190                                                                    Listek.
Bibliographische Seltenheiten der Truberliteratur von Ftiedrich Ahn. Graz I894, 8°,  48,
V tem lično tiskanem spisu opisuje pisatelj nekatere redkejše slovenske knjige iz protestantovske dobe. Najbolj ga zanima Jurišičeva izdaja Spangenbergove postile iz 1. 1578. O tej nam je podal točen popis in kratek odlomek iz zanimivega predgovora. Nnjobširneje pa poroča o Trubarjevi res redki knjigi »Catehismvs s dveima islagama« iz 1 1575. Ponatisnil je iz njega skoraj ves predgovor, o ostali vsebini, v kateri je nekoliko v marsikaterem obziru ne brezpomembnih podatkov, pa molči. Razen tega nahajamo v spisu še popis Trubarjevih knjig: »Ta pervi deil tiga noviga test.« (1557), »Ta celi novi test.« (1582), glagolski »Prvi del novoga test.«, katerega sta oskrbela Ant. Dalmatin in Stipan Istrijanin  iu  Dalmatinovo sveto pismo.
Spis je namenjen nemškim krogom, kolikor se ti zanimajo za protestantovsko dobo v Slovencih Tem bo gotovo tudi dobro došel, zakaj seznanil jih bo z nekaterimi jim prej najbrže neznanimi podatki. Zato smo tudi pisatelju hvaležni, da se ni ustrašil troškov in izdal brošuro v lastni zalogi. Vender se pa čudim, da je popolnoma prezrl, da se nahaja popis o Jurišičevi postili v »Zvonu« 1. 1892. na str. 732—738, o Trubarjevi knjigi »Catehismvs« se pa dovolj obširno razpravlja v »Letopisu Matice Slovenske« za 1, 1891, nekoliko tudi v Jagičevem »Archivu« XIII. Našega znanja o slovenski pro-testantovski književnosti pa Ahuov spis ni razširil skoraj čisto nič, zakaj iz njegovega spisa poizvemo jedino natančen naslov Jurišičeve postile iu kratek odlomek iz njenega predgovora — in še o tem smo sedaj v letošnjem »Letopisu« natančneje poučeni — o vsem  ostalem smo  vedeli že preje dosti več, kakor nam  podaja Ahnov spis.
V.  O.
Stanka Vraza prednjiki — Korošci! Nekje sem čital, da so se prednjiki Stanka Vraza iz Koroške naselili v Žerovnici kraj Cerovca, V »Bruderschaftsbuch von Arlberg« najdeš med naštetimi koroškimi plemiči tudi ime Vraz: Vraz Otto 1146. Etvva [4.02 fithrte Niklas der Fraz in Roth einen von vorne gestellten oberhalben Knaben, Kleidung und kegelformiger Hut mit herabgeschlagener Krampe vveiss, \velcher mit beiden Handen einen Bratspiess a.n deu Minul hebt und in den daran steckenden rothen Fisch beisst, und nach der siifflReutschen Bedeutung von Fraz — unartiges Kind im Namenvvappen gibt.«   —  Znano je, da se je oče Stanka Vraza podpisoval  Frass.         Fridolin Kavčič.
Ilirizam, spisal Plat. Kulakovski, Varšava 1894 (VIII -|- 41 [ -|- 93), cena 4 gld. 50 kr. — Kakor je znano, je bival prof. Kulakovski dolgo časa v Zagrebu (govoril je tudi na grobu nepozabljivega Fr. Račkega), da bi proučil najznamenitejšo dobo preporoda naše jugoslovenske književnosti, in obiskal je tudi našo ,,megleno" Ljubljano, kjer je našel le malo zanimanja za tisto slavno ,.ilirsko dobo", ki se tako lepo razlikuje od sedanje narodne otrplosti. ,,Et meminisse juvat", mislil si je menda svetovno znani učenjak in popisal v imenovani knjigi, kaka oduševljenost je nekdaj vladala za jezik in zgodovino južnih Slovanov, kako so bili oni še pred 40 leti navdušeni za svojo književno celokupnost, če tudi pod starim, zgodovinskim imenom. — Ali prišel je nesrečni ,,divide et  impera!",  in  tega so se najpoprej  oklenili  ravno  ,.Ilirci".
Tudi Slovenci so bili navdušeni Uirci, dali so jim svoje najboljše pesnike, n. pr. St.  Vraza.
Prešeren se je ustavljal ,,Ilircem'' iz dozdevnega praktičuega uzroka. češ, da ne bi mogel slovenski kmet nikakor razumeti ilirske ,,mešanice", in da bi se bil poprej oklenil nemščine, katere mnogo bolje pozna iz prakse. Temu ,,praktičnemu" dokazu se upira takisto praktična izkušnja, da najpriprostejši slovenski kmet, ki pride na Hrvaško, takoj   razume   in   govori   hrvaški,   se   čuti    Hrvata   in    pozabi   Slovenca     A  vselej,   ka-