KVINTNA PENTATONIKA NA SLOVENSKEM Radoslav Hrovatin Slovenska folkloristika se je doslej razmeroma malo posvečala pro- blemom toiialnosti v slovenski ljudski glasbi. Razen mlajših, poskusov pa je docela zanemarjala obravnavanje pentatonike, čeprav je bila le-ta že ugotovljena na sosednjih hrvatskih in madžarskih območjih. Vzroke za tak odnos do problemov tonalnosti in zlasti do pentatonike je treba iskati v načinu obravnavanja predmeta na zapozneli stopnji razvoja naše glasbene folkloristike. Med prvimi raziskovalci naše glasbene folklore je Stanko Vraz leta 1847 v svojem kratkem orisu slovenske ljudske glasbe menil, da so melodije starejših pesmi običajno v »molskih tonalnostih« (Moltönen).^ Pozneje je Ludvik Kuba, ki je v letih 1888—1890 zbiral po Slovenskem ljudske pesmi z melodijami, navajal, da ni našel molskih tonalnosti (razen v Beli krajini), temveč da je bilo vse v durski tonalnosti.^ Končno je leta 1908 trdil Josip Cerin, da »so slovenske narodne pesmi vse v duru«.^ Tega mnenja ni mnogo spremenila ugotovitev Davorina Bera- niča, da »razen redkih primerov mehike tonovne lestvice poznajo naše na- rodne popevke praviloma samo še trdne tonovne lestvice«.^ Potrdila ali zanikanja za navedena mnenja je v tistem času mogla nuditi predvsem znamenita zbirka Frana S. Kuhača,° v kateri je bilo objavljenih do tedaj največje število slovenskih ljudsikih melodij v eni zbirki. Raziskovalci tudi niso do tedaj še ustrezno ocenili pomembnosti zapisov Stanka Vraza** in Josipa Kocijančiča' iz vzhodne Štajerske ter 1 Pismo Stanka Vraza grofu Auerspergu dne 9. maja 1847 (Dela St. Vraza V, str. 595—397. — D. Beranič, Vrazovi zapisi narodnih melodij. Časopis za zgodovino in narodopisje VII. Maribor 1910, str. 241—242.). ^ Ludvik Kuba, Cesty za slovanskou pisni II. Slovansky jih. Praha 1933, 15. Dr. Josip Cerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric... (Tru- barjev zbornik, Ljubljana 1908, 145.). * B e r a n i č (o. c. v op. 1), 235. ' Fran Š. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke I.—IV. knj., Za- greb 1878—1881. " Dr. Karel Št r e k e 1 j in dr. Joža G1 o n a r , Slovenske narodne pesmi L—IV, Ljubljana 1895—1923. ' Josip Kocijančič, Roženkraut, nagelj in rožmarin (rkp v MUK). 5 Slovenski etnograf ^5 Radoslav Hrovatin Eie Schoultz-Adaiewske* iz Rezije, ki bi mogli nuditi -vsaj oporo za obravnavanje pentatonalne osnove nekaterih melodij. Prav tako tudi ni vzbudilo ustreznega raziskovanja obsežno gradivo prekmurskih ljudskih pesmi, ki jih je po prvi svetovni vojni zapisal Franc Kimovec." Zbirka melodij iz sosednjega Medžimurja, med njimi jih je več v pentatoniki, v zapiskih Vinka Žganca,^" ki je vzbudila veliko zanimanje zlasti pri madžarskih raziskovalcih, ni našla ustreznega od- meva pri slovenskih folkloristih. Tako se še ni lotil obravnavanja penta- tonike v naših ljudskih melodijah do leta 1930 Stanko Vurnik, čeprav je v zanosu poudarjal: >Kdo bi... mislil, da še v našem času in ne daleč od nas živi celo arhaični antični pentaton? Evo ga zelo pogosto v madžarski narodni pesmi... Resničen brezpoltonski pentaton, kakršnega so imeli, kakor vemo iz zgodovine, antični narodi — evo ga na našem najbližjem vzhodu !«.^^ Šele France Marolt se je približal vprašanju pentatonike na Sloven- skem, ko je tonalno označil melodije »običnih rejev« pri Ziljauih: »Ve- čina teh melodij je uglašenih v prirodnih tonskih načinih (prirodni dur, mol, pentatonalni nastavki) «.^^ Pri teh pentatonalnih nastavkih pa ni navedeno, katere fraze v citiranih melodijah naj bi rabile kot ustrezna dokumentacija. V postumni objavi Maroltove razprave »Gibno-zvočni obraz Sloven- cev«^^ so večkrat omenjeni »pentatonalni okreti« v označbah primor- skega, koroškega in panonskega nazvočja, torej sosednjih zahodnih, severnih in severovzhodnih dialektičnih območjih. Glede na neustrezen način objave^^ tega dela ni iz citiranih primerov razvidno, katere melo- dijske fraze je Marolt menil označiti kot »pentatonalne okrete.« Vendar je treba tem Maroltovim ugotovitvam posvetiti vso pozornost. Ako pre- gledamo »v referatu citirano gradivo«, moremo v pentatoniko uvrstiti naslednje melostihe v posameznih melodijah: ¦* J. I. N. Baudouin de Courtenay, Materialy dl ja južno-slavjan- skoj dialektolo^ii i etnografu. St. Peterburg 1895. V naši literaturi so ustrezni zapisi lažje dostopni v objavi Riharda Orla (Slovenske narodne pesmi iz Benečije, Ljubljana 1921.). ' Dr. M. Murko, Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (Et III — 1929, 5—54) in Radoslav Hrovatin, Marginalije k zbirki »Odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi z napevi« (SE XIV — 1961, 188—190.). " Dr. Vinko Zganec, Hrvatske pučke popijevke iz Međumurja i.—11.^ Zagreb 1924—1925. " Dr. St. Vurnik, Studija o stilu slovenske ljudske glasbe (Dom in svet 43, Ljubljana 1930, 239—240.). 1^ Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbornik, Ljubljana 1964, 545—582.). " Slovenske narodoslovne študije 3. zv., Ljubljana 1954. " Prim. ocene Vinka Žgan ca in Radoslava Hrovatina (SE IX — 1956, 284—292.). 66 i Kvintna peniatonika na Slovenskem 1. Iz Zahomca pri Zilji ustrezata v žegnanskem spevu Zakoi ha ies kristjan besten na bîu pentatoniki 1. in 3. melostih. 2. V rezijanskemplesu Ta Hepa ma 'na njivaška... moremo v pen- tatoniko uvrstiti 2. in 4 melostih. 3. V črnomaljskem jurjevskem obredju moremo v obhodnem spevu Ovo se klanja zeleni Juraj ... prepoznati ostanke infrapentatonike v celotonskem trihordu, medtem ko se v melodiji refrena »kirales«, ki se je šele pozneje kontaminiral s prvotnim bajčnim spevom, pojavlja tudi polton. Navedeni primeri iz Maroltove razprave kažejo odseve pentatonike na razmeroma majhnem območju Koroške in sosednje Rezije, medtem ko popolnoma pogrešamo ustreznih primerov za Prekmurje in Primor- sko, pač pa bi bilo mogoče pritegniti v obravnavo pentatonike primerek iz Bele krajine. Citirani primeri torej ne osvetljujejo dovolj vseh odsevov pentatonike v tekstu označenih območij. V citiranem Maroltovem gradivu ne zasledimo popolnih pentaton- skih nizov. Prav zato bi bilo bolje označiti posamezne melostihe kot pentatonalne odseve. Takemu pojmovanju tudi ustreza verjetno Maroi- tova označba »pentatonalni okret« (prvotno »pentatonalni nastavek«).^'"^ Na novo v Prekmurju nabrano gradivo po raznih zbirateljih, zlasti pa objava zbirke zapisov Josipa Dravca, kjer so bežno omenjeni »vidni sledovi anhemitonske pentatonike«^" je omogočilo, da je bila na kongresu folkloristov v Varaždinu 1956 v okviru teme Muzična folklora panon- skega bazena« obravnavana tudi pentatonika v prekmurskih melodijah.^* Glede na to, da so bile o izvoru pentatonike panonskega območja postav- ljene nasprotujoče si teze zlasti v ustreznih referatih Vinka Žganca'' in Lajosa Kissa,^** je nastala potreba, da tudi na drugih območjih sloven- skega ozemlja poiščemo podatke o različnih vidikih obravnavanja pen- tatonike v etničnem, geografskem in historičnem pogledu. Glasliena kultura pred naselitvijo Slovencev Slovenska glasbena kultura se je pričela razvijati na osnovah tradi- cije, ki so jo prinesli naši predniki iz svoje pradomovine v Vzhodni Evropi in na podedovanem izročilu, ki so ga prevzeli od prebivalcev na "a Iz navedenih citatov je razvidno, da je F. Marolt uporabil adjektiv »jientantonalni«, ki tudi v nadaljevanju pričujočega teksta označuje ustrezni tonaini značaj mel(xsa. Oblika »pentantonski« pa pomeni strukturo pet tonov V tonskem nizu, ki je osnova določene melodije. Josip Dravec, Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957, str. XXIX. 1* Radoslav Hrovatin, Muzikološka označba pesmi v folklori ob jugo- slovansko-avstrijsko-madžarskem tromejniku (Rad Kongresa folklorista J ugo- slavije u Varaždinu 1957, Zagreb 1959, 77—86.). " Vinko Ž g a n e C , Muzički folklor naroda u Panonskom bazenu (Gl. »Rad ...« v op. 16.). Lajos Kis s. Bitne značajke mađarskog muzičkog folklora (Gl. »Rad...« v op. 16.). 67 Radoslav Hrovatin novo naseljenega ozemlja. Iz združitve obeh tradicij je z nadaljnjim raz- vojem nastala današnja slovenska glasbena kultura. Iz raznih kultur, ki so se razvijale na tem območju pred naselitvijo Slovencev, nudijo glede glasbe največ gradiva situlski spomeniki alpskih Ilirov in Venetov. Na situlah so upodobljeni iz tedanjega življenja razni prizori s petjem, plesanjem in igranjem na muzične instrumente.^' Ti instrumenti obsegajo strunska glasbila, piskala, trobila in domnevno tudi tolkala. V pričujoče obravnavanje so bila pritegnjena opažanja predvsem na upodobitvah dulčnih piiskal v obliki večcevnega enokrilnega instrumenta, ki so ga antični Grki imenovali »syrinx« ali »panova piščal«. Prvi izmed teh dveh terminov je v rabi zlasti v literaturi arheologov (siringa), drugi pa v literaturi o muziki (panova flavta). Obravnavano dulčno piskalo je na situlah z Vač pri Litiji^" in na Magdalenski gori pri Šmarju'^ sestavljeno iz pet do šest cevi, ki se ni- zajo od najkrajše k najdaljši. Med dolžinami sosednjih cevi prevladu- jejo manjše razlike, ki se neznatno enakomerno večajo, tako da se večja dolžinska razlika pojavi le izjemoma, kar je razločno vidno predvsem na situli z Vač. Detajl srednjega pasu, tretje polje, kaže moškega, ki sedi na prestolu in piska na »siringo«.^^ Iz omenjenih razlik v dolžini cevi moremo sklepati na uglasitev in- strumentov te vrste. Konstrukcija sorodnih instrumentov, ki so se do danes ohranili v slovenski folklori, kaže namreč, da je mogoče take instrumente precizno uglasiti. Na dejansko prakso uglaševanja v davnini pa moremo sklepati iz večstrunskih instrumentov, ki so tudi upodobljeni na omenjenih situlskih spomenikih. Enakomerna razvrstitev cevi glede dolžinske razlike navaja k miš- ljenju, da je intonacija vseh cevi tvorila urejen tonski niz. Samo število cevi navaja k domnevi, da gre za penta-hord ali heksa-hord. Vendar pa se v takem tonskem nizu pojavlja poleg večjega števila velikih sekund le posamezna mala sekunda. V skladu s tem bi se morala na obravnava- nem piskalu pojaviti poleg prevladajočih relativno večjih dolžinskih razlik le posamezna manjša razlika med cevmi. Za tako domnevo bi mo- gla rabiti nejasna upodobitev na situli z Magdalenske gore. 1' Na pomen sitale z Vač za glasbo je večkrat opozoril dr. Josip M a n - t u a n i. Ustrezno sliko je objavil Josip Mal (Zgodovinska umetnost pri Slo- vencih, Hrvatih in Srbih, Ljubljana 1924, si. 4.). Navedba, da gre za »neko zvočilo v obliki situle, ki so ga izkopali pri Vačah« (Dragotin Cvetko, Zgo- dovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958v 11) ni točna. Pre- gled gradiva o situlskih spomenikih prinaša razstavni katalog Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Uredil Jože Kästelte, Ljubljana 1962. Sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. št. P581. ^1 Sedaj na Dunaju, Naturhistorisches Museum, inv. št. 27550. "Prim. sliko: Jože Kastel i c. Sitala z Vač (»Jugoslavija«, Beograd 1956, 22.). 68 Kvintna pentatonika na Slovenskem Kot je bilo že navedeno, pa je na situli z Vač vidna le posamezna re- lativno večja dolžinska razlika med večjim številom manjših razlik. Ako torej sklepamo, da obsegajo manjše dolžinske razlike med cevmi inter- vale velike sekunde, potem more posamezna večja dolžinska razlika med njimi pomeniti interval male terce. Tonski niz, v katerem poleg prevla- dujočih velikih sekund nastopajo le posamezne male terce, pa je anhemi- tonska pentatonika. Na taki osnovi je bila postavljena hipoteza, da je v glasbeni kulturi alpskih Ilirov in Venetov obstajal tudi tonski niz anhemitonske pentato- nike. To domnevo krepijo poročila o antični grški glasbeni teoriji, ki je nastajala v času kulture situlskih spomenikov. Tako obravnava Ari- stoxen kot »arhaika prota«^^ pentatonske nize v okviru tetrahordalnega sistema, torej kot starodavne tonske nize. Med starodavne antične grške instrumente pa šteje tudi obravnavano piskalo, kot kaže upodobitev pastirskega boga Pana, po- katerem je instrument dobil še iz miitičnega obdobja izhajajoče ime »panova piščal«. Postavljeno hipotezo potrjujejo tudi ohranjeni sorodni instrumenti na slovenskem ozemlju pod imenom trstenke, orglice itd. Današnja in- tonacija teh instrumentov sicer ni niti pentatonska, niti pentahordalna, temveč povsem svojstvena. Prilagoditi se je morala posebnemu sistemu večglasne igre. Vendar sam obstoj podobnega instrumenta na ozemlju, na katerem še danes obstajajo različni odsevi pentatonike, kaže na na- daljevanje tradicije prav po zaslugi tega piskala. Znano pa je, da imajo prav piskala važno vlogo pri ohranitvi določenega intonacijskega si- stema. Opomniti je treba, da sam obstoj pentatonike ne izključuje tudi istočasnega obstoja pentahordalnih in heksahordalnih tonskih nizov na istem območju. Oboji se morejo vzajemno dopolnjevati in prehajati drug v drugega, kar vidimo v naši folklori še danes. (Prim. note št. 13, 16 in 23.) Podobni procesi so se mogli razvijati že v davnim. Na ohranitev pentatonike na tem ozemlju je mogel -vplivati tudi prihod Keltov med alpske Ilire in Venete. O Keltih moremo namreč precej zanesljivo domnevati, da so v svojih melodijah uporabljali penta- toniko. O tem pričajo pentatonske melodije, ki so se ohranile pri Ircih, Škotih, Valižanih in drugih naslednikih Keltov. Intonacijski sistem glasbene kulture Praslovanov je bil doslej pre- malo raziskan, da bi mogli z zanesljivostjo govoriti o pentatoniki. Kajti samo dejstvo, da obstajajo v Vzhodni Evropi, kjer je slovansko prebi- valstvo v večini, še tudi danes pogosto pentatonske melodije, ne daje dovolj opore za sklepanje na pentatoniko pri Praslovanih. V Vzhodni 23 Vinko Žganec, Muzički folklor I, Zagreb 1962, 137. 69 Radoslav Hrovatin Evropi so se godile že od nekdaj številne in značilne migracije različnih etničnih kultur, v katerih glasbi je pentatonika igrala in še igra po- membno vlogo. V tej luči je treba obravnavati tudi hipotezo Vinka Žganca, da je glasbena kultura prvotnih Panonskih Slovanov vsebovala tudi pentato- niko in da so jo od njih prevzeli današnji prebivalci panonskega bazena različnega etničnega izvora. Med take prevzemalce starodavne slovanske panonske tradicije šteje Zganec tudi nekatere današnje Prekmurce (»Bohnjece«) in Porabske Slovence.^* Vsekakor pa ne smemo izključiti možnosti, da so Slovenci podedo- vali nekatere elemente pentatonike že iz prvotne slovanske glasbene kulture. Duhovne pesmi v linearni muziki Iz prvih stoletij po naselitvi Slovencev, ko se je razvijal proces stapljanja s kulturo staroselcev, nimamo neposrednih poročil o obstoju glasbenega izražanja naših prednikov. Šele v dveh rokopisih »Schwaben- spiegla« iz 14. in 15. stoletja, to je v prepisih rokopisa iz 11. stoletja, je ohranjeno poročilo o obrednem petju in plesanju, ki se je opravljalo v prvotni obliki že pri ustoličenju koroškega vojvode Gorazda leta 749.^° S to prvotno slovensko glasbeno kulturo se je v času po pokristjanjenju povezovala monofona koralna glasba. Prav krščanska koralna glasba, ki je vsebovala tudi pentatonalne melodije,^" je tudi pomagala pri ohranjevanju nagnjenja do pentatonike v času, ko se je na Slovenskem uveljavljala nova fevdalna glasbena kultura. To se je kazalo v tem, da so si slovenski pevci izbirali iz števil- nih koralnih spevov, razširjenih po širokem prostoru Zahodne in Srednje Evrope v raznih variantah, tudi take, ki so vsebovali elemente pentato- nike. O tem priča eden izmed redkih zapisov slovenskih duhovnih pesmi iz srednjega veka v Stiškem rokopisu okoli leta 1440. To je stara veliko- nočna pesem .Vaš Gospud je od smrti vstal... Melodija te velikonočne pesmi .se opira na koralno sekvenco Vi- ctimae paschali laudes... (Note št. 1 a),^^ za katero obstaja domneva, da jo je ustvaril že okoli leta 1048 Wipo, dvorni kapelan cesarja Kon- rada II. Tonalnost te melodije niha med la-pentatoniko na dominanti in re-pentatoniko na toniki z enim pientonom.^^" " GI. o. c. v op. 17. j ^ Ivan Grafenauer, Slovensko slovstvo na Koroškem... (Koroški i zbornik, Ljubljana 1964, 263.). ^* Lajos Bardos, Natürliche Tonsysteme... (Studia memoriae Belae • Bartok sacra, Budapest MCMLVI, 209—248.). ^^A. Della Corte — G. Pannain, Storia della musica I, Torino \ 1942, 65. 1 Za označevanje pentatonike je v pričujočem tekstu uporabljena zaradi ; enotnosti v splošnem etnomuzikološka terminologija dr. Vinka 2 g a n c a iz že \ 70 Kvintna pentatonika na Slovenskem V nemški varianti Christ ist erstanden... (Note št. Ib)^' je tonalno nihanje še bolj očitno kot v njeni predhodnici. 1. in 3. melostih sta sicer v čisti pentatoniki, v 2. in 4. melostihu ter v refrenu pa niha pienton med II. in III. stopnjo. Domnevati smemo, da je imela tudi slovenska varianta Nas Gospud je od smrti vstal..., zapisana v Stiškem rokopisu, podobno melodijo. K tej domnevi navaja varianta melodije, ki je bila objavljena v slovenski protestantski pesmarici iz leta 1574 pod naslovom >Slavicus Hymnus de Resurrectione« {Jefus ta ie od fmerti vfstal..., note št. Ic).^" V tej varianti se J€ melodija preoblikovala v eoUstično la-pentatoniko z dvema pientonoma. V 4. melostihu se namreč pojavi še drugi pienton na VI. stopnji. V izdaji protestantske pesmarice iz leta 1595 se pojavi nova varianta te melodije pod naslovom »Velikonočna peissen« (Jezus je v smertni ječi bil..., note št. 1 d).^" Ta varianta je oblikovana v doristični la-penta- toniki s pientoni na II. in VI. stopnji. To velja za 2., 3. in 5. melostih ter refren, medtem ko je 1. melostih v ustrezni pentatoniki na dominanti. Zaradi novega teksta pozneje interpolirani 4. melostih tvori skupno s I. melostibom pentatoniko dominantnega sistema s pientonom na II. stopnji. citirane objave predavanj »Muzički folklor I« (gl. op. 23), ki pomeni prvi naš poskus sistematike te teme. Glede na svojo specifično metodo obravnavanja predmeta pa sem uporabil še posebne dodatne označbe, ki se opirajo na termi- nologijo koralne glasbene teorije. ^'^ Dr. Josip M a n t u a n i in dr. Anton D o 1 i n a r , Zgodovina katoliške cerkvene glasbe, Ljubljana 1938, 29. 29 Trubarjev zbornik, Ljubljana 1908, 239. V objavi so verjetno tiskovne pomote v notah nad zlogi »ie Bug« in na koncu »ia«. Čer in (o. c. v op. 3), 183. 71 Radoslav Hrovatin Navedeni primer kaže, kako so se prvotne koralne melodije s penta- tonskimi elementi v času protestantizma preoblikovale v smeri diaton- skih modusov (prim. note 1 a, b, c, d.)- Podoben primer je tudi »Peissen od svetiga Duha« (Soetiga Duha mi molimo.. .),^^ katere melodija je v izdaji protestantske pesmarice iz leta 1959 že preoblikovana v jonistično do-pentatoniko s pientonom na VII. stopnji v L, 2. in 3. melostihu ter refrenu, medtem ko 4. melostih kandencira na sol. Ena izmed predhodnih nemških variant Nu(n) bitten mir den heiligen Geist.. ima melodijo še v čisti do-pentatoniki. Edina izjema je pienton v refrenu »Kyrieleis«, o katerem smemo domnevati, da je bil dodan šele pozneje pri »tropiranju«. Podobni procesi tonalnega preoblikovanja so se godili tudi v drugih melodijah slovenskih protestantskih pesmaric, kot so »Ena druga peissen od večerje Cristuseve« (Jezus Cristus odrešenih.. .),^^ »Ta božična pei- ssen: Puer naius« (Danes je Jezus nam rojen .. .),^* »Symboli apostolo- vi Č e r i n (o. C. v op. 3), 187. 32 M a n t u a n i (o.e. v op. 28), 51. Čerin (o. c. v op. 5), 161. 72 Kvintna pentatonika na Slovenskem rum paraphrasis« (Jest verujem v eniga Boga .. J,"^ »Cantiuncula Lu- theri« (Nedaj oča nas lubi Bug .. J^" itd. O procesu tonalnega preoblikovanja pričajo tudi »Pripombe dr. Ile- šiča po beležkah... Mateja Hubada« v Trubarjevem zborniku leta 1908. Med drugim je tam navedeno, da v izdaji protestantske pesmarice iz leta 1595 ni četvero pesmi z melodijami, ki so še bile v izdaji iz leta 1574, in sicer: 1. Magnificat Purus Textus (Muia Dusha Velikiga della...), 2. Cantus Zachariae (Hualen bodi Gospud ta Bug Ifraelski...), 3. Cantus Simeonis (Sdai Go/pud pufsti tuiga Hlapza puiti Smyrom .. .j in 4. Gra- tes nunc omnes (Hvalimo mi [dai vfi vkupe Jefufa ...). Melodije k vsem tem opuščenim pesmim so pretežno pentatonalne. Tako vidimo, da se je proces tonalnega prehoda od pentatonike k diatoniki v dobi reformacije godil na dva načina: ali s preoblikovanjem pentatonskih melodij z dodajanjem pientonov v diatonske melodije ali z opuščanjem pentatonskih melodij v korist diatonskih melodij. Vzroke za vse to dogajanje je treba iskati v pojaAii harmonskega večglasja, ki se je tudi v umetni mestni glasbeni kulturi na Slovenskem vedno bolj uveljavljalo. Zaradi tega so se odslej pojavljale pentatonalne melodije na Slovenskem predvsem na področju ljudske glasbe, ki je tudi v večglasju ohranila v večji meri linearni značaj. Igra na zvonove Na ohranitev pentatonike na Slovenskem je vplivalo tudi zelo pri- ljubljeno zvonenje in zlasti posebna igra na zvonove, imenovana pri- trkovanje (potrkovanje, tonkanje, triančenje, kampananje, škantira- nje itd.), ki ga je izvajala do nevadna v večjem številu tudi mladina. Igra na zvonove ima zelo staro tradicijo. O izdelovanju zvonov ob- stajajo poročila že s konca srednjega veka. Pritrkovanje je dobilo spod- budo najbrž v igranju na tako imenovanih »cimbalib«,^' ki je bilo znano že v srednjem veku. O starodavni tradiciji pritrkovanja priča tudi po- sebna »solmizacija«,^' ki jo uporabljajo naši pritrkovalci za učenje in za dogovarjanje pred izvajanjem raznih vzorcev zvonskih melodij. Intonacija zvonskih melodij oziroma njih tonski niz je odvisen od uglasitve zvonov. Na uglasitev je vplivala zvočna narava zvonov, livar- Cerin (o.e. v op. 3), 176. V varijanti, ki jo je objavil leta 1846 Matija ; M a i a r (Napevi za orgle k Pesmarici cerkvenej), je bila melodija že preobliko- j vana v liarmonski mol. ] ^= Cerin (o. c. v op. 3), 153. ' 3« Cerin (o.e. v op. 3), 190. i " Inštrument »cimbali« je sestavljen iz večjega števila manjših zvoncev ] in ga ni treba zaradi podobnega imena zamenjati s strunskim instrumentom »cirobale«. . Zvonska »solmizacija« je bila ugotovljena leta 1953 v Medani v Brdih j (Lastni terenski zapiski v EM v Ljubljani.). I 73 Radoslav Hrovatin ska tehnika in njeno usklajevanje z glasbenimi tradicijami uporabnikov. Tako so se izoblikovale nekatere tradicionalne uglasitve zvonov. S po- sebno ostrino se je postavljalo uglaševanje zvonov po prvi svetovni vojni, ko je šlo za nadomeščanje zvonov, zaplenjenih po avstrijskih vojaških oblasteh. Tedaj so proti raznim predlogom za novo intonacijo zvonov nastopili zagovorniki tradicionalnega uglaševanja, med katere je treba šteti tudi našega strokovnjaka za zvonoznanstvo Ivana Mercino. V svojih spisih^** navaja razne tradicionalne uglasitve zvonov na Slo- venskem. Poleg uglasitve je odločilno za tonski niz neke zvonske melodije tudi število zvonov v posameznem zvoniku. Običajno uporabljajo »tri- glasna« in »štiriglasna zvonila«, to je po tri ali po štiri različno uglašene zvonove, čeprav ni izključeno tudi manjše ali večje število zvonov. »Triglasna zvonila« imajo po Mercini uglasitev >c. d. e« ali »c .. es. f«. Toni obeh navedenih uglasitev, transponirani in povezani v koligacijski tonski niz, tvorijo skupaj popolno pentatoniko »c. d. e .. g. a«. Možne so še drugačne uglasitve, ki so prav tako vsebovane v navedeni pentatoniki. »Štiriglasna zvonila« imajo po Mercini uglasitev »c .. es. f. g« ali »C. d. e .. g« ali »c ... e .. g. a«. Vse tri navedene četverotonske uglasitve, transponirane in povezane v koligacijski tonski niz, tvorijo skupaj po- polno anhemitonsko pentatonsko lestvico »a .. c. d. e .. g. a«. V ta tonski niz je mogoče vključiti tudi prej navedene tritonske uglasitve. Prav tako so seveda možne tudi drugačne dvo-tonske, tri-tonske in četvero-tonske pentatonalne uglasitve. Iz tonskih nizov, pogojenih v različnih uglasitvah in različnem šte- vilu zvonov, tvorijo pritrkovalci razne vzorce zvonskih melodij. Iz raz- nih vzorcev zvonskih melodij pa sestavljajo razne skladbe za igranje na zvonove, imenovane »štiklci«, »dance« itd. Tonski nizi uglasitev zvonov, vzorci zvonskih melodij ali posamezne skladbe za igranje na zvonove so vplivali in še vplivajo na nastanek melodij k raznim pesmicam, s katerimi zlasti mladina pa tudi odrasli oponašajo zvonove povsod po Slovenskem. Karel Štrekelj navaja pod naslovom »Kako pojo zvonovi o posebnih prilikah in pri nekih cer- kvah« 28 ustreznih tekstov.^" Seveda pa živi med ljudstvom mnogo več takih pesmic, saj ima skoro vsaka vas svojo pesmico, ponekod jih je pa celo po več v enem samem kraju. Šele v novejšem času so bile zapisane tudi melodije k ustreznim tekstom. Melodije teh pesmic pripadajo po tonalni strukturi infrapen- tatoniki, pentatonizmom ali fragmentom pentatonike v skladu z zgoraj navedenimi uglasitvami zvonov. Glede na število tonov vsebujejo ustrezne melodije različne dvotonske, tritonske in četverotonske nize. Ivan jMercina, Slovenski pritrkovalec. Gorica 1926; ...Zvonoznan- stvo. Zbrani zvonoslovni spisi. Gorica 1930. " S t r e k e 1 j (o. c. o op. 6), IV., št. 8083-8110. / 74 Kvintna pentatonika na Slovenskem Melodija primerka Bingale, bongale ... (Note št. 2)''^ v dvotonskem nizu obsega interval male terce, ki je značilen za slovenske ljudske me- lodije najožjega razsega. Med otroškimi melodijami se večkrat pojav- ljajo še drugi primeri enake tonalne karakteristike. (Prim. note št. 8.) Med melodijami v tritonskih nizih so navedeni štirje primerki, kar navaja k domnevi, da se najpogosteje pojavljajo. Intonacija melodij v primerkih Dindandon, dindandon... (Note št. 3)''^ in Mežnar je babo ubeii. .. (Note št. 4)^^ ustreza uglasitvam zvonov, kot jih navaja Mercina za »triglasna zvonila«. Melodiji primerkov Z uilame, groabljame... (Note št. 5)*^ in U maru je, ni ga več... (Note št. 6)*'' pa podajeta drugačno uglasitev (»C. d .. f « in »c ... e .. g«). Seveda pa je mogoče tudi te ugla- sitve s transpozicijo vključiti in koligacijsko povezati v tonski niz po- polne pentatonike na podoben način, kot je bilo prikazano na primerih uglasitev, ki jih navaja Mercina. Kot primer četverotonske uglasitve je navedena melodija k tekstu Pou beričeu, pou tatou ... (Note št. 7)^'' v obsegu velike sekste. Ustrezno uglasitev zvonov navaja Mercina med primeri »štiriglasnih zvonil« na tretjem mestu (gl. zgoraj). Vsi navedeni primerki melodij k pesnicam, ki v intonaciji posne- majo zvonenje, so pokazali, da pripadajo njim ustrezni tonski nizi infra- pentatoniki ali pentatonizmiom in da je moigoče vse te tonske nize koliga- cijsko povezati v popolno anhemitonsko kvinto pentatoniko. " Zapisala leta 1958 v Vevčah pri Ljubljani Alenka Breskvar. *^ Lasten zapis leta 1953 v Medani (Terenski zapiski v EM v Ljubljani.). Zapisal leta 1952 v Petkovcu pri Rovtah Maks Jurca. " Lasten zapis leta 1953 v Krogu pri Sečovljah. *^ Zapisal leta 1963 na Vrhniki Anton Jurjevič. Zapisal leta 1953 v Petkovcu pri Rovtah Maks Jurca. 75 Radoslav Hrovatin Melodije otroških pesmic Že v prejšnjem poglavju navedene pesmice sadijo med otroške stva- ritve. Potrebno pa je pregledati tudi druga področja otroške pesemske - ustvarjalnosti oziroma pesmice za otroke. Ustrezne melodije kažejo po- dobne tonalne značilinosti, kot so bile že ugotovljene na pesmicah, ki posnemajo zvonenje. Ugotoviti je torej mogoče njih vzajemno tonalno sorodnost. Najenostavnejši so primeri uspavank, ki so splošno razširjene. Y me- lodiji k uspavanki Nina nana ... (Note št. 8)*' je enak dvotonski niz, kot je bil zgoraj ugotovljen na primerku Bingale, bongale ... Melodijska varianta te uspavanke na isti tekst Nina nana ... (Note št. 9)*** pa obsega enak tritonski niz, kot je bil naveden že v melodiji k tekstu Mežnar je babo ubeu... Obenem vsebuje isto intonacijo, kot jo navaja Mercina za »triglasna zvonila« (gl. zgoraj). Podobne tonalne značilnosti vsebujejo tudi melodije k raznim otro- škim igram. Melodija k igri Marička sedi na kamenčku ... (Note št. 10)*'-' je tritonski niz z dilacijo na spodnji kvarti.*"^ Tonalna osnova je triton- ska, kot je bila prikazana v melodiji k tekstu Dindandon, dindandon ... Dilacija na spodnji kvarti nastopi samo na začetku melodije zaradi ra- stočega ritma teksta. Kot primer četverotonske intonacije naj rabi melo- " Zapisala leta 1960 v Sežani Neva Ma ca roi. *^ Zapisal leta 1958 v Dolini pri Trstu Slavko Prašelj. *9 Lasten zapis leta 1953 v Biljani v Brdih (Terenski zapisi v EM v Ljub- ljani.). ^'a Po dr. V. Z gane u (o.e. v op. 23, 134), je to tetratonika. 76 Kvintna pentatonika na Slovenskem dija k igri Prišla maika s kolodvora ... (Note št. 11),^° ki ustreza melodiji k tekstu Pou beričeu, pou tatou ... Vsi ti primeri melodij k raznim vrstam otroških pesmic kažejo to- nalno sorodnost z intonacijo zvonov in jih je mogoče povezati s penta- toniko. Kot izjemen primer popolne in čiste pentatonike je melodija k plesni igri Ringa, ringa raja... (Note št. 12.)^^ Ta melodija v do-pentatoniki je varianta k znani plesni melodiji v dvodobni meri in je verjetno nastala v času, ko se je že mnogo pentatonskih melodij preoblikovalo v dia- toniko. Ta proces tonalnega preoblikovanja kažejo številne melodijske va- riante otroških pesmic, v katerih se pojavljajo posamezni pientoni na prehodu od pentatonike k diatoniki. Kot primer naj rabi štajerska va- rianta splošno znane melodije k že navedeni igri Ringa, ringa raja... (Note št. 13.)°'' Prva dva melostiha te melodije sta čisto pentatonalna. Njiju intonacijo tvori tritonski niz v obsegu kvarte, kot je znan v infra- pentatoniki. Tudi tretji melostih je tritonski, toda v obsegu velike terce. Šele v četrtem melostihu se pojavi diatonski pentahord, ki pa je isto- časno tetratonski niz s pientonom na II. stopnji. Tako moremo označiti tonsko osnovo te melodije kot frigistični tetratonski niz. Ta primer lepo kaže, kako se kvintna sorodnost med pentatoniko in diatoniko uveljavlja v glasbeni praksi. (Prim. št. 18 in 23.) Pentatonika in njeni odsevi v raznih ljudskih pesmih Poleg razmeroma pogostnih slovenskih ljudskih melodij v infrapen- tatoniki, ki jih je mogoče slišati skoro po vsem Slovenskem, se pojavljajo razmeroma zelo redko melodije v popolni in čisti pentatoniki. Glede tega je izjema Prekniurje in deloma Rezija. Vendar pa se včasih še celo po zadnji vojni pojavijo posamezni pentatonski primerki tudi drugod. Med take izjemne primerke šteje poleg prej navedene melodije k tekstu Ringa, ringa raja ... z Dolenjskega tudi melodija k tekstu Glei, kak osu diha ... (Note št. 14)'' iz okolice Ljubljane. Pesem moremo po tekstu in melodiji uvrstiti v običaje ob zimskem sončnem obratu. Najbolj verjetno je rabila v dramatskih prizorih trikraljevskih iger, ki so bile nekoč znane po mnogih krajih na Slovenskem, a so večinoma že pozab- ljene. V melodiji se pojavlja pentatonski niz v obsegu oktave, torej kot lestvica v čisti do-pentatoiniki. Za melično krivuljo so značilne pogostne prime, ki jim sledijo večji intervali, med njimi tudi oktava. Vse to nekoliko zabriše pentatonalno osnovo melodije. To označuje recitativni Zapisal leta 1950 v Ljubljani Jerko B e z i č. Zapisala leta 1955 v Kostanjevici na Dolenjskem Alenka M a j e r. Zapisal leta 195? na Ptujski gori Miro Kokol. Zapisal leta 1952 na Črnučah pri Ljubljani Ivo Petrič. 77 Radoslav Hrovatin Kvintna pentatonika na Slovenskem značaj melodije, ki so jo peli enoglasno in verjetno celo solistično, kar je idealni pogoj za ohranitev pentatonike. Poleg takih čistih in popolnih pentatonskih melodij pa so na Sloven- skem bolj pogostni primeri, v katerih so pentatonalni le posamezni melo- stihi ali posamezne fraze. Za take melodijske fraze je Marolt uporabil označbo »pentatonalni okret«. Melodije s posameznimi pentaitonalnimi melostihi, med katerimi prednjači prvi melostih, še danes pogosto pojo v nekaterih splošno znanih pesmih (npr. Dekle je po vodo šlo..., Tam dol na raunem polju ... Sirota, jaz okrog blodim ... itd.). Še več je takih melodij, ki so znane le na ožjem območju. Kot tak primer je navedena melodija ženitovanjske pesmi Delat se, délai beli dan ... (Note št. 15),^* ki je znana po Dolenjskem. Prva polo- vica te melodije je v popolni pentatoniki, druga polovica preide v tonski niz subdominantnega sistema in se na koncu vrne v tonični sistem.^'"' Najpogosteje odsevajo ustrezni tonaini pojavi v nekaterih melodijah, v katerih je mogoče spoznati prvotno peniatonsko osnovo poleg večjega ali manjšega števila prehodnih diatonskih stopenj, tako imenovanih pientonov, V takih melodijah preide pentatonski niz običajno v heksa- hord, ki ga včasih dopolni še posamezna dilacija pod finalnim tonom. Glede na to, ali posamezne melodije končujejo na primi ali na terci fi- nalnega sozvočja v večglasju, dobivajo tonski nizi ustreznih primerkov jonistični ali frigistični tonaini karakter. Kot primer jonistične pentatonike (tonus finalis na primi finabiega sozvočja) naj rabi melodija dolenjske pesmi Barsničanje se skub zbero... (Note št. 16),°^ ki ima nešteto variant v ženitovanjskih pesmih po vsej vzhodni Sloveniji. Melodija obsega heksahord z dilacijo na kvaiti pod finalnim tonom. IV. stopnja se pojavlja le kot prehodni ton med III. in V. stopnjo na lahki dobi oziroma na lažjem delu deljene težke dobe. Tako torej odseva pentatonika. Obenem pa ta primer kaže, kako tesno moreta biti razvojno povezana pentatonski niz in diatonski heiksahord. Podoben primer s severozahodnega območja, kjer je mogoče spoznati pentatonalno osnovo v mnogih melodijah, je rezijanska pesem »Ta Žuančićava« (Poti mi dolu po mije..., note št. 17)^" iz Učje. Tudi ta me- lodija obsega heksahord. Dopolnjujeta ga dilaciji na sekundi in kvarti pod finalnim tonom, ki vodita v heptahordalni sistem. IV. stopnja se pojavlja le dvakrat kot prehodni oziroma menjalni ton, ki je celo zvi- g^jj_56a očitna labilnost v intonaciji kaže predvsem na melodijski in manj na tonaini pomen ustrezne stopnje. VII. stopnja, to je sdkundna Lasten zapis leta 1949 na Polici (Terenski zapisi v EM v Ljubljani.), "a. Po dr. V. Z ga neu (o.e. v op. 23, 151), bi mogli melodijo klasificirati kot 1. obrat III. modusa v »heksaikordalnem« sistemu. Lasten zapis leta 1952 na Zvabovem pri Šentjerneju (Terenski zapisi v EM v Ljubljani.). ''^Zapisala leta 1887 v Učji v Reziji Eia Schoultz-Adaiewska (R. O r e 1, o. c. v op. 8, 75.). ä6a Dj. v Z g a n e c meni, da to zvišanje vodi celo v »oktokoi-dalni« sistem. 79 Radoslav Hrovatin dilacija pod finalnim tonom, se pojavi le enkrat kot menjalni ton. Tako je tudi v tem primeru vidna prvotna pentatonska osnova. Kot primer frigistične pentatonike (tonus finalis na terci finalnega sozvočja) naj rabi melodija primorske vojaške pesmi Fantiči se zbi- rajo... (Note št. 18),°' ki ima razne variante tudi drugod po Sloveniji. Melodija v obsegu velike sekste vsebuje vse pentatonske in eno dia- tonsko stopnjo, ki se pojavlja med stopnjama la in do trikrat kot pre- hodni ton in enkrat kot menjalni ton na lahki dobi oziroma na lažjem delu deljene dobe. Tako je tudi iz tega primera razvidna prvotna penta- tonska osnova. (Prim. note št. 13 in 23.) Bežen pogled na nekaj ljudskih melodij, ki jih pojo še v novejši dobi, je pokazal, kako odseva pentatonika še iz današnje slovenske folklore, čeprav je razvoj večglasja vtisnil pentatonskim melodijam tudi diaton- ske elemente. Pentatonika v Prekmurju Največ primerkov pentaionike na Slovenskem je bilo doslej odkritih na severovzhodnem območju v Prekmurju. Zato mu je treba posvetiti nekaj več pozornosti. Na pentatoniko v Prekmurju je bilo mogoče sklepati že po nekaterih zapisih Stanka Vraza (Lepa Vida.. .),^^ po zapisu Josipa Kocijančiča (Marko skače.. .j,"" še več ustreznih zapisov je bilo v gradivu Franca Kimovca."" Možnost pentatonike v Prekmurju so oznanjali pentatonski zapisi in ustrezno razpravljanje Vinka Žganca"^ s sosednjega Medži- murja. Vendar je tudi potem Marolt v svoji označbi prekmurskega na- zvočja omenil le pentatonalne okrete,"^ verjetno zaradi pomanjkanja ustreznega gradiva. Šele veliko prekmurskih ljudskih melodij, ki so jih nabrali razni sodobni zapisovalci, med njimi zlasti objava zbirke Josipa Dravca,^^ je spodbudilo ustrezno razpravljanje o tem pojavu. Tako je bilo mogoče na kongresu folkloristov v Varaždinu bolj določno spregovoriti tudi o pentatoniki v Prekmurju. V ustreznih izva- janjih je bilo na kratko ugotovljeno, da so za Prekmurje »tipične razne pentatonske vrste (nizi), izmed katerih sta najpogostejši do-pentatonika in la-pentatonika, ki sta često pomešani z drugimi modusi. Do-pentato- nika ... prevladuje v smeri k zapadu in kaže močan alpski vpliv na Prekmurju. Ostali pentatonski primeri kažejo na zvezo s Panonije, fragmenti pod oktavo (suboktavni nizi) pa tudi na Balkan .. .«"*' " Lasten zapis leta 1953 na Bregu v Brdih (Terenski zapisi v EM v Ljub- ljani.). 58 K u h a č (o. c. v op. 5), IL, št. 787. 5' K o c i j a n č i č , o. c. v op. 7. Gl. op. 9. " Ž g a n e C , o. c. v op. 10. "2 M a r o 11 (o. C. v op. 13), 24. D r a v e c , o. c. v op. 15. Hrovatin (o. c. v op. 16), 80—81. 80 Kvintna pentatonika na Slovenskem V navedenih mislih je podan poizkus, da se pojav pentatonike v Prekmurju poveže z razvojem pentatonike na sosednjih alpskih (do- pentatonika), panonskih (la-pentatonika) in balkanskih območjih. Glede pojava pentatonike v Prekmurju je treba upoštevati nasled- nje činitelje: V vzhodnem in severovzhodnem Prekmurju je še danes pogostno enoglasno petje, kar je ugodno za obstoj pentatonike. Prekmurje je bilo vse do konca prve svetovne vojne administrativno ločeno od drugih delov Slovenije in ni dohajalo hitrega kulturnega raz- voja osrednjih slovenskih območij. Istočasna odmaknjenost od tujerod- nega madžarskega središča je vplivala na ohranitev starodavne tradicije. Povezanost Prekmurja z ostalo Panonijo, kjer so zelo pogostne pen- tatonske melodije, je imela stalen vpliv. Vendar pa ne bi bilo pravilno tej okoliščini pripisati vse pentatonske melodije Prekmurja tudi glede na izvor. Za potrditev te zadnje domneve, ki je bila samo nakazana v že ome- njenem referatu, je potrebno, da si pojav pentatonike v Prekmurju ogle- damo na več primerih. V ta namen so bili izbrani zapisi, ki so dostopni v izdaji Josipa Dravca. V navedenih zapisih se pojavlja vseh pet vrst modusov kvintne pentatonike glede na njih pet tonskih stopenj, torej do-, re-, mi-, sol- in la-pentatonika. Ce upoštevamo tudi pientone, ki se pojavljajo v posa- meznih variantah, se število pentatonalnih modusov še poveča. Do-pentatonika obsega največ primerkov v jonističnem mo- dusu (npr. Tri babe so se kreigale..., note št. 19;"" Stari oča, stara mati.. itd.), kar potrjuje večje število melodij s pientoni v posameznih melostihih. To zlasti dobro kaže večglasno izvajanje čisto pentatonskih melodij (npr. Zrasla m'je, zrasla kopriva.. Melodije, ki se gibljejo tudi pod finalnim tonom, običajno do V. stopnje, in ki so včasih v ra- stočem ritmu, so melično zelo podobne posameznim melostihom pesmi drugih krajev Slovenije. Večglasno izvajanje je običajno v durskem unisonem ali tudi v tercnem tonusu. Poleg jonistične kažejo v redkih primerih pientoni tudi lidistično do-pentatoniko (npr. Poj mi, poj mi, droubna //ica...)"" Taki primerki se izvajajo samo enoglasno, so zelo redki in nimajo običajno ustreznih variant drugod po Sloveniji. Re-pentatonika se pojavlja v redkih primerih (npr. Jabora, jabora . . ., note št. 20).'" Struktura melodije spominja na pesmi v dur- skem kvintnem tonusu (s finalnim tonom na II. stopnji oziroma na '5 D r a v e c, o. c. v op. 15. D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 66/90. «'Dravec (o. c. v op. 15), št. 175/236. «8 D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 187/185. D r a v e c (o. c. v op. 15), št. 4/234. '»Dravec (o. c. v op. 15), št. 242/62. 6 Slovenski etnograf 3J Radoslav Hrovatin kvinti finalnega sozvočja), kott so znane tudi še ponekod v vzhodni Slo- veniji, bolj pogosto pa na Hrvatskem in drugod po Jugoslaviji. Dejansko 90 bile zapisane posamezne melodije v re-pentatoniki tudi v Hrvatskem Zagorju,'^ v Bosni'^ in tudi v Makedoniji.'^ Mi-pentatonika se v enoglasju pojavlja le izjemoma kot pen- tatonizem (npr. Lucija, Lucija ...).'''' Razmeroma pogosto se pojavlja mi- pentatonika v zgornjem glasu dvoglasja durskega tercnega tonusa in sicer včasih kot čista pentatonika (npr. Boug oboari v našoj fari.. Micika f pUngradi rouže bere ..., note št. 21).'" Bolj pogosto pa se v ustre- znih melodijah pojavljajo pientoni na IV. stopnji (npr. Kaj pa sirmaki fali?...)''' ali na VII. stopnji (npr. Vara bije.. durskega tercnega tonusa. Kot je ugotovil Dravec, imajo ustrezni primerki za zaključek »značilno gibanje melodije z dominante (kvinte) na terco tonike... Ta melodi jaki postop male terce... moramo imeti za eno od značil- nosti novejših prekmurskih pesmi.'^ Toda ne le na za- četku, marveč tudi v teku melodije moremo slišati poudarek tega zna- čilnega intervala, ki označuje molovo tonaliteto in je verjetno vez s staro glasbeno folkloro te pokrajine.«'*" K značilnostim omenjene stare glasbene folklore sodi kvintna pentatonika, ki vsebuje tudi značilne intervale male terce. Prevladujoči primerki s pientoni, ki izpolnjujejo terčne intervale iil jih spreminjajo v sekundne postope, kažejo na frigistiono mi-pentato- niko, kar ustreza gornjemu glasu dvoglasja v durskem tercnem tonusu. KrivuLja melodij v tej frigistični pentatoniki je podobna slovenskim in deloma tudi avstrijskim melodijam alpskega območja oziroma se v ve- čini primerov močno razlikuje od melodij s splošnimi panonskimi zna- čilnostmi. Sol-pentatonika je v Dravčevem gradivu zastopana le z enim samim primerkom [Spavaj, spavaj, sinek moj... Note št. 22),^^ to- rej kot nekaj izjemnega. Variante navedenega primera so namreč v Prekmurju zelo' pogostne, toda večinoma so v izrazito durskem tonusu (npr. Spavaj, spavaj, sinek moj.. .).*^ Vendar pa ta izjemni primerek Dr. Vinko Zganec, Narodne popijevke Hrvatskog Zagorja. Napjevi, Zagreb 1950, št. 263 (Koj je tomu zeleno...). " Vlado Milosevic, Bosanske narodne pjesme L, Banja Luka 1954, št. 36 (O j livado, o j livado ...). " Zivko Firfov i Melodija Simonovski, Makedonski muzički fol- klor. Pesni II, Skopje 1959, št. 217/288 (Slegnah dole ju pole...), št. 480/44 (Ta hajde, ta hajde, hubavi kaljmani...). "Dravec (o. c. v op. 15), št. 1/107. "Dravec (o. c. v op. 15), št. 322/33. "Dravec (o. c. v op. 15), št. 323. "Dravec (o. c. v op. 15), št. 266/83. '8 D r a v e c (o. c. v op. 15), št. 324/11. ™ Podčrtal J. D r a v e c. 8» D r a v e c (o. c. v op. 15), str. XXIX. ^'Dravec (o. c. v op. 15), št. 37. 82 D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 160/371. 82 Xviiitna pentatonika na Slovenskem kaže, kako globoka je ponekod v Prekmurju inklinacija k pentatoniki, da je celo tako izrazito durska melodija novejšega izvora bila obliko- vana v pentatonski varianti. Pri tem edinstvenem primeru pač ni mo- goče govoriti o prevzemanju tujerodne pentatonske melodije, temveč o sodobni samorodni ustvarjalnosti. La-pentatonika se pojavlja v Prekmurju razmeroma pogo- steje, in sicer na dva načina: ali kot eolistični (doristični) ali pa kot frigistični tonski niz. Eolistična (doristična) la-pentatonika se v Dravčevem gradivu sploh ne pojavlja v čisto pentatonski obliki, temveč s pientoni zlasti na II. stopnji. Tako bi mogli tonske nize takih melodij označiti kot heksa- 6* 83 Radoslav Hrovatin tonske.*^ Ustrezne melodije (npr. iVe ouri, ne sejaj...,"* Nemam voule.-.Y'' imajo razmeroma velik ambitus. Pojo jih enoglasno predvsem na vzhod- nih območjih Prekmurja. Nekateri znaki kažejo, da so se te melodije pojavile tod šele v novejšem času kot izposojenke s sosednjih vzhodnih območij. Frigistična la-pentatonika'*^'' se pojavlja v melodijah na prekmur- skih območjih, kjer je v navadi večglasno, predvsem dvoglasno petje. Ustrezne melodije rabijo kot zgornji glas durskega tercnega tonusa (oziroma kot spodnji glas ženskega dvoglasja s seksto v finalnem so- zvočju). Redke so ustrezne melodije v čisti pentatoniki (npr. Vilma, stara klüka..., note 81.23,**" Moj dedek naprej kosijo.. .),'*~ pogostnejše so s pientoni (npr. V tisinskoj fari en fantiček mlad.. Javor se zible),^^ najpogosteje pa prehajajo ustrezne novejše variante v frigistični modus kot zgornji glas durskega tonusa, ki zlasti v kandencah ohranja svojo pentatonalno karakteristiko."" Podobni tonaini primeri so bili navedeni tudi na drugih slovenskih območjih. (Prim. note št. 13 in 18.) Navedeni primeri so pokazali vseh pet vrst osnovnih pentatonskih nizov, nekateri pa tudi več modusov s pientoni. Tako vsebuje do-penta- tonika jonistični in lidistični modus, la-pentatonika pa eolistični (do- ristični) in frigistični modus. V re-, mi- in sol-pentatoniki pa je bilo mogoče za sedaj ugotoviti v Prekmurju le po en modus. Glede na določene skupne značilnosti je mogoče melodije nekaterih ugotovljenih pentatonalnih modusov povezati v različne skupine, in sicer: 1. Skupina pentatonalnih melodij, ki se morejo izvajati tudi več- glasno, najpogosteje dvoglasno, je v prekmurskem gradivu najštevil- nejša. V njej so melodije v jonističnem do-pentatonalnem modusu, v frigističnem la-pentatonalnem modusu oziroma v mi-pentatonalnem mo- dusu. V tej skupini so melodije v čisti pentatoniki, kot tudi melodije s pientoni in prav tako tudi diatonske variante ustreznih melodij v ustre- znih glasovih durskega unisonega in tercnega tonusa. Variante k melo- dijam te skupine je mogoče najti tudi driigod po Sloveniji. Ob obravnavani skupini melodij je treba omeniti tudi primere v re- pentatoniki, ki se morejo izvajati večglasno v durskem kvintnem tonusu. Ti redki pentatonski primeri vežejo Prekmurje z drugimi slovenskimi 83 Prim. Bardos (o. c. v op. 26), 211. ^ Dravec (o. c. v op. 15), št. 13/235. 85 Dravec (o. c. v op. 15), št. 16/255. 8-^;i Glede na tonski niz (es. f. g. . lies. c. d), ki se pojavlja v ustreznih pri- merih pri večglasnem izvajanju, bi mogli tonus finalis označiti z mi, kar ustreza tudi označbi v dominantnem sistemu. 8" Dravec (o. c. v op. 15), št. 353. 8' Dravec (o. c. v op. 15), št. 354/26. 88 D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 346/293. 89 Dravec (o. c. v op. 15), št. 351/232. 9» Prim. Dravec (o. c. v op. 15), str. XXIX. 84 Kvintna pentatonilca na Slovenskem vzhodnimi območji, zlasti pa s sosednjo Hrvatsko in dalje z drugimi pokrajinami Jugoslavije. 2. Skupina pentatonalnih melodij, ki se praviloma izvajajo samo enoglasno, je v prekmurskem gradivu zastopana z razmeroma manjšim številom primerkov. Edini primerk sol-pentatonike je bil označen kot izjema. Nekaj več, čeprav razmeroma malo, je melodij v lidističnem do-pentatonalnem modusu in v eolističnem (dorističnem) la-pentatonal- nem modusu. Za melodije v obeh teh modusih je bilo ugotovljeno, da se pojavljajo večinoma le s pientoni. Poleg tega obsegajo lidistične melo- dije le suboktavne nize, torej pentatonizme, eolistične melodije pa imajo včasih razmeroma velik čezoktavni ambitus. Le-te imajo običajno tudi svoje madžarske variante. Pentatoniko v Prekmurju je torej treba obravnavati v zvezi z wc- glasnim ali enoglasnim izvajanjem. Na tej osnovi se povezujejo prek- murske melodije s sosednjimi slovenskimi, avstrijskimi ter deloma hrvat- skimi območji po eni strani, po drugi strani z ostalimi panonskimi ob- močji. Po tretji strani pa verjetno obstaja vez preko Hrvatske tudi z drugimi deli Jugoslavije. To pomeni, da je pentatonika v Prekmurjti zasidrana na razne načine in da je ena izmed bistvenih značilnosti prek- murske glasbene ustvarjalnosti. Sklep: Glede na pomanjkanje ustrezne dokumentacije za čas pred 16. stoletjem ne moremo še zanesljivo sklepati o etničnem in zgodovin- skem izvoru pentatonike na Slovenskem. Ali so situlski spomeniki za- dostna dokumentacija za obstoj pentatonike že pri Ilirih? Vsekakor jo moremo domnevati pri Keltih, ki so se priselili na prehodno ozemlje med Alpami in Krasom v stoletjih pred n. e. Velika je verjetnost, da so Slo- vani uporabljali pentatoniko že v pradomovini. Že v najstarejših glasbenih zapisih nekaterih duhovnih pesmi v srednjem veku so ohranjene tudi pentatonalne melodije. Njih variante so dokumentirane tudi v slovenskih protestantskih pesmaricah, kjer se po- javlja preoblikovanje od pentatonike k diatoniki pod vplivom nasta- jajočega harmonskega večglasja v mestni glasbeni kulturi. V linearni ljudski glasbi pa pentatonika živi še dalje. Na področju ljudske glasbe je vplivalo na ohranitev pentatonike tudi igranje na zvonove, zlasti tako imenovano pritrkavanje. Zvonske melodije so spodbujale k ustvarjanju pesmic, ki posnemajo zvonenje. Posamezne melodije teh pesmic so sicer pretežno v infrapentatoniki, toda njih skupni koligacijski tonski niz tvori popolno čisto pentatoniko. Podobno se je razvijala otroška pesemska ustvarjalnost, ki je med izredno značilnimi v slovenski folklori." Številne melodije otroških pesmic, ki se pogosto izvajajo enoglasno, so v infrapentatoniki, pa tudi v popolni čisti pentatoniki, v mlajših variantah pa so vedno pogostnejši pientoni v obsegu penta-hordov in heksa-hordov. '1 Arturo Cronia : Poesia popolare degli Slavi meridionali, Padova 1947. Prim. oceno Milka Ma t i če tova (SE III-IV, 1951, 439—444.). 85 Radoslav Hrovatin Na mnogih slovenskih folklornih območjih so še ohranjene v naj- raznovrstnejših pesmih pentatonalne melodije, v katerih so običajno že posamezni pientoni, kar je znak preoblikovanja k diatoniki pod v^plivom večglasja. Pogosto so pentatonalni le še posamezni melostihi. Pojav po- sameznih pientonov pa vodi k sorodnemu heksahordu. V večglasju za- ključuje na primi finalnega sozvočja glas v jonistični do-pentatoniki, na terci finalnega sozvočja pa glas v frigistični mi-(la-)pentatoniki. Od severnih slovenskih folklornih območij, na katerih se je ohranilo več pentatonalnih melodij, je treba omeniti Rezijo in soseščino. Največ pentatonskih melodij pa se je ohranilo v Prekmurju, kjer se pojavljajo pentatonski nizi na vseh petih osnovnih stopnjah z nekaterimi dodat- nimi modusi. Številnost pentatonskih melodij v Prekmurju je deloma pogojena s soseščino panonskih folklornih območij, kjer je pentatonika nekaj splošnega. Seveda ni treba iz tega izvajati enostranske recepcije, temveč spodbudo za ohranitev tradicije. K temu mišljenju navaja dej- stvo, da prekmurska pentatonika ni enotna, temveč kaže na povezanost z raznimi sosednjimi folklornimi območji tako kot drugi glasbeni pojavi. Na zahodnih območjih Prekmurja, kjer je večglasno petje, prevla- duje jonistična do-pentatonika v unisonem tonusu ali spodnjem glasu, frigistična mi- ali la-pentatonika pa v zgornjem glasu v durskem terc- nem tonusu. Podobni odnosi med večglasjem in pentatoniko so bili ugo- tovljeni tudi na drugih slovenskih folklornih območjih, s čimer je iz- kazana njih vzajemna povezanost. Na vzhodniih območjih Prekmurja, kjer je enoglasno petje, se po- javljajo melodije v lidistični do-pentatoniki in eolistični (doristični) la- pentatoniki, ki imajo na sosednjih panonskih območjih tudi drugorodne variante. Melodije v re-pentaioniki, ki se morejo izvajati tudi večglasno, ve- žejo Prekmurje s Hrvatsko in z drugimi območji Jugoslavije. Glede na malo nabranega ustreznega gradiva za sedaj še ni mogoče izvajati za- dovoljivih sklepov o področju melodij v re-pentatoniki."^ Tudi sicer bo treba posvetiti posameznim problemom v gornjih iz- vajanjih še posebne razprave, zlasti vsem trem aspektom na pentatoniko Prekmurja, kar pomeni prispevek k širšemu raziskovanju pentatonike v panonskem bazenu in soseščini. Résumé LA PENTATONIQUE DE QUINTES EN SLOVENIE Au commencement, Fauteur fait une breve revue des recherches effectuées jusqu'a présent sur les problemes tonaux dans le folklore slovene et indique les premieres mentions concernant la pentatonique en Slovénie (F. Marolt, J. Dra- vec, R. Hrovatin). «2 Prim, referat »Pentatonika u Jugoslaviji« na X. kongresu folkloristov Jugoslavije na Cetinju leta 1963 (v tisku). 86 Kvintna pentatonika na Slovenskem De la culture musicale avant rétablissement des Slo- venes on a conservé la documentation sur les instruments (aérophones, cordo- phones, idiophones) sur les situles des Illyriens et des Vénetes (Vače, Magdalenska gora). De la construction de la flute de Pan sur la reproduction aux situles il est possible de conclure a la pentatonique et a l'hexacorde (pentacorde) dia- tonique. L'affinité entre les deux gammes peut etre constatée encore dans les documents contemporains du folklore musical. Les chants religieux dans la musique linéaire, en Slo- vénie, contenaient aussi des mélodies pentatoniques qui passerent, en partie tonalement modifiées, aussi dans les recueils de chants protestants, comme le montre l'exemple du -»Jesus ta ie od Smerti vstal.. (»Jesus Ressuscité.. .1; Notes n' la,b,c,d). La polyphonie harmonique qui naît a l'époque du protestan- tisme influa a la transition de la pentatonique a la diatonique dans la musique artistique, tandis que la pentatonique se conservait encore dans la culture musi- cale populaire. La sonerie des cl o cii e s et le carillon, qui ont une tradition antique, influencerent a la formation de nombreuses chansons enfantines qui imitent le son des cloches (Notes n' 2—7). Les gammes des mélodies correspon- dantes, qui ne font séparément que l'infrapentatonique forment — reliées en- semble — une pentatonique complete. Les mélodies des chansons enfantines se basent sur l'intonation des mélodies de cloches mentionnées aussi dans d'autres exemples (Notes n" 8—11). Dans les variantes plus récentes se manifestent des tons de transition, qui menent de la pentatonique a la diatonique (Notes n" 12—13). La pentatonique et ses reflets dans diverses chan- sons populaires sont visibles de diverses manieres aussi dans les notations des temps récents. Les mélodies se manifestent rarement dans une pentatonique pure et complete (Notes n' 12 et 14). Plus fréquents sont les exemples ou seuls certains mélovers sont pentatoniques (Notes n' 15). Des tons de transition tres fréquents menent a l'hexacorde (ou au pentacorde) diatonique, dans lequel se reflete, ainsi, l'affinité avec la pentatonique (Notes n" 16—17). Les exemples mentionnés, dont les gammes reçoivent, avec les tons de transition ajoutés, le caractere ionien, apparaissent aussi dans la polyphonie et cadencent sur la prime harmonique finale. A côté de ceux-ci, sont également caractéristiques les exemples (Notes n' 18) dont les gammes forment, avec les tons de transition ajoutés, le passage au mode phrygien et qui en polyphonie cadencent sur la tierce harmonique finale. La pentatonique dans le Prekmurje (région outre la Mur) est en partie conditionnée par le voisinage du bassin pannonien. Cependant, on ne doit pas, pour cela, conclure simplement a une réception unilatérale. Bien que, dans le Prekmurje, les mélodies se manifestent dans tous les modes fon- damentaux de la pentatonique avec le ton final sur »do, ré, mi, sol et Za« (Notes n' 19—23), les mélodies pentatoniques les plus fréquentes et les plus caracté- ristiques sont celles avec le ton final »do«, parce qu'elles reçoivent avec les tons de transition le caractere ionien. Egalement caractéristiques sont les mélodies pentatoniques avec le ton final »mi« ou »la«, obtenant avec les tons de transi- tion le caractere phrygien. Ces deux genres de mélodies apparaissent aussi dans le chant a deux voix, formant ensemble la tonalité de tierce majeure, d'une maniere analogue a celle qui a été montrée aussi dans les autres domaines folkloriques Slovenes. Ce n'est qu'en second lieu quHl faut indiquer les mélodies pentatoniques ordinairement exécutées a Vunisson avec le ton final ido<, changeants au mode lydien, et les mélodies avec le ton final »la«, changeants au mode éolien (dorien), qui ont aussi de nombreuses variantes hongroises. Les mélodies pentatoniques avec le ton final »ré<, qui dans la diaphonie candencent sur la quinte harmonique finale, lient le Prekmurje a travers la 87 Radoslav Hrovatin Croatie aux autres régions de la Yougoslavie. La mélodie pentatonique avec le ton final »so/« est exceptionnelle. Conclusion: Jusqu'ici il n'a pas encore été possible d^établir avec certitude l'origine ethnique et historique de la pentatonique en Slovénie, bien qu'elle se manifeste déja dans les documentations musicales les plus anciennes. L'exposé ci-dessus montre pourtant que dans la partie nord-est de la Slovénie, plusieurs domaines folkloriques a différentes caractéristiques pentatoniques se touchent réciproquement. Ce domaine, qui est caractéristique pour la majeure partie de la Slovénie, montre la direction vers l'ouest au monde alpestre et son voisinage; un second domaine montre la direction vers l'est au bassin pannonien; mais il existe encore une troisieme possibilité de la direction vers le sud-est a la sphere balkanique. Tout cela incite a des recherches ultérieures de la pentatonique dans le bassin pannonien et son voisinage. 88 III 1 2 5 4 5 6 SI. 1 (iiiv. št. E 85) Brisača Cankova, 80 let, dolžina 146 cm, širina 35 cm, oma- i ment, lan, rese, stanje dobro. — SI. 2 (inv. št. E 79) Brisača, Suhi vrh pri Fokov- '¦ čili. 60 let, dolžina 67 cm, širina 35 cm, ornament, lan. rese, stanje dobro. — SI. 3 (inv. št. E 52) Brisača »Törölközö-i, Motvarjevci, 70 let, dolžina 143 cm, ši- \ rina 38 cm, ornament, bombaž, rese, stanje dobro. — SI. 4 (inv. št. 59) Törölközö, ', Domanjševci, 80 let, dolžina 146 cm. širina 38 cm, ornament, lan, rese, stanje j dobro. ~ SI. 5 (inv. št. E 18) Domanjšeoci, 50 let, dolžina 98, širina 36 cm, orna- \ ment, lan, rese, stanje dobro. — SI. 6 (inv. št. E 63) törölközö, Dobrovnilç, 80 let, ; dolžina 204 cm, širina 29 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro i