina. Tu in tam begajo sedaj po noči ob ledenikovem robu bele postave in vijejo roke proti nebu; to so duše nesrečnikov, katerih trupla počivajo pod ledenikom. Dolgo sva zrla na krasno Pastirieo. Bila sva lahko zadovoljua, četudi nama je megla zakrivala ostre vrhove Vel. Ivleka in njegovih tovarišev. Saj sva uživala krasoto njih zelenomodro se izpreminjajočih ledenikov, ki se znižujejo silno strmo in slednjič izginejo v rjavih prodih in ledenih valovih Pastiričnih. Z nama vred je bil še neki drugi turist na višavi. Ko naju je slišal govoriti slovenski, je vprašal, če sva Francoza. Povedal mu sem, da sva Slovenca. Sedaj pa je začel popraševati, kje da Slovenci stanujejo, kake vere da so in še več družili podrobnosti. Po veri je najbrže vprašal zato, ker je bil sam kalvinec, kakor sva zvedela iz pogo'.ora. Ko sva mu povedala, da namerava Črez škrbino Pfandel, je dejal, da pojdeta še dva druga turista s svojim vodnikom isto pot, in svetoval nama je, naj se jima pridruživa. Ker sva se bala, da nama ne bi družba ušla, sva se poslovila od Pastirieo in hitela v Glocknerhaus. *) Koroški Nemci pravijo ledeniku „Kees." Tu sva zvedela, da sta turista že odšla pred pol ure. Nemudoma sva se odpravila za njima. Videla se nista več, ker ju je zagrinjala gosta megla. Neprenehoma in urno, kolikor nama je le dopuščala strmina, sva hitela proti škrbiui; zakaj bala sva se, da bi ju ne dohitela pred ledenikom. Dolgo ju nisva zagledala. Začel pa je vleči oster veter in trgati meglo, in nenadoma sva zapazila tri hri-bolazce ne daleč pred seboj. Bila sta dva gospoda in en vodnik. Ko sva jih dohitela, sem zaprosil starejšega gospoda, da bi se smela pridružiti. Prav radi so nama dovolili. Stopali smo počasi dalje in črez nekoliko časa zagledali pred seboj škrbino Pfandel (Pfandelseharte 2668 m) z ledenikom. Na zahodu jo meji Berenkopf (2843 m), na vzhodu pa Špilman (3026 m). Črez in črez jo pokriva ledenik (Pfandelschartenkees), ki je ob vročem poletju poln razpok. Ako ga o takem času zapade sneg, ni popolnoma brez nevarnosti, ker pokriva bela snežena odeja tudi razpoke. Ko je veter nekoliko razpihal meglo, smo se ozrli proti Vel Kleku, toda samo ledeni oklep njegov se nam je bleščal nasproti; in ne da bi videli ledeno obličje mogočnega gospodarja Visokih Tur, smo se odpravili na Solnograško. (Dalje prili.) Turistika in znanost. Spisal Alfonz Pavlin. Nastopila je zopet slehernemu človeku, osobito pa turistu zaželena spomlad, kateri se polagoma umika zimsko lice naših prekrasnih gora. Hrepeneč se nam sedaj ozirajo oči na daljnje sinje vrhove, kamor nas vabi in miče srce. Sedaj, ko se radostno spominjamo preteklih truda polnih, a duh in telo poživljajočih izletov in morda tudi obupnih bojev z golim pečevjem ter se pripravljamo na nova potovanja, bi bilo menda umestno presojati nagibe, ki posameznika ženejo v divne planinske doline in na njih velikanske mejaše. V tem oziru bi delil turiste v tri skupine. K prvim spadajo hribolazci, katerim je nevarnost in drzoviti boj z divjo prirodo edini smoter, glavno veselje. Kogar napoti ta nagon, temu je potovanje po planinah šport. Šport, ki je bil svoje dni omejen na lov in ježo, se širi vedno bolj in postaja tem mnogovrstnejši, čim bolj omejujejo socijalne razmere in poklic človeka. Šport je zabava, tista zabava, ki sili človeka, umikajočega se poklicnemu delu in neslano pretirani omiki človeške družbe, v naročje prirode. Taka zabava je pa tudi planinski šport. Športniku je n. pr. Triglav malenkosten grič in Montblank prenavaden, iu zbok tega se izkuša morebiti z groznim uspehom na Materhornu, sčasoma prepleza celo Kasbek iu Ararat in naposled si morebiti na golili pečinah Evresta obrusi junaško svoje zobovje. Drznost je umestna, kadar je smoter vreden, da greš v nevarnost ali da tvegaš celo življenje. To pa presoditi, je stvar posameznika. Ne grajam torej divje turistike, a ji tudi nikakor ne pojem slave. Pač se pa po pravici očita predrznemu planinskemu športu, da si mnogokrat sam smatra za resno delo. Delo in šport je dvojno. Šport je in ostane igrača, naj bode še toliko drzen in izpodbadljiv. Čine izvrševati, katere poludorasel gams ali maček izvršuje veliko spretneje in ele-gantneje, ni resno početje in tudi nikakor ne zasluži lovorovega venca — k večjemu par novih krampežev na leto. Drugi plemenitejši nagib, ki miče turista v gore, je čisto veselje nad lepoto in veličastnostjo proste prirode. Le-tega razveseljuje nepopačena in nepopisna pri-rodna poezija ter ga navdaje z novo močjo. Te vrste turisti — imenoval bi jih lepočutne turiste — iščejo v krasoti narave čvrstosti in zdravja za borbo z nepri-likami vsakdanjega poklica in ju tudi najdejo. Vsakdo, kogar ne ovirajo posebne okoliščine in komur je do telesnega zdravja in do duševne čvrstobe, naj bi postal turist v tem smislu. Tretjo skupino planinskih potovalcev napotuje veduostni nagon, da znanstveno raziskujejo kraje, po katerih potujejo, ter v raznih strokah služijo znanosti. V tem oziru so planinska tla duševnemu delu jako bogato in raznovrstno polje. Tu imajo geograf, meteorolog, zoolog. botanik in geolog pa tudi kulturni zgodovinar dovolj posla. Sploh je pa ni skoraj človeške vede. ki ne bi našla v planinah zanimivega gradiva. Vsled tega so tudi v tej skupini strokovnjaki najraznovrstnejših ved. Oziraje se na te različne skupine turistov, si hočemo ogledati, je li mogoče vse te združiti v kako skupno delovanje, ne da bi moral posameznik popolnoma zanemarjati svoj prvotni smoter. Kar se tiče turistov prve vrste, bi bil po mojem mnenju trud brezuspešen, ako bi jih izkušal pridobiti za kako drugo smer. Oni smatrajo šport za resno podjetje in napenjajo vse svoje sile in uporabljajo ves svoj čas, da se mu posvečujejo popolnoma Pač pa menim, da ne bi bilo težavno najti ožje vezi med turisti druge in tretje skupine, sosebno ker jim je itak skupno veselje nad krasoto prirode in občudovanje njene mogočnosti in tisočerne različnosti. Čas, katerega športni turist do cela porabi v drznem boju z divjo prirodo, preostaje Iepočutnemu turistu z večine v toliko, da mu je mogoče svoje moči. četudi le deloma, posvetiti znanosti ter tako delovati v prospeh ene ali druge vede, katera že posamezniku najbolj ugaja. Sploh naj bi si vsak izmed teh turistov izbral kak višji smoter, bodi si kateri koli. v .laz bi s svojega stališča obračal pozornost pred vsem na krasno našo floro že zategadelj, ker je rastlinstvo najzanimivejša stvar, katero v prirodi srečavamo. Ako pomislimo na mnogotere vezi, ki nas vežejo na ta organska bitja, se ne bodemo čudili, da se peča človeštvo že od nekdaj z rastlinstvom. Povodi seveda, ki človeka nagibljejo, da obrača svojo pozornost na rastlinska bitja, so zavisni od individualnosti opazovalčeve. Ogromni množini ljudstva so drevesa gradivo in kurivo, zelišča so jim zelenjava in krma ali cenjena zdravila in smrtonosna trovila in k večjemu še posamezne cvetke Iišp in nakit. Koder koli sem hodil, koder koli nabiral rastline, povsod eo ine zvedavi priprosti ljudje enako popraševali. Povsod naj Iti razjasnil, je li rastlina, katero sem nabiral, otrovna ali ne, je li zoper to ali ono bolezen uspešen lek, po čem se spoznajo zdravilne ali sploh koristne rastline, in po čem se razločujejo od drugih. In kakor dandanes, je ravnala velika množina prostega ljudstva v davno minolih časih. Z istega stališča presojajo tudi večinoma športni turisti rastlinstvo. Drugo vzvišeno stališče zavzema v tem oziru lepočutni turist. Njemu je rastlinstvo zemeljska odeja, katera pokriva kakor pisana preproga njeno skalovito telo, oblažuje njene oblike ter navdaje sploh vso prirodo z živahnim življenjem. Cim bolj pisana, raznovrstna in premenljiva je ta odeja, tem živahnejši iu veličastnejši so vtiski, katere provzroča celotna krajinska slika. Kdor je vajen uživati krasoto prirode le po vtiskih, katere vzprejema iz te slike, temu zadosti ta kratki pesniški podatek. Kdor si je pa v svesti svojih duševnih moči, se ne zadovolji s takim Iehkotnim užitkom, temveč bode natančneje razmotroval vzroke vzprejetih vtiskov ter nehote iskal v raznovrstnosti prikazni edinost, v edinosti mnogovrstnost ter končno v vsem občudoval divno ubranost. Kdor pa tako premišljuje, se preveri, da natančnejše opazovanje in raziskovanje ni le prijetno in mično, ampak tudi krepilno in bodrilno. To ga pa tudi izpodbode, da bode raz-motaval velikansko prirodoo sestavo rastlinstva ter se vglobil v mnogoličnost rastlinskih bitij in njih življenja, in tako se bo učil razvrščevati rastline po zunanji podobnosti v večje in manjše skupine in razločevati in spoznavati posamezne vrste. Marsikdo bi se pač z veseljem vglobil v botanično vedo v označeni smeri, a to mu ni možno, ker mu deloma nedostaje časa. deloma pa tudi nima potrebnih osnovnih vednosti. In v tem položaju je gotovo mnogo gg. udov našega društva. A vkljub tem ovirajočim razlogom bi imel vendar vsak omikani turist priliko, da se natančneje pouči o domači flori. Treba je le nekoliko dobre volje ter na izletih pridno nabirati posamezne rastlinske vrste in jih kakemu veščaku izročiti v preiskovanje. Sleherni strokovnjak bode gotovo z veseljem prevzel to delo in dotičniku dal potrebna pojasnila o nabranih rastlinah. Nabiralec bi si na ta način razširil svoje znanje, pridobil bi si pa tudi zaslugo, da je koristil vedi v obče. V razvoj rastlinoslovja je mogoče vse uporabiti: neobdelane skale in ostro rezane kamene, velike in majhne odlomke in vezni cement, nauke, katere proizvaja strokovnjak iz posušenega bilja v muzeju, kakor sveže rastline, katere je diletant na novo zasledil vrh mogočnih gora ali v tihi planinski dolini. V poslednjem oziru je v domači naši flori še mnogo neobdelanega polja, še razsežne ledine se morajo orati. Ne da bi obširneje govoril o tem, omenim le, da je edina znanstvena knjiga, ki nas poučuje o rastlinskih odnošajih naše krasne domovine, latinsko pisana „Flora Oarniolica," katero je slavni priro-doslovec J. A. Scopoli leta 1772. v drugi izdaji dal na svetlo. Kajti pregled flore kranjske (ttbersieht der Flora von Krain), ki se je tiskal v izvestjih Kranjske kmetiške družbe za leto 1844. in katerega je sestavil A. Fleischmann, je kompi-lacija, polna gorostasnih napak in brez vsake vrednosti. Da pa tudi več nego zastarela Scopolijeva „Flora Carniolica" nikakor ne zadostuje današnjim zahtevam znanstvene flore, je pač lahko umevno. O vseh drugih deželah našega cesarstva imamo že znanstvene flore, ki so izšle v novejšem času, le naša ožja domovina je še na stališču, katero je zavzemala pred več nego sto leti, dasiravno je naša lepa Kranjska tudi glede flore ena najbolj zanimivih evropskih dežel. Bila bi torej častua dolžnost, prej ko mogoče izdati novo floro kranjske dežele, ki bi bila spisana po sedaj veljavnih načelih ter bi tako zadostovala sedanjim zahtevam znanosti. Taka knjiga ne podaje samo natančnega pregleda o rastlinskih odnošajih dotične dežele, temveč tvori s podobnimi knjigami, ki opisujejo rastlinstvo posameznih dežel in zemeljskih delov, podlago, na kateri snuje rastlinski geograf svojo vedo. Rastlinska geografija pa, dasi botanična veda, je zvezana na tesno z najmnogovrstnejšimi smermi drugih zemljepisnih znanosti: s speeijalno geografijo, geogratično geologijo in zoologijo, s klimatologijo in hidrogratijo. S tem pa stopi rastlinska geografija iz ožjega okvira botanične vede v širši krog tistih znanosti, ki v svojem medsebojnem razmerju tvorijo fizikalno geografijo v najširšem smislu. Pomen znanstvenih lokalnih flor sega torej daleč črez meje dotičnih dežel. Znanstveno floro je pa mogoče spisati le tedaj, ako ima pisatelj na razpolago obširno znanstveno porabno gradivo iz vseh delov in krajev dotične dežele. Takega gradiva nam pa ravno glede Kranjske zelo primanjkuje, osobito ker so rastline, katere hrani Ljubljanski muzej v svojih herbarjih, večinoma radi nedostatnih podatkov na priloženih listkih brez vrednosti. Dela je torej v tem oziru še mnogo v raznih krajih naše lepe domovine, in č. g. člani našega društva bi si pridobili velikih zaslug, ako bi drage volje sodelovali v zgoraj označenem smislu. (Konec priii.) Računski sklepi podružnic za leto 1896: Dohodhl A Kamniške Podružnice. stroSki gl. kr. gl. kr. 1 Gotovina iz 1. 1895. . . 15 30 1 Upravni stroški .... 1 80 2 Letn i ne in ustanovnine udov 98 50 2 Osrednjemu društvu prispe- 3 Podpore in darila . . . 8 — vek za „Plan. Vestnik" . 15 20 3 Stroški za napravo, popravo in zaznamenovanje potov 20 — 4 Končna gotovina . . . 84 80 Skupaj . . 121 80 Skupaj . . 121 80 B. Radovljiške podružnice. gl. kr. gl- kr. 1 Gotovina iz 1. 1895. . . 120 53 1 Upravni stroški..... 15 35 2 Letnine udov..... 76 — 2 Osrednjemu društvu prispe- 3 Podpore in darila . . . 20 — vek za „Plan. Vestnik" . 69 4 Razni dohodki .... 40 69 3 Stroški za Vodnikovo kočo 78 70 4 Obresti za posojilo . . . 36 75 5 Končna gotovina . . . 57 42 Skupaj . . 257 22 Skupaj . . 257 22| 0. Soške podružnice. gl- kr. gl- kr. 1 Vzprejemnine in letnine 1 Upravni stroški .... 18 821 udov...... 156 — 2 Osrednjemu društvu prispe- 2 Podpore in darila . . . 7 20 vek za „Plan. Vestnik" . 42 3 Razni dohodki .... 22 80 3 Stroški za napravo, popravo in zaznamenovanje potov 54 84 4 Razni stroški..... 37 20 5 Končna gotovina . . . 33 14 Skupaj . . 186 — Skupaj . . 186 — Dohodki C. Savinske podružnice za 1896. leto. Stroški , gld- kr. gld. kr. 1 Gotovina iz 1. 1895........ 14 60 1 Upravni stroški.......... 57 09 2 3 Vzprejemnine, letnine in ustanovnine odov............• Podpore in darila......... ' 300 110 — 2 3 Tiskovine......«...... Stroški za napravo, popravo in zazna-menovanje potov....... 12 26 91 4 Darovi za stavbo koč: 4 Kupnina za posestvo v Logarjevi dolini 440 80 a) Gornjegrajske koče 71 gld. 80 kr. 5 Stroški za stavbo Mozirske koče . . . 261 44 b) Mozirske J , 83 , 86 , 6 Stroški za vzdrževanje ter oskrbovanje: c) Koče na Okrešlju 13 „ 40 „ < 169 06 a) Kocbekove koče . 159 jrld. 38 kr. 5 6 7 Dohodki Kocbekove koče in sobe pri Planinšeku.......... Prvi obrok odkupila za svet v Logarjevi dolini, prodan zadrugi „Rinki" Prejeta posojila.......... 95 200 361 35 7 8. 9 b) sobe pri Planinšeku 12 „ 56 „ Vrnjena posojila......... Razni stroški........... y Končna gotovina ........ 171 260 23 2 94 63 70 Skupaj . . 1256 51 Skupaj . . 1256 51 Razkaz imovine Savinske podružnice konec leta 1896. Pasiva gM. kr. gid. kr. 1 ! Glavni delež zadruge „Krnice* .... i 100 _ 1 Dolg posojilnici v Gornjem Gradu . . 820 — 2 Terjatev pri zadrugi „Sinki" .... 140 80 2 Neplačani računi ter drugi zastanki . 110 74 3 Knjige, časopisi, slike in zemljevidi •218 — 3 Sklad za kočo na Okrešlju..... 62 15 4 Spominske knjige......... 30 — 4 „ „ Gornjegrajsko kočo .... 71 80 5 Društveni poti.......... 220 — 5 Cista imovina.......... 2466 31 6 Napisi............. 280 — 7 Zaloga provijauta......... 12 — j/ 8 Kazni inventarski predmeti..... 77 57 / 9 Vrednost Kocbekove koče z inventarjem vred............ 2020 10 / 10 Vrednost Mozirske koče z inventarjem vred............ 378 45 / 11 Vrednost inventarja v Planiušekovi sobi 51 38 / 1 lž Končna gotovina......... 2 70 / Skupaj . . 3531 — t Skupaj . . 3531 — i I T>i*uštvene vesti. II. občni zbor Radovljiške podružnice je bil dne 4. t. m. v Radovljici v gostilnici g. Hudovernika. Načelnik gosp. dr. Janko Vilfan je v kratkem ogovoru opisal podružnično delovanje leta 1896., pozdravil odposlanca osrednjega odbora iz Ljubljane ter zbrane podružnične Člane. Skrbno sestavljeno poročilo tajnikovo je občni zbor z odobravanjem vzel na znanje. Povoljno je bilo tudi blagajnikovo poročilo, iz katerega je občni zbor doznal z veseljem, da bode podružnični odbor mogel tekoče leto omisliti mnogo koristnih naprav. Glede Vodnikove koče se je sklenilo, da se še pred sezono znotraj in zunaj obije in opravi ter vanjo postavi tudi šČedilno ognjišče. Podružnične naprave se bodo odslej skrbno nadzorovale in vsak nered takoj odpravil. — Udje so se prosili, naj odbor, ki mu je jako težavno stališče, vsestransko podpirajo in mn posebno glede pobiranja udnine olajšujejo posel. Poročilo „Savinske podružnice" o delovanju 1 1896. „Savinska podružnica" jo tudi v tretjem društvenem letu dosegla lepih uspehov, o katerih je že med letom „Plan. Vestnik" večkrat obširneje poročal. Podružnica šteje sedaj 9 ustanovnikov, 94 pravili in nekaj podpornih članov. Kruta smrt nam je pograbila zvestega člana, dobrotnika „Savinske podružnice'- in vzornega rodoljuba, g. Janeza Hausenbichlerja v Žalcu, in g. dra. Frid. Babnika, odvetnika v Celju. Od raznih dobrotnikov je prejela izdatnih podpor, namreč: od slavnega okrajnega zastopa Gornjegrajskega 50 gl, od slavne posojilnice Celjske 50 gl. in „Spodnjesavinskc posojilnice" v Žalcu 10 gl. Hvala jim! Odbor je sklenil, da postavi dve majhni planinski koči in sicer „Gornjegrajsko" na Menini planini in „Mozirsko" na Golčki planini. Gornjegrajci in Mozirci so pozdravili to namero z velikim zanimanjem. Za „Gornjegrajsko kočo" se je v ta namen nabralo 71 gl. 80 kr. (med tem darilo posojilnice v Gornjem Gradu 25 gl.) in mnogo inventarja, za „Mozirsko kočo" pa 88 gl. 86 kr. (med tera darilo „Gornjesavinske posojilnice v Mozirju" 50 gl.). Hvala vsem darovalcem! Zgradila pa se je samo „Mozirska koča", ki je bila dne 5. okt. 1896. 1. slovesno blagoslovljena in otvorjena. Za zgradbo te koče sta darovala velikodušno ves les g. Leopold Goričar in g. Srečko TribuČ v Mozirju, za kar ju še enkrat najtopleje zahvaljujemo. Načrt za kočo je napravil načelnik, zgradbo pa vodil g. Leop. Goričar. „Mozirska koča" je zavarovana pri banki „Slaviji" za 250 gld., inventar pa za 204 gl. „Gornjegrajska koča" se, žal, ni mogla postaviti, ker knezoškofijski oskrbnik v Gornjem Gradu ni dovolil stavbe in ni hotel prodati potrebnega lesa. Stvar se je torej morala odložiti za poznejši ugodnejši Čas. Isto oskrbništvo je tudi zaukazalo, da je morala podružnica inventar iz koče na Raduhi odnesti! Tudi v tem letu je bilo pri Kocbekovi koči več potrebnega opravila. Pred kočo so se razstrelile skale in napravilo na enem kraju obzidje. Tako se je izravnal prostor ter potem ogradil s plotom, da ga ovce ne morejo ponesnažiti. Na tem ogradu stoji miza z dvema klnpema, od koder je lep pogled zlasti na Veliki Vrh. Ob eni strani plota so nasajene tudi planinske cvetice. V oddelku za pastirja se je postavila omara za mleko, v podstrešju pa se je streha obila s skodlami in zamašila, da ne more sneg skozi njo. Tudi inventar seje zopet pomnožil z raznimi stvarmi, kakor uro budilko in lepo lekarnico, katero je blagodušno podaril g. H. Roblek v Radovljici. Prisrčna mu hvala! Zavarovalnina za kočo se je povišala za 680 gl. Podružnični načelnik je kočo nadzoroval štirikrat ter našel vse v najlepšem redu. L. 1896. jo je obiskalo 77 turistov, ki so plačali pristojbin 23 gl. 10 kr., za živež pa 64 gl. 80 kr. Pri Planinšeku. dve uri nad LuČami, si je pridobila podružnica važno postojanko, namreč v podstrešju sobo za turiste, katero je opravila z najpotrebnejšim inventarjem, da se lahko tam dobro prenočuje. Posestnik hiše, Jakob Kladnik, je dovolil rabo sobe, Ana in Jakob Planinšek v Lučah pa sta podarila vse pohištvo, katero sta imela v tej sobi shranjeno. Vsem najtoplejša hvala! Na steni je nabit hišni red, po katerem plačujejo udje planinskih društev za prenočevanje po 30 kr., neudje pa 50 kr. Letos se je dobilo pri- stojbin 3 gl. 40 kr., za pivo pa 3 gl. 60 kr. — Na „Lasenu" nad Planinšekom, kjer je precej utrudljiva hoja, se je postavila na primernem mestu klop. Tudi letos je dala podružnica po Ojstrici in drugod postaviti več novih tabel. Na Ojstrici je postavila veliko in lepo orijentacijsko tablo in škatljico s spominsko knjigo, v katero se je letos vpisalo 76 turistov. Za-znamenovanje potov se je na mnogih krajih popravilo, več potov pa na novo rdeče zazna-menovalo. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Celju potrjeni cenovnik za gorske vodnike je dal osrednji odbor „SI. pl. dr." tiskati in prilepiti na trd papir. Cenovnike je potem podružnica razdelila po raznih gostilnicah v Ljubnem, v Lučah in v Solčavi. Osrednji odbor je podružnici priskrbel tudi table in barvo ter ji prepustil prispevek za Plan. Vest., za kar se podružnica posebej najtopleje zahvaljuje. Podružnična knjižnica se je pomnožila za 24 knjig in spisov ter 8 fotografij. Podružnica je bila ud „O. T. Ca", Štaj. plan. društva, naročena pa na „Mittheilungen (les D. u. O. A. V." Leta 1896. je odbor imel 6 sej. Prejel je 187 dopisov, odposlal pa 327 pisem, dopisnic in tiskovin. Tudi na slovstvenem polju je podružnica nekaj storila. G. dr. Jos. Sernec je za „Pl. Vest." spisal članek „Popotne črtice," načelnik pa več spisov, poročil in novic. Podružnični člani so 1.1896. napravili več tur, o katerih izide posebno poročilo, načelnik pa je večkrat nadzoroval zvršena za-znamenovanja potov, postavljanje novih tabel in stavbo „Mozirske koče." Veliko zaslugo si je pridobila podružnica za Logarjevo dolino. Tu je s posredovanjem nekaterih svojih članov kupila od Janeza Plesnika dve orali zemljišča, ki jo stane z vsemi stroški 440 gl. 80 kr. Dne 17. maja 1896. 1. je sklicala v Celju zborovanje, na katerem se je ustanovila zadruga „Rinka," ki postavi na omenjenem zemljišču hotel. Pri zborovanju je izpodbujevalno in navduševalno govoril naš dični častni član g. dr. J. Frischauf, ki je tudi v tem letu mnogo deloval za prospeh Savinske podružnice kakor sploh za „Slovensko planinsko društvo" v obče. Znanega strokovnjaka zahvaljujemo najtopleje za njegovo naklonjenost! Končno nam je še omeniti okrajni cestni odbor, ki je poslal peticijo na deželni zbor štajerski radi zgradbe nove ceste iz Solčave v Logarjevo dolino, kateri prošnji se se pridružile tudi razne občine in plan. društva. Usoda teli prošenj je bil sklep deželnega zbora, naj se deželnemu odboru naroči stvar preiskati in ob prihodnjemu zasedanju staviti primerne predloge. To, da so bile te prošnje tako hladnokrvno rešene, je mnogo kriva nasprotna Celjska sekcija, ki je s tem sama sebi največ škodovala. Ne smemo tudi za-molčati, da je bilo 6 tabel „Slov. plan. društva" ukradenih in 2 poškodovani. O tem se je vložila pritožba na c. kr. državno pravd-ništvo v Celju in se sedaj vrši preiskava, poškodovane pa so bile tudi nemške table. Poročilo Soške podružnice o delovanju leta 1896. Misel, da bi se ustanovila prepotrebna podružnica Slov. planinskega društva ob zelenomodri Soči, da bi se z njo razširjalo zanimanje za divne naravne krasote v teh krajih in ohranil njih slovenski značaj, se je bila pojavila že konec leta 1895., in v začetku leta 1896. se je oglasilo toliko članov, da je bilo mogoče sklicati osnovalni shod. Na tem shodu so se vzprejela pravila, katera je po mnogih zaprekah odobrilo c. kr. namestništvo v Trstu z odlokom z dne 2. maja 1896. 1., št. 8532. Pri prvem občnem zboru dne 14. marcija se je izvolilo zastopstvo podružnice ter določilo, da je v prvem letu zaznamenovati zanimiva pota po naših krasnih krajih in pričeti priprave za sklad za kočo na Krnu. Odbor je deloval v tem zmislu ter zazna-menoval naslednja pota: Iz Volč, skozi Kamilice v Livek in na Matajur, z Idrskega črez Livek na Matajur, iz Volč črez Bu-čenico k Sv. Luciji, iz Gabrija črez vas Krn na Krn, iz Tolmina črez Sleme na Krn, iz Drežnice na Krn. V Bolcu se je postavil na trgu kaži-potni steber z zaznamkom različnih poti in več tabel. To delo ni še dovršeno popolnoma, izpopolni se letos. Tudi priljubljeni izvir naše „krasne hčere planin" se je odičil z imenom naže podružnice. Napravil se je prijetnejši dohod in odstranila preteča nevarnost nad slapom proti votlini. Glede sklada za kožo na Krnu je sklenil odbor v seji dne 11. oktobra iz važnih razlogov, naj se doneski začno nabirati šele letos. Zanimanje društvenikovje izkušal odbor podkrepiti z izletoma črez Bučen ico k Sv. Luciji in na Matajur. Nemško društvo „D. u. Oest. Alpenverein" se je naprosilo, naj bi napravljalo v okolišu naše podružnice razen nemških tudi slovenske napise, odgovorilo pa je, da se mu ne vidi potrebno izpreminjati dosedanjih običajev glede napisov. Podružnica je imela v 1896. letu 43 Članov, za prvo leto njenega obstanka po-voljno število. Z žalostnim srcem moramo zabeležiti, da smo že v prvem letu izgubili člana Karola Franovicha, c. kr. sodnega pristava v Kanalu, kateri je umrl dne 23. julija. Naposled si šteje odbor v prijetno dolžnost zahvaliti prisrčno vse dobrotnike in podpiratelje podružnice. Nebroj ovir zadržuje naš napredek, a z navdušenostjo, požrtvovalnostjo in delavnostjo jih gotovo premagamo. Novi člani: I. Osrednjega društva: a) Ustanovni k: Stolar Jur., p. d. Suhodolnik, posestnik v Suhem Dolu pri Kokri. b) Pravi člani: Pintar Ivan, posestnik in mizar v Kranju. Majdič Janko ml., trgovčev sin „ Golob Ivan, posestnik in gostilničar „ Šumi Franjo, „ „ „ Lotrič Franjo, trgovec r Florian Dragotin, trgovec in posestnik r Fusso Josip, zidarski mojster „ Fabiani Dragotin, trgovec „ Golob Matija, posestnik in mesar „ Hokovič Nikolaj, ,. Ross Albert, c. kr. davčni pristav Medved Vinko ., Krek Cilka v Ljubljani. Hruška Vaela v, tov. v Humpolcu na češkem. Kessler Ignacij, trg. pomočnik v Ljubljani. II. Radovljiške podružnice: Mencinger Franica v Boh Bistrici. Ivobler Fr., c. kr. sodn. pristav v Radovljici. Zupane Fr., župan na Lancovem. III. Savinske podružnice: a) Ustanovnik: Pukl Radoslav, zasebnik na Dunaju. b) Prava Člana: Goričar Mici v Mozirju. Krajnc Josip, učitelj v Šmartnem na Paki. IV. Soške podružnice: Juretič Anton, veleposestnik v Kobaridu. Sklad za Triglavsko kočo. XVII. zbirka 7 gld. 95 kr. Darovali so p. n. gg.: Waschica 2 gld., Svetič Fr. 2 gld., Gregorec (dobiček) 1 gld. 95 kr., Roblek Hugon (nabral) 2 gld. Vsem p. n. darovalcem srčna zahvala. Markacijski odsek je sklenil v seji dne 8. aprila t. 1., da letos vse markacije obnovi in dopolni. Ker se pa pri društvu ravno to delo najbolj širi in razvija, je treba odseku novih moči. Vsled tega pozivljemo vljudno one mlade slovenske hribolazce in društvene prijatelje, katere veseli to delo, naj se blagovolijo pri društvenemu odboru bodi si ustno, bodi si pismeno oglasiti. Orožnova koča Osrednji odbor je sklenil, Orožnovo kočo letos znotraj obiti z deskami in nad kuhinjo napraviti strop z odprtino. V kuhinjo se postavi železno šče-dilno ognjišče, v sobo pa pečica. Tudi se pot tik koče preloži više nad kočo na levo stran. Tisti del pota pod sedlom na Črni Prsti, pod veliko pečino, kjer izvira stu-denček in zamaka stezo, se deloma preloži, deloma popravi. Stol. Pot na Stol v Karavankah se zopet popravi, koder so ga pokvarili plazovi, markacija pa obnovi. Da bo studenec pod vrhom čist, se iztrebi in uravna prikladno. Klub čeških turistov je napravil o velikonočnih praznikih izlet v Dalmacijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino. S posebnim vlakom so se dragi nam slovanski bratje peljali dne 14. t. m. ob štirih zjutraj skozi Ljubljano. Zaradi rane ure jih, žal, osrednji odbor ni mogel pozdraviti osebno na kolodvoru , poslal pa jim je brzojaven pozdrav proti jugu. Bratovske goste iz zlate Prage so posebno slovesno vzprejeli na postaji v št. Petru, kjer so streljali s topiči. Preko 40 domačinov in 10 dam se je zbralo na tamkajšnjem kolodvoru v srčen pozdrav vrlih severnih turistov. Ogovoril jih je občinski tajnik g. Štele, ozdravil pa je g. starosta klubov. S svežimi šopki, katere so nosili na podstavkah uniformirani udje gasilnega društva, so odičile preljube brate domače gospodične Špilarjeve, Medičeve in Šabčeve. Vidno presenečeni od prisrčnega vzprejema, so se izletniki po desetminutnem postanku odpeljali dalje proti solnčnemu jugu ob gro-movitem pokanju topičev in navdušenem pozdravljanju. — Rodoljubnim ŠtpetrČankam in Stpetrčanom izreka osrednji odbor Slov. plan. društva prav iskreno zahvalo za dostojni vzprejem častitili čeških turistov. Naši nasprotniki so zopet govorili z usti H. Hessa v članku „Popotni dnevi v Kamniških planinah", izlivši svojo jezo in zavist na „Slov. planinsko društvo", ki baje s hujskanjem vzbuja narodno nestrpnost. Večno stara pesem! Ako Slovenec na svoji rodni zemlji kaj stori, je samo hujskač. Zlasti jih bode zaznamenovanje potov, katerih je neki preveč, da se turist že težko spozna, ker nedostaje napisov. Teh še zares manjka nekaj, a se gotovo postavijo, kjer so potrebni. Hessu tudi ni prav, da so se težavnejši poti, kakor s Planjave naravnost na Kamniško sedlo, črez Sleme pod Skuto in na Skuto zaznamenovali, in da v začetku teh potov ni svarilnih napisov. Vemo pa, da so celo turisti-začetniki že hodili po teh potih, seveda je treba, kakor povsod v planinah, previdnosti; kdor pa ni omotice prost, naj hodi raje po dolinah. Naravnost smešno pa je, ako Hess zahteva, naj bi oblastva silila, da se napravijo svarilni napisi po takih krajih. Na drugem mestu pravi, da ne razume, zakaj je okr. glavarstvo prepovedalo pot od Skute v Kavni, ki je vendar mnogo nevarnejši nego prej omenjeni. Ali je to logično? Povemo mu še, da bi bilo „Slov. planin, diuštvo" že davno popravilo navedene pote, ko bi bilo za to dobilo dovoljenje od dotičnega najemnika lova. Po tem kujskanju pravi Hess na drugem mestu doslovno, da se „Slov. plan. društvu" ne morejo odrekati mnogo-brojne zasluge za pristopnost Kamniških planin; ono je napravilo in popravilo pote, postavilo eno planinsko kočo in zazname-novalo mnogo potov. Zabavljanje — in hvaljenje spravi v sklad le sovražnik naš. Toda dovolj, kajti tem ljudem je vse le — bob ob steno! Sekcija Celjska. „Nem. in avstr. plan. dr." se je na svojem občnem zboru dne 3. febr. 1.1. čehala tudi ob .,Slov. plan. društvo". Načelnik je poročal, da so slabega obiska v 1. 1896. krive tudi „znane narodne .ljubeznivosti' nahujskanega prebivalstva". Seveda, ako se Celjani protivijo zgradbi ceste v Logarjevo dolino, potem jih prebivalci ne morejo smatrati za svoje prijatelje. — Celjska sekcija je baje vzvišena nad „neumno predrznim postopanjem „Slov. plan. društva", ki šteje za svojo prvo nalogo bsvojitev že za-znamenovanih potov".*) To neumno obrekovanje smo že večkrat zavrnili, tako da bi bilo pod našo častjo, ko bi se s temi nesrečnimi hujskači še dalje bavili. *) Glej „Deutsche Waclit" it. 11. z dne 7. fcbr. 1897. 1. Naznanilo o znižani voznini. 6. člane „Slov. plan. društva" opozarjamo vljudno, da prodaja vozne listke za vožnjo po južni železnici g. Ivan Sokhu, trgovec v Ljubljani „Pod trančo", in sicer: 1. za progo Ljubljana-Divaca po gld. 160 (navadna cena gld. 2 50) 2. „ „ Ljubljana-Št. Peter „ „ 120 „ „ 180) 3. „ „ Ljubljana-Il. Bistrica „ „ 145 „ „ „ 2 30) v III. razr. poštn. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teh progah nazaj. Kdor si želi tak vozni listek kupiti, se mora izkazati, da je ud „Slov. plan. društva". J. BONAČ, v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, priporočam vljndno svojo trgovino - papirjem in s pisa I ii i m i poIrckMInniiil. Vzorce papirju pošiljam na ogled. V svoji knjigovezni«-! izdelujem v«1*! |iri-prontp in nnjnnpjfte. >.y>.y>.yx>'xyy.xxyv.y>.xx.vy.yy..vy..x->.y ; MARIJA PLEHAN, \ y svecarica in lectarica v Ljubljani i. na Sv. Petra cesti št. 63, { priporoča svojo veliko zalogo svež ter y mnogovrstnega medenega blaga in slaščic. J >! Kupuje med v panjih in vosek. >: >'y.yyyyxyy.y.v.yyv>"y.yy.yxyy.yy.yy.v.y. Vinko Camernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, (zalogu spomenikov na Dunajski resi i nasproti bavarskemu dvoru), priporoča seoj ktunenoseški obrt, posebno za cerkveno in druge stacbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno dolu, nizke eeae. ('miki in obrisi »a zalilcvo zaNtonj. F. M. REGORSCHEK v Ljubljani, v Špitalekih ulicah št. 3. Velika zaloga pristnega koloskega in tirolskega nepre-mocljivega poletnega iu ziiuske^a todna v običajnih barvah za hribolazee in lovce kot hrunilo proti mokroti in mrazu. Kazen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, podjopieev, spodnjih lilai-, lovskih noKavlc, volnenih obujkov itd. itd. pleskarja c. kr. drž in c. kr. priv. južne železnice r Ljubljani, v JPrtltlčidktitutkUt nlicttli SI. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela. Colo «ob: in Ha, lrrršitiv tcdai is pc ni;nlijih :cn:h. Živež za turiste. Mesne konserve, Maggijeve buljonske glavice in povitke za juho, sir, kavo, čaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovec itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste Josip Matic, proii;ilcc spoiorljskcga Migi b doliiitcs v Celju ni ^Ceniki zastonj iu franko.^ !u;cr:iom Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovarna oljnatih barv, llrnežu, laku In Meja. ZaloKa slikarskih in pleskarskih predmetov. S* : A mire j Dmškovič, i -»- trg-ovec z, železnino £ S v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 10. Optični zavod PH. GOLDSTEIN& prej E. Rexinger v Ljubljani, Pod trančo št. i, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Viiirtnl ptpnvH :o torfsi«;o hitn in wn:. A JOSIP OBLAK, umetni in qal. strmjar v Ljubi Jani, i priporoča svojo na novo urejeno de'arnico za Florijansko X ecrkvi.jo v ulicah nn grait At. 7. v na-vsakovrstnih slriiKiirskili ko^-eulli, roženih iu drugačnih izdelkov, katere ^ ^ bode solidno iu ceno izvrševal po načrtih ali brez njih. Živež /a liribolazcv. Maggijeve buljonske glavice in zavoji 7. Maggijevo juho. grahove klobase, jako krepailne, \kusne in se mahoma pripravijo. Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju. Jul. Maggi »0 Co. v Bregencu. HUGON IHL v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in lnanufaktiirnega blaga na debelo in na drobno po nanižili cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. Ivan Soklie 2 v Ijubljani, Fo. MiiiiiiiiiiiiiaMniiiiiia,m,mlaiiiin,i,,||||||,||||||,,i,,,| GRIČAR in MEJAČ v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice. Zlasti opozarjata nanepremočna lodniMtn oblačite in plaiee za turiste. Saroiila po meri se iieriujtjo ločno in ceno «a Dunaju. lln&trovani coniki se razpošiljajo franku in zastonj članom ,,Sl. pl. dniftvaP znliane cene. ...........•........•.....• iiiiiiiiiimimii......in.....iti«,.............. g^jjgs?, m1 ii§ Avgust Žabkar v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, se priporoča za vsake vrste ključarska dela, katera izvršuje dobro, lično in ceno. Turistovske palice z močnimi jeklenimi ostmi, raznovrstne izprehodne palice, prav umetne izdelke is reztfanega lesa, galanterijske in usnjene reči, bizuter{fo itd. ter otročje vozičke vsake vrste priporoča ^mmmmmmm&m v Ljutlijai ni Kongresno» trgu v poslopji TcnbiUo. j PEREGRIN KAJZELJ v Ljubljani, na Starem trgu, j: priporoča svojo bogato zalogo steklenega i blaga, beloprstenega in rjavoprstenega ter E porcelanastega namizja. ; Priporoča tudi planincem vsakovrstne plo-i ščaste steklenice in kozarce. lunin.......M.....1111111 ■ i .........^ iiiiiihiiiiikiiiiiiiii U m ¿n«'t - ^ g P « P ^ s «a »si» S j 3 « ■» Ti Z f 2 = = a j S = " a g - 3 -1 Sa - | S f s « 'g S I S Jj f ~ I XS w t 5 ®2 I » i i ■! 8 a- - i s 8 3 5 5- « = i m ti Pl11 i: i , i* iS S s i -c a i 1ž = S141« *a * f s * - -- S — t J—" 5 S -I " ~ - . i t fc=d) Ž t ® 6 -0 d' « 5' - " S M .SBO^e m I J 'S i J s ^ u •§*SI o IJ«| i<5 • S -3 s 31.8,8 31 , i 1 S -a I * t = . a * f 3 * - - O -a S .3 - * ? HI! I S-J 11 ."g lil ■a 6 S 'S1- i 'i * g s * E i - pL; I'5 S .i a = t. -s S i« ,s fe a = s ^^ _ 5 S ce i i, " s « >' . s . 2 .i t = s : = i E = - " e .S S. .5 -S Odgovorni urednik Ju». IIniii»tiiinu. — Izdaja iu zalaga .Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein A Comp. v Ljubljani