50. spodarske -p •! y t%y~ * <' v* « . J*1 ř : - i ». f- • - Tečaj XL. ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnlei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za leta 1 gold. 30 kr hi' Ljubljani v sredo 13. decembra 1882 * Mir - é Obseg: Pregled čistega dohodka in zemljišnega davka po starem katastru in po novi vcenitvi dovršeni v centralni komisij X ^ dne 24. novembra 1882 1882. (Dalje.) Gnojenje travnikov Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) poslanca Adameka pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 6. decembra Govor češkega Tisočlet- nica smrti papeža Janeza VIII. 15. decembra 1882. (Konec.) leta 1881. (Dalje.) Ceska šola na Dunaj Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim Obravnave iz deželnih zborov Naši d op Novičar Gospodarske stvari čistega dohodka in zemljišnega davka po starem katastru in po novi vcenitvi dovršeni v cen tralni komisiji dne 24. novembra 1882. Cisti dohodek Ime dežele Po starem i Po novi katastru vcenitvi več manj Zemljišni davek Fo novi vcenitvi po Po starem katastru 22-7 % za- Zdaj veô Zdaj manj Niže-Avstrijska . . . 14,356 463 19,754.927 Gornje-Avstrijska . . 8,265.821 11,876.578 Salcburška .... 1,415.096 1,478.344 Tirolska..... 3,315.482 4,784.732 Predarelska .... j 405.896 653.743 v j Stajarska..... 7,653,919 10,708.221 Koroška..... j 2,636.535 2,990.947 Kranjska..... 3,538.549 2,815.613 Trst....... ■ 67.605 97.481 Goriška...... 1,328.648| 1,570,624 Istrska...... 1,277.966 1,317.711 Dalmacija..... l,357.413j 1,421.112 v Ceska...... 52,422.517 50,831.770 Moravska..... 20,093.963 24,456.205 Šleska...... I 3,658.898 3,608.543 Gališka ...... 17,300.047 24,487.247 Bukovina..... i 1,349.599 2,110.705 |l 40,444-417 164,955.513 1 5,398.464 3,610.757 63.248 1,469 250 247.847 3,828.390| 4,484.368 2,204.219| 2,695.983 377.359 884.128 655.978 491.764 335.584 41.775 3,054.302 354.412 722.936 108 239 2,041.045 703.076 943.613 1,086.134 148.300 2,430 766 678.945 639.144 202.006 40.061 389.721 24.131 304.469 29.876 241.976 39.745 63.699 18.028 354.306 340.797 361.977 22.128 356.332 299.120 322.592 4.100 2.026 41.677 39.358 1,590.747|| 13,979.338111,538.812 2,441.517 4,462.242 5,358.3901 5,551.558 193.168 50.355 975.706 819.139 156.567 7,187.200 761.106 4,613.346| 5,558.605 359.892 497.130 945.259 119.238 37,451.844 37,546.640 Gnojenje travnikov. Kolikor bolj nam ceno žita spodkopujejo pri nas Gosp. dr. vitez Bleiweis-Trstenišk rekoč da ma vsak dan priliko vrt ogledovati y zavrne iz- reči se mora, da so tožbe o unanii ruski in amerikanski pridelki, toliko bolj treba nam je prevdarjati, xv«j u«m ^ boljšega dohodka od naših zemlj kaj nam njegovem slabem stanji pretirane; mnogo se dá še zboljšati , toda vsak nepri-bližnjo prihodnost obeta stransk človek, kateri je vrt videl pred nekaterimi leti J - • A m « m 1 # t I • ^ na to , da je ž i v i n o r e j kaže prihodnje vsaj primeroma dobreg n zdaj vsaj vse katera nam obeta za in zdaj y mora pnpoznati > da Je zeló dohodka Ker Potem se račun za leto 1881 9 Je bolj proračun za leto pri živinoreji odločilni pogoj pridelek dobre krme v zadostni množini, hočemo dane3 zopet spregovoriti besedo o travnikih in izrekoma o gnojenji travnikov Pri nas je se zmiraj vada 1883. in stan premoženja odobri. Zdaj pride do besede gosp. K. Luk man, katerega ste kranjska in koroška kmetijska družba predlagali za uda za svet za državne železnice, za kar ga je potrdil 9 njive tedaj , ako nam travnike pa ga ti si gnoja niki, ker so potrebujejo drugačnega gnoj dno gnojiti, gosp. trgovinski minister. On poroča o dosedanjem de moč pri njivah pritr Prezirati pa tudi ne smemo, da trav lovanji v omenjenem svetu, in ideti bilo iz ob širnega in prav micnega poročila njegovega o tem po svoji naravi drugačni kakor njive, tudi se gospodje prizadevajo, po moči vstreči Pri jivah red pod oravamo gnoj in ga premešavamo pri oranji s prstj v katerih imenu so v zbor pokli , da onih Govornik omenja am 9 9 tako da žito ali druga rastlina vsejana na njivo, kedar začenja kaliti in raztezavati korenine, s temi zadeva v gnojno prst. Tudi pri travnikih moramo gledati na to, da gnoj podajamo tak in v takem Času, da se različne da se je eljam > katere javil gledé reda za vožnjo na cesarjevič Rudolfovi železnici, kakor tudi gledé znižanja vožnine pri železničnem svetu v največi meri vstreglo. Pri redu jim namenjen • p zgnoj prst 9 v katero svoje korenine poganjaj trave naših travnikov mora gnoj er travnikov ne rjemo 9 tedaj za vožnjo prizadeval si je, da bi vlak, kateri iz Ljubljane odhaja, ob 6. uri 30 minut ne vozil samo do Lesec, ampak do Trbiža in ravno tako nazaj 7 da bi odhajal namesto iz Lesec s Trbiža zju za travnike biti droban in izdelan tako, da traj tako, da bi vse gorenjsko prebivalstvo priliko imelo 7 v deževj zjutraj odhajati z doma po drugi mokroti raztopljen prodere skozi ru- vračati domii na več h opravkih se šino in v prsti, skozi katero poganjajo travině korenine 9 dobi nove in bogate redilne moči Droben in dober gnoj izdelovati, o tem govorili Da bi se Gorenjska nepretrgano vezala s Hrvaško, prizadeval si je govornik, da bi se za opoldanje kosilo smo uže prav mnogokrat in bralcem „No (( popotnikom na odločila Ljublj s tem tega ni bi se razloček 36 minut zravnal treba ponavljati; to ponovimo samo z eno besedo „kom tako, da bi bilo zju post" ali mešan gnoj česa se napravlja, pravili smo mnogokrat da Je traj odpotujočim iz Siseka mogoče še tisti dan na večer priti na Gorenjsko dobro zmiraj držati vlažneg v ta namen polivati ga osebe na Rudolfo Govornik na dalje poroča, da se voznina za z gnojnico, to je vsem gospodarjem znano. Kedar izdelan pa je mesanec „kompost" dosti méden in pred nekaterimi meseci izredih in najbolj pri spelj se na senožet prav izdatno znižala pri vseh tretjem; razun tega se izdajejo karte za vožnjo sèm ter tje z dalje znižano ceno, in kar je pri vsem še najbolj »Uj °.r j tju £A uaip ZJU lUCkULXJ UV^UUj IU JÛ.WI J v- Nastaja tedaj vprašanje: kedaj je najbolj ugoden V8led znižanja cene so se dohodki čas za razpeljavanje in trošenj mešanca ? Vsak gospodar vé, da se ob času mokrote ne more brez velike težave in ne sme brez velike škode voziti vikšali, Tudi se prodaj vožnjo med izbranimi po 10 po travnikih v se celó kedar ni mokrotno ; priporoča se cenej 9 ki veljajo za celo leto postajami, katere izdatno po-20 kart skupaj za so tudi nekaj gnoj razvažati na vozeh s koli prav se voz ne vdera in rušin ne končuj 5 _ širokih platiš, da Kar zadeva prevažanj • I ^ + • .1 blag Za trošenje gnoja pa se priporoča redno najbolj je senski čas, ker j nam prinaša navadno največ de 9 in ravno dež nam ima pri travnikih nadomesto zevJ , - , vati oranje; dež premoči gnoj, premoči rušino, katero Erodere gnojna tekočina in gnoj spravi z vrha rušine koreninam, kjer ima krepčati in pomnoževati rastno moč pri travah, da nam potem dajejo boljši in bogateji datne olajšave in znižanj znižanje pri vožnjah na daljav* Pa tudi za krajše daljave privolile so se pomenlj lajšave in to ravno, za blago, čegar prevažanje je za za vsako osebo. i, vpeljale se bodo iz-vožnine. Izredno bode 300 kilometrov in več. ve po- Gorenjsko najbolj pome Prevažanje 9 namreč za les in gij mlek uiuivci j ujaoia y ouiuvu^« uimoiuj mena nu. , oploh blaga, katero se hitro pokv. primeroma male vrednosti, olajšalo se je s tem prevaža z nagliči, pa za vožnino so tarife tovor niške. masia surovega m 9 rib mesa itd pridelek krme za našo živino. *P ; 9 da se Enako je izdatno polaj Občni zbor kmetijske družbe kranjske kateri se v prvi vrsti tudi za to skrbi prepelje na odločeno po3taj prevažanje živine, pri da se hit Pri vožnini za cele va- dne 15. novembra 1882. gone ljal je do zdaj pogoj, da je bila dovolj vožnina samo pri enotnem blagu, na pr pol voz niža lesa (Dalje.) računskemu klep se tudi Lenaršič ali žita itd.; zdaj se bode računala niža vožaina , ako polni vagon le z blagom istega razreda (klase), in toži, da so pri družbenem vrtu stroški za 315 gold. 90 kr. viši od dohodkov, vendar pa vrt v tako slabem se na z tom in moko itd Govornik potrudil se tudi pridobiti za Rad stanu, kakor redko kateri Gosp odbornik B 1 j i c o malo postajo, toda do zdaj še ni mogel ničesar prav mnogo dela in gno ugovarja, da vrt potrebuje jenja, izmed pridelkov pa se posebno d izjemoma tudi gospodarjem, izrekoma pogorelcem mnogo tira šolam pa doseči zarad velike strmine tamošnjega železneg in zarad zeló tesnega prostora krog njega na onem kraj ) upa pa vendar za prihodnost bolj peh daj zastonj Govornik konečno naprosi kmetovalce, kateri bi po Na to se gg. Lenaršič in Dolenc oglasita s tožbami jasnila želeli ali sploh imeli gledé omenjene želez- o slabem stanu vrta in o judovsko-visokih cenah za semena, katera se prodajajo gospodarjem nice mu to naznaniti in ga podpirati v njegovem pri zadevanj 395 Končal je govornik s splošno zadovoljnostjo, in na vprašanje dr. Poklukarja, ali mu je mogoče zdaj ali kasneje povedati, po kateri železnici je vožnina od Ljub male vodne razpore zadelati , kjer se morebiti pogozdovanje mogoče sto- do Dunaja za živino, posebno, za govedino živinorejcem bolj ugodna, ali po južni ali po Rudolfovi železnici , obljubil je govornik to razjasniti kasneje , ker mora za to pregledati in vožnio obeh železnic. primerjati tarife in pogoje za dovanje. posedajo, in njihovo riti, in b) na ona dela, ki bi imela namen, na primernih krajih ustaviti sedaj uže premikajoče se prodovje. Prva dela niso brez dvoma nič druzega kot pogoz- (Dalj prih.) velikem številu bi jih morali lastniki goz- Tehnično poročilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja, za omenjena dov uže zaradi lastne koristi sami izpeljati ; vendar mo rata tù z ozirom na zeló v nevarnost pripravljeno kulturno stanje cele , samo na sebi jako rodovitne doline GradašČice pomagati deželni fond in državna blagajnica, ker bi drugače lastniki gozdov pač ne zmogli stroškov dela. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Dalje.) VIII. GradašČica. v gorskem kotlu nad Polhovim Gradcem ani : med potom Ta izvira in teče od tukaj vzhodno proti Ljublj sprejme mnogo stranskih potokov. Gozdi so v obvirji GradašČice uže v taki meri pokončani, da vali skorej vsak stranski potok, dà, skorej vsaka še tako mala struga mnogo proda v dolino. Ako se to vedno rastoče pokončevanje kmalu ne vstavi s pogozdevanjem in zavarovanjem dna struge posameznih stranskih pritokov, bode v kratkem vsaka sedaj še obdelana dolina ob glavnih strugah GradašČice Druga vrsta del, namreč ustavljanje prodovja v zgornjem delu potokov, zamore se izvršiti le na nekaterih za to posebno pripravnih krajih ; zaradi težavne izvršitve bodo tudi ta dela zeló draga. Da se situácija lože pregleda, dal sem v priloženo karto generalnega štaba narisati obvirje GradašČice. pokazala, da je Preiskava posameznih pritokov pa je malo tacih krajev, kjer bi se zamogle doline za- jeziti v smislu §. 18. mnenja veščakov , kajti doline so večidel zeló ozke in malo izbočene; dolgosti in tedaj cene stavb bi ne stale v nobenem razmerji z doseženim dobičkom. (Dalje prih.) Obrtnijske zadeve. (Mal Velike Božne in Male Vode) s tem prodom po krita in pokončana. Ker pa ima GradašČica tam precéj močan pad in je dolina zeló ozka, tedaj je naravno, da nasipnine tam ' ' 3 in se poležejo po širji dolini, razprostrti pod Polhovim Gradcem voda ne teče več tako hitro ; zato popustošij Govor češkega poslanca Adameka pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 6. decembra. ne obležé, temuč da gredó počasi dalj ,Na uravnavo sedanjih razmer našega obrtnijstva u, Kjer DUMuujiu Xwi^^m. tudi to je razvoj čisto bogatinskega gospodarstva naše dolino. Izgled tacega opustošenj pri vasi Dvor finančne kaže se nam uže danes in trgovinske politike, posebno pa 1. 1859. brez kacega prehoda pričeta neomejena obrtnijska svoboda imela od- Jaz sem kot projektant moral po 7. točka ločiven vpliv. Naše finančno gospodarstvo, obsojeno po splošnih in po gojev premeriti izpeljati v 18. in 10. posameznih ponudbenih po- svojih vspehih , je znalo zmiraj manj premožnega pri- jeti z največo ostrostjo, z vélikim bogatinstvom pa ravnati vedno po največi milosti in temu olajšati uničevalni boj proti revežu. (Pohvala.) Naše trgovinske po godbe ta potok v smislu, kakor bi se zamogel vprašanji mnenja veščakov 10. maj 1880. izrečeni princip za reguliranje tega potoka. Po tem principu naj se pred vsem gleda na to, da se ustavijo množine proda z zaporom dolin in da se naredé priprave ki bodo prodovje lovie. posebno okoli 60. leta sklenjene, so naše trge prodale unanjim deželam , naše prevaževalne cene in naša colninska politika se je sukala po zmiraj tistih VS y IVI M V Vi V IVM»VfJV^ àVfâV/f X i/ 1 ^ V ^ ta namen nisem potoka premeril samo do Josip potih, slednjič je obrtnijski red od 1. 1859. izdatno pri- Dolinarjevega mlina „Pri peklu" nad mejo močvirja t te muč zraven tega so se tudi vsi stranski pritoki Grad pomogel k propadu obrtnijskemu. Obrtna svoboda brez mej postane ravno nasprotna namenu, ako tekmovalni nad Polhovim Gradcem kakor tudi potoki na levi boj ni z enakim orožjem. Po tresku 1. 1873. so pač znali za podporo vélike obrtnije potrebni zaúp odpreti v y • scice strani obhodili in preiskali, zmerile njih višine (z ane- roidom) in narisali njihovi počezni profili iz državnega denarja , a za povzdigo denarnega zaupa Rezultat tega merjenj se ahaj v 45 in 46 pisnikih štev. malemu obrtnijstvu so menda vpeljali le splošno oderuško svobodo in odpravili zapor zarad dolgov. (Po Dela, ki bodo potrebna pri reguli tega potoka, hvala.) zadnjih 20 letih se je dunajsko prebivalstvo razdeliti se dajo spi v tri oddelke pomnožilo za 100 odstotkov , število samosvojih obrtni- Tista dela, ki se morajo izvršiti pri izviru pri tokov in ki bodo imela značaj gorskih stavb tista dela, ki se moraj tedaj od Polhovega Gradca dalje doli do meje močvir skeg okraja ; tista dela, ki so potrebna deloma z ozirom na anice. deloma z ozi- kov pa skrčilo za 7 do 10 odstotkov. (Čudenje.) Enake ;orskih stavb; razmere so po vsem takrajnem cesarstvu, propad se narediti v odprti dolini, kaže v čedalje večem številu posilnih dražeb, v čedalje večem številu samomorov, izvirajočih iz razrušenega premoženja. Jedro rešitve našega malega obrtnijstva je v tem, nameravano znižanje struge Ljublj rom na korist zemljišč, ležečih na močvirj da se kultura demokratizira 5 to je ) v ljudske Kar se tiče prveg d del ) namreč ločujemo jih zopet po njihovem učinku na dve vrsti, namreč v gorovj ijihov roke dá. Kakor država duševnemu proletarijatu nasproti onih stopa z ljudsko šolo, bi morala odpraviti tudi obrtni pro-obliki in letarijat; kakor se za razne stroke pri nas tirjajo bolj ali manj ostre preskušnje , pri; veliko službah dobri na ona dela, ki se morajo izvršiti pri mnogoterih dokazi sposobnosti, tako tudi delavec ne sme biti po- rokavih stranskih pritokov in ki morajo segati polnoma brez vajetov. Kdor se svojega rokodelstva ni do ijihovih h korenin; namen teh del je, dobro naučil, mora nepopolne izdelke tje metati, svoje * 396 premoženje, svoj kredit spodkopavati, delavec pride na se v slovenskem j€ .ngelij čit t kant in potegne za sabo vsacega poštenega delavca. Za povzdigo obrtnijskega stanu se ne smemo vstra-šiti nobene žrtve. SI sv. g sv. m beril k ta namen je neobhodno potrebna opravljaj v dobri prest in spev o vega r azla bodi in t tud osnova posilnih zadrug; le po teh se imajo obrtniki združevati in v boji za življenje krepiti. Nad , ki se stavijo v novi obrtnijski red, si ne smemo misliti tako vse druge cerk o t molit Ta vest je razveselila gotovo vesoljni tedanji slovanski svet, osobito Metodija in kneza Svatopluka, ter razveseljuje še danes sleherno domoljubno, slovansko daleč segajočih, toda tudi v nasprotno ne smemo pasti srcè. In kaj bi ne! vsaj tolikega odlikovanja, tolike in nameravani prenaredbi odrekati vsako važnost ; pre- časti ni doslè dosegel še nobeden evropejskih jezikov, naredba se mora dopolniti sistematično po dolgi vrsti niti Grman ni Anglež, niti Lah ni Francoz se ne more ukrepov socijalnega in gospodarskega obsega. Poraba vmesnih barantačev ali mešetarjev osnovati se izdelovalne mora se odpraviti toraj s tem ponašati, a ponašati se moremo mi, mali, a krepki slovenski rod in z nami mogočno slovansko deblo. Kaj je pa preslavnega Janeza VIII. nagnilo k (produktivne) zadruge za medsebojno pripravljanje temu, da je tako visoko počastil mili naš jezik in surovine, strojev itd. Po skrbi za mednarodni promet morajo se iskati kraji za prodajo, prometni pripomočki se lajši napraviti. Naglo in cenó pravosodje je za naše njim naše pradede in nas? Gotovo na jedni strani zal jezika, kojo mu je sv. blagovestnik Metodij doka-a tudi sam jo je spoznal po sv. pismu slovanskim gospodarske razmere velike važnosti. Delati je na to, in liturgičnih knjigah slovanskih ; na drugi strani pa da se malo obrtnijstvo odreši od tlačijoče ga moči bo- ljubezen njegova do naroda slovanskega in sv. kato- pustiti re- liške cerkve Želel speha je prvemu in drugi najboljšega pro- Ali zato hotel je oboje združiti in zjediniti kaka vez naj bi oboje zjedinila? Kmalu spozna, da je dino le slovanska liturgija, to je, ako vpelje sve gatin8tva, ravno tako se ne sme na strani šenje delavskega vprašanja, ki je v tako ozki zvezi s postavodajstvom o uboštvu in domovinski pravici. Nasvèt levice o prenaredbi nam kaže, koliko zamujenega nam je popraviti, kaže nam najbolje, kako tinjo naroda — jezik v službo božjo. To tudi stori in malo se je v zadnjih desetletjih storilo za delavni del reši s tem premnogo Slovanov južnih in severnih ne-našega prebivalstva. Prenaredba, to je, poprava našega srečnega razkola; a rešil je pa vse, da se ni posluževal obrtnijskega reda je prvi korak za zadržanje še daljega Carigrad zvijač in druzih nepoštenih sredstev. Ali dasi propada malega obrtnijstva, mora se storiti brez zamude ni dosegel svojega preblazega namena kot je želel, ven in z vso resnobnostjo. Lepih besedi je naš obrtni stan dosti slišal, meni se zdi, da je uže čas, da te besede postanejo dejanje," (Velika pohvala.) Zgodovinske stvari. Tisočletnica dar so njegove zasluge velike in ne manjša njegova slava v Slovanih; ona pa bode še veča in največa tedaj, ko bodo naši bratje (raztreseni po ledenih širjavah velike Rusije, po zelenih livadah Srbije, Moldave, Vala-hije, Bosne itd.) spoznali svoje zmote in se povrnili v naročje sv. katoliške cerkve. Bog daj, da bi se to kmalu vresničilo ! Da se pa bode, porok nam so premnogi sta- novejši dogodki v zgodovini slovanski, osobito pa • v • rej si drugi Janez VIII., sedanji namestnik Kristov e Slovanom očivid smrti papeža Janeza VIII 15. decembra 1882. ki za trdno misli, dočnosti pridrž XIII. v bo > poseb žnost tud v pogledu strogo vérskem, ne samo med evro pejskimi, marveč tud med Spisal Ivan Lavrenčič. (Dalje in konec.) Branil in visoko čislal je pa tudi premili naš jezik. To svedoči uže prej imenovani zbor, v katerem od j t se Gospod cerkve. teg adj odi ij a tskim na ? se bode poslužil za večo lavo oj Dostavek. so tožili nemški biskupi Metodija, da oznanuje nebeške resnice in speva sv. mašo vedno v skem. ku barb le v to svrho, da prikriva Nemcem svoje vérske zmote. Da ne prikriva nikakoršnih zmot, o tem uveril se je Ivan VIII. uže davno, osobito sedaj v zboru tekočem. Da je pa gledè jezika slovenskega druzih in nasprotnih misli, pokazal je s tem, da ga je imenoval Zeló radi bi pri tej priliki o slavnem Janezu VIII. in Slovenih kaj novega čitateljem „Novic" doslè neznanega povedali; ali pri najboljši volji nam ni mogoče, ker nam je nepristopen glavni izvor — arhiv rimskih papežev. Menili smo, da nam vedó o njem i v Slovenih več povedati latinski biografi papežev, a varali smo se Cave jezikom cerkvenim 5 to je i da je dovolil spevati v njem sveto mašo in oznanovati sveto blagovestj je namreč 880 knezu Svatopluk e. Pisal skoro gotovo tudi javno govoril v prej imenovanem zboru sledeče Slovanske pismenke, katere koj m o d r i j Konstantin, , se v njih gl dovoljujemo, in poslavljenja Gospod a se oznanujejo v njem ? t e iznašel pohvalimo jih in asé slavospevi r zapovedujemo, ki in dela Krista in Pagij pišeta sicer, da se je porodil v Rimu in da mu je bil oče častnik, ter kaj je on bil Frankom, Nemcem, Lahom, a o Slovenih molčita. Anastazij pa imenuje ga jedva. Zato prisiljeni smo bili, ako smo se hoteli vsaj nekoliko spominjati Slovanom prijaznega papeža , še jedenkrát kratko ponoviti to , kar je svetu o njem i Slovanih uže znano. Večna mu hvala in spomini Gospod ga, kajti ne samo v treh jezikih (nam reč hebrejskem, latinskem in grškem) temveč v vseh pismo spodbuja, ki veli: !" In oznanovali so v vseh jezikih Gospoda hvaliti nas sv. „Hvalite Gospoda vsi rodovi, hvalite ga vsi narodi Spomini ia veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi eni k. apostoli, sè Duhom napolnj jezikih velika dela božja. „Tudi zdravi veri in cerkvenemu nauku ne nasprotuj e b odi-si, da (DaJje.) Lateranski palači in trgu počez stojí z ogla v ogel velika zgradba. To je samostan čč. gg. oo. Passionistov, 391 kateremu je vzidana kapela „Najsvetejšega Izve- kot nekaka častna straža, fotografijo sv. stopnic. Dal ličarja pri svetih stopnicah'*. Bila je ona ne- nam je gospod vsacemu tudi malo podobico v spomin ^ ^ ___ — « A ^ I A ^ . > « A 4 A * V 4 A a » kdaj papeževa hišna (domača) kapela v patrijarhališči imenovala se je „Najsvetejša kapela" (Sancta (Dalje prihodnjič.) imenovala Sanctorum) in to zarad množine dragocenih svetinj, ki so se uže od nekdaj ondi shranile. Papež Sikst V. dal je tu sem prenesti „Svete stopnice" (Scala santa), katere so bile po izročilu prepeljane iz Jeruzalema v Rim po cesarici sv. Heleni 1. 326. po Kristusu. So pa to palačne stopnice iz sodne hiše Pilátové , čez katere Politične »tvari. v Ceska šola na Dunaji. Razgovor o novi češki šoli na Dunaji spadal bi je bil Kristus peljan v dan njegovega trpljenja in vrh sicer po svoji naravi v vrsto šolskih stvari, toda to katerih je bil ljudstvu predstavljen kot „Ecce Homo" vprašanje pretresavalo se je do zdaj poglavitno iz poli' (glej človek)! Izročilu daje verjetnost to, da je vseh tičnega ozira in najnoveji čas napravil je dunajski 28 stopnic vsekanih iz jutrodeželnega tiriškega mar- mestni zbor in tamošnji deželni šolski svet imenitno po- melja in da v Pilátovi palači v Jeruzalemu , ki služi litično vprašanje, kakor bi bil od tega odvisen obstanek zdaj kot vojašnica, teh stopnic manjka. Da bi se te nemškega Dunaja. Ta zadeva stoji tako-le: Kdor Dunaj pozna in se preČastne svetinje preveč ne ogladile, dal jih je papež Klemen XII. pokriti z lesenimi stopnicami; ven- hoče brigati za to, prepriča se lahko, posebno v pred- dar je to pokrivalo na sprednji strani vsake stopnice mestjih in ob urah, kedar hodijo delavci od dela ali na na dveh okoli metra dolgih in za dlan visokih mestih delo, ali kdor posluša večino tamošnjih poslov, bo slišal tako predolbljeno, da se prave marmeljnaste stopnica govoriti skoraj samo češki. Najočividnejša je ta prika- videti in tudi otipati morejo. Starodavna pobožna navada zahteva, da se verniki po stopnicah , po katerih je stopal Kristus kot trpeči Izveličar, le klečé premikajo, in na vsaki opravijo temu opominja obiskovalce svetih zen v 10. okraji „Favoriten" in predmestji „Brigittenau", kjer se vidijo posebno nedeljske dni ženske in moški z otroci vred po vsem v moravsko-čeakih nošah govoreči samo češki. Da se med dijaki, obrtniki, trgovci » urad- kratko molitev, stopnic tudi pri dnu v steno vdelani napis Krasnemu marmeljnastemu slavoloku je enaka sprednja stran sv. stopnic; ob obeh podbojih se nahajajo na simetričnih postamentih po umetniku Jacometti-ju mojstersko izdelani kipi, in sicer pri desni roki Kristus, od izda- Ecce Primerna latinska žalna niki, in to med izobraženci tudi nahaja na Dunaji prav dosti, in to narodno zeló zavednih Cehov, je enako znano. Tako se verjetno trdi, da na Dunaji biva okroglo število 240.000 Čehov. Za izobraženje čeških otrok skrbeti prosilo je tedaj društvo „Komenský" pri vladi dovoljenja, v smislu jalca Iškarijota poljubovan ; pri levi roki pa kot Homo" od Pilata ljudstvu pokazan. t) napisa prizora na postamentih razlagata obiskovalcem ginjenim srcem smo prestopili slovenski romarji prag svetega kraja, v katerem se nahajajo ravno popi sane svete stopnice. Njim vštric vravnane so na vsaki strani v enakem položaj se dvoj > po marji, potem ko so srednje (svete stopnice) klečé pre člena 17. državnih temeljnih postav in §. 70 šolske po stave, na lastne stroške napraviti privatno ljudsko šolo s češkim učnim jezikom. Deželni šolski svet doljne-avstrijski, v rokah znanega dr. We iti of-a, zavrgel je to prošnjo s prav ničevimi pretvezami. Naučno ministerstvo je zadnje dni odločilo: „da proti napravi privatne ljudske šole s če- katerih se ro- skim učnim jezikom na Dunaji ni postavnega zadržka". Ta odlok napravil je po sprejetem ukazu od stranke hodili f v na milij lopo pet nazaj dol povrnejo. Gotovo je uže grozovit krik v judovskih in nemško narodnih časnikih romarjev obiskalo ta kraj tudi mi nismo dunajskih y čes y da je to prvi korak za spodkopavanje bili edini ondi navzoči postnem času pa včasih nemškega Dunaja, da je to nepostavno česko nasil- nek tu silna gnječa pobožnih obiskovalcev izmed vseh stanov. Opravili smo tedaj tudi mi na tem svetem kraj stvo in mnogo tacega. Deželni šolski svet vložil je protest zoper tak ne- svojo pobožnost Bil sem tako radoveden, da sem se postaven ministerski odlok, in pridružil se je temu eno izmed zgor omenjenih predolbij sko roko kamnite stopnice y in v dotaknil z ono soboto tudi dunajski mestni zbor z nujnim skle- , v katerem ministerski odlok imenuje „postavi našel vrhno stran pom po kolenih nekdanjih romarjev tako vgiajeno y da bilo in pravici nasproten1', kateri bil je sprejet z vsemi bi zdaj uže zeló težavno, po kolenih čez vse priti glasovi zoper dva (profesor Gugler in Matznetter). Vrh svetih stopnic je majhna planota, konec katere stoji ob steni veliko razpelo (britka martra) s kipi Ma Cehom nikoli, naši vladi pa tu in tam pravični „Pester Lloyd" piše o tej zadevi : „Med tem , ko se in Janeza ob stranéh. Spodaj teh kip se vidi nje skoz železno omrežje v kapelo „Sancta sanctorum se neki še zdaj nahaja toliko svetinj (ostankov Svetni y kov) shranjenih, kot v nobenem drugem svetišči celeg umetniki dunajski pripravljajo s slavnostnim sprevodom slaviti dan, katerega so pred 200 leti Turki prisiljeni popustili obleganje avstrijskega glavnega mesta, bobné bobni pred zakopi metropole, ter ji preti nov hud so- sveta ne. Ondi hrani se tudi slik p r a v e g b vražnik s še hujšim napadom", obzidjem dunajskim , Da y Čehi stojé pred deset predmestij, in pa še vse več, uže so predrli v gospod Weitlof pri Bogu ne more Jezusovega, katerega je po izročilu malal sv. Lukež in so prinesli ga baje uže apostoli v Rim. ^ ako ge &e n- pri6elo grozovito klanje. Dva izmed Ko smo po opravljeni pobožnosti prišli zopet po gtirih zastopnikov srednjega mesta sta uže grozovitno stranskih stopnicah nazaj dol v lopo, ogledali smo ondi vznemirjena, ker sta tudi uda deželnega šolskega sveta še v njenem desnem kotu belo-marmeljnasti kip Izveli- kateri se je polastil te zadeve in poveljništva zoper nové čarja " ~* " * * > stebru privezanega. Obrnjena sta kipa eden barbare. Grof Harrah imenuje se Kara Mustafa 19. sto proti drugemu in brž ko^ ne imata kak zgodovinski po- jetja jn gospod Weitlof je Staremberg, kateri od visoke ali Votan" zaukaže men. Vse stene in oboki ob svetih stopnicah ozališani str'aže sv. Štefana stolpa daleč pogledava v deželo so s slikami Kristusovega trpljenja. Kakor od vsacega ne pride pomoči od ljudi, ali vsaj rimskega svetišča, ločili smo se zemlji, da se razpoči ter požre ves deseti okraj y v ka tudi od tega zeló težko; pred odhodom pa smo si ku- terem so grozoviti Cehi podkop, katero hinavsko ime pili od g. redovnika (Passionista), ki je sedel pri durih nujejo privatno šolo. 398 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Govor gosp. poslanca Kluna o šolskih zadevah. (Konec.) varnost, ki preti blagostanu našega kmeta zarad čedalje večih stroškov za šolstvo, katerih ljudje uže skoraj ne bodo mogli več zmagovati in katerih neizogibni nasledek bo šolski krah, ako pojde tako naprej in ne začnemo ob pravem času in prav resno misliti na zmanjšanje našega šolskega proračuna. Kako se zamore to brez Poduk v krščanskem nauku bi se moral po raz- vse škode za šolstvo zgoditi, omenjal sem memo- 4 « m A «r ^ à ».at • t i TT« sodbi upravne sodnije tudi plačevati iz normalno šol- gredé. Moč to res tudi storiti je j v vaših rokah, ker Vi skega zaklada pa dobro bi biio, si misli finančni sek, ko bi se mogli ti stroški vendar le zvrniti od na imate večino ter odločite, kar in kakor hočete. Zato pa tudi Vas same zadeva vsa odgovornost. koga iskuj druzega, ter priporoča deželnemu odboru, naj pre roke, mi smo storili, kar smo mogli ? si umijemo pa si pridržimo pra- deželnemu zboru stavo, kako stroškov. poroča , oziroma In učitelj v bi se normalno-šolski zaklad otresel teh posled se tudi stroški za industrijalni i in Novem mestu finančnemu odseku izroči po- vico posameznih reci omenjati še v posebni obravnavi." Kranj zde nepotrebni, zato naklada deželnemu odboru z deželnim šolskim svetom dogovo bi , naj se ne bilo mo- Naši dopisi. Dunaja 10. dec Dunaje čeli so pozab goče omenjenih šol s pričetkom šolskega leta 1883/84 ljati cestnih delavskih nemirov, volitve Kronawetterj ? čisto opustiti? Kdor godi ne vé, kaj nega bega poslane ednj mesta pred svojimi se je pri nas godilo in se še vedno volilci in tudi žrtev lanskega požara v ^„Ringteatru < t ) bi moral silno hvalo dajati finančnemu odseku, spomin so se samo na dan obletnice. Cas vse zaceli ker tako vestno išče, bi kak kraj jel za nor í ni več . razkopano je malno šolski zaklad. Kdor pa to vse vé, mora gospodi polagoma, gledišča „Ringteatra bilo uže v poletnem času do zadnjega kamna, in ako na uni strani zaklicati: „Wozu in die Ferne schweifen, sieh' das Gute liegt so nah\" Čemu nekoliko grošev iskati zdaj gre popotnik memo onega mesta, vidi 9 je polo , zraven pa stotine brez pomislika proč metati? Cemu par stotin pri šolah za silo, pri industrijalnih učiteljicah, pri verskem zakladu so bili dobro hranj žen temelj novi hiši, v kateri se ne bo bati nikdar vec enake nesreče, temveč, katere dohodki imajo po veliko- f _ iskati, tisučake dušnosti cesarjevi namen, pomagati mmuu laivau, uou.aau pa, . — varno naloženi, prav po nepo- reditelji bili odtrg ki vrste, pred vsemi pa nesrečnim vsake , katerim so ljubi stariši in po požaru one nesrečne hiše, in onim trebnem meni nič tebi nič izdajati? Vsa ljudska šola pa v molitvi spominjati se ih nesrečnih vsako leto v Novem mestu stane 238 gld., in enako malo je st ljudska šola v Kamniku, pa z Vašim privoljenjem, gospoda moja, se je ta šola odpravila in brez ugovora zdaj Tudi nova česka šola , katero snuje društvo » ste prevzeli stroške za nove lje, ki bodo za Komenský" v predmestji „Favoriten" pri južne železnice kolodvoru, ni videti Dunajčanom več tako grozovita, kakor bi bil moral po pravici misliti tujec prebirajoč vsako leto znašali okoli 2000 gold, več, pa se bodo po- še pred tednom časnike tukajšnjih nemških narodnjakov zneje vsled přiklad in pokojnin še izdatno pomnožili, in judov. Vsaj Dunajčani tako in tako vedo Tukaj bi bili hranili in normalno-šolski zaklad varovali morejo braniti teh nepotrebnih izdatkov, to bi bilo vsaj kaj izdalo. Ker prepričani smo, da bi bila ljudska šola v Kamniku tujcem, da prihajajo na Dunaj da , vsaj jim to nese, in snuje se leto in dan uže društvo pospe ševati to, da bi dohajalo več tuj Kedar pa tujcev bila, ako bi se za deželo ostala enako ceno kakor je bil deželni zastop krepko potegnil za njo in z njo vred prihaj na Dunaj, ni več v človeški moči zapovedovati kako naj govoré. Vsak bo govoril po svoje w Novemu mestu hočete odtegniti industri- bilo Ali ne za svoje koristi Kranju in jalni ženski poduk, da nekaj prihranite, bolje, da poduka v ženskih ročnih delih bovškim otrokom, kateri ga prav nič ne potrebujejo, ki Jim> ruski, Francoz francoski, Turk j Rus turški, in ako je da na Dunaj biva vsaj 240.000 Cehov 9 ni dru > in tega ne more zabraniti človeška moč, da bi Cehi ne se uwuttuujj f—----— r-------j v nekaterih šolah vpeljal celó zoper volj silili hri- govorili po češki. Cesko čuješ govoriti med delavci i med vojaci, med gospodi, češki govoré ženske in moški 9 9 do in tičnih občanov? Ali bi ne bilo bolj prav, da izbrišete dunajski prej bo obrnil iz proračuna svoto avstrijski deželni šolski svèt in mestni odbor Donavo, da zapusti svoj vodo 500 gold., ki v nemščini, kateri poduk pa namenjena za poduk toč, kakor da bi zabranil tujcem na Dunaji, da bi ne got manj korist ima, kakor slovensko kmečko deco govorili po svoje. S svojimi sklepi so se po vsem tem poduk v ročnih delih grozovito opekli dunajski nemški gospodje, in prav po za mestna dekleta v Kranj Novem mestu? In bi ne zasluženji norčujejo se s teh sklep celó jihovi lastni bilo prav t da bi bili varčni tudi pri ustanovitvi novih strankarski listi. Danes teden pisal je na pr. „Neues bi ne nastavljali precej veče plače, „Wiener Tagblatt" v svojem podlistku učiteljskih služeb ako šola nekoliko po nemškem duhu diši? nost povem, da druzega vzroka ne vem, zakaj se j Ker narav- » v y predmestj Favoriten od učitelja v Maverlu odločilo 450 Poljanah pa samo 400 gold. ker ima prva šola biti nemška gold., za učitelj na ponosni po ulicah skačej skajo češki fantaiini rekoč: „Nemci se nas boj In tako je v resnici, zato pa je slediti zadnj K« dni > Tudi ne terih se za goto ve 7 kakor morebiti zato, da so se vendar nekateri zaceli sramovati in si na tihem mislijo: profesor Gugler, ki je samo z enim tovarišem v mestnem zboru glasoval zoper Cehom sovražni predlog, boljše in dostojneje brani naše nemštvo. kakor bilo treba v proračun staviti šol, o ka da se v prihodnjem letu še ne Grčaricab, katera bodo osnovale, kakor šolo v -----------7 — > w težko tako hitro izdelana, ker je nedavno požar uničil Dunaj gostoljub U. O KJ iiU WAWVAAV^^ J ViVvvvj - WJW --* -——------' / ---- bode še mi v onemoglem strahu pred dejansko resnico , da je velik del vasi, in morajo ljudje skrbeti, da sami pridej pod streho, ne pa, da bi delali šolsko poslopj ljud mesto za vse delavne ali denarne okrogli zemlj Ne bodem pa predlagal, da naj se dotični znesek davanjem v korist narcivoslovskim kar jih živi na naši Krško 1. dec. ( Vabilo k popularno znanstvenim pre sredstvom) na učnim za leto 1883. iz proračuna izbriše, kakor tudi ne stavil predloga, da bi noga, aa di se proračun »piuu ^«.j picmcuu, j™"* '« ---— —-----—.----7---- da bi bili vsi dotični nasveti zastonj ; pokazati govor meščanskega in izprašanega gimnazijalneg bom ploh kaj premenil tukaj šnj meščanski šoli. edeljo 10. dec. t. 1.: Mož jam človeški, s posebnim obzirom na ženske možjane ker vem sem hotel 9 1 uči pravo podobo njegovo in opomniti na ne- teli Ferd. Seidl z azkazovanjem. 17. dec. t 399 Zgodo1 Lapajne ta kovi ; 1883: krškega mesta; govor šolskega teli nega večini državnega zbora Potrpimo tedaj še ne febr 1883: Elektrika v službi člove- koliko, in zravnana bo pot narodnemu razvitku na na govor Ferd. Seidl kamnu modrij teli Joa Bezlaj s poskusi s poskusi. 18. feb govor 25. meščanske0 formacija in protireformacij skem podlog na ? govor J. Lapajne ta ljenju; govor marci Seidl j febr. jskem a 1883 1883 in v • UCl- Re- ajar- ravni in na postavni podla tili, da živimo doma > potem bodemo še ču Začetek Miklavž v Čitalnici ljubljanski.) Kakor uže 17 let prej , so se tudi letos v ljubljanski čitalnici raz-fizični delili lepi darovi za našo ubogo šolsko jnladino. Iz rok er. so- selej prečastite dobrotnice gospe Emilije Winkl ob 11. uri dopolud risarski dvorani. Pri poslednjem proge deželnega predsednika, katero ste spremljevali govoru se bodo sprejemali prosto volj darovi Va dve gospici hčerki M Andrej a, prejelo j 80 bilo je ob enem vstopnica sedaj Komende 30. nov. Pri nas stoji sadjerej šolskih otrok popolno obleko, štruce kruha in medenih « a . * fr w lm pri- štruklj Pred razdelitvij o ovoril je se iako na !ab stopinji Naš posestniki pre če v odj slabo razumejo kitico, ki pravi „Jablane, hruške In druge cepé Cepi v mladosti Za stare zobe. Mnogo je še pri nas neobsajenega mernem govoru šoli in narodu zmiraj zvesti ^ Andrej Praprotnik in se tudi v imenu šolske mladine zahvalil vsem dobrotnikom, posebno pa še gospém, in preskrbé ki uže leta in leta prosijo in zbirajo darove z velikim trudom in neprijetnostmi vse potrebno, primerno in izdatno pomoči revni šolski mladini tako Go- sveta. Tam, kj e. Tu spém odbora namreč: Karolini pl. B1 e i we i s-Trsteniški, mm _ . 4 m w t • w • • i T y ^v * m bi lahko stala sadunosna drevesa, stoji grmovj tam raste kak pritliko Murnikovi, Robič in pa gospicama čuj krnost gospodarj z osušeními vejami ter spri-in žalostni stan sadjereje. Da bi Be pa pri nas sadjereja povzdignila, treba bi i vrt. deca in Premk gre pred vsemi hvala praznik. Kruha za otroke poslali letos, dobrotljivi mestni peki zastonj so, kakor zmiraj j pa gosp O r 1 koletni lep tudi Oroslav bilo pri naši farni er bi se drevesca jevala praviti dre Dol medenih štruklj pila ter i se (N Vrhniki) so pri novih občinskih volitvah dejansko o sadjereji podučevala. Kaj pomaga se učiti v se knjig, a o tem ne imeti dejanskih skušenj. Naj se jim tako trobi zmagali narodnjaki v vseh treh razredih prihodnjič Živeli Več in ubij človek lastnih skušenj v , vse ni nič, ako nima (.Razglas živinorejcem.) Nek j da se dá kmeto prepričanj Akoravno je gosp. učitelj pred svojim stanovanjem pravil malo drevesnico, ki kom kvadratna metra valcem bistriške dol prilika, prodaj, tisto živino, ki zavoljo povodnje mo.. še o pravem času prodati, nekaj pa tudi (Pusterthal) na Tirolskem . iti na da se meri, ni to vse nič, ker je premajhno. Naj bi se ven domačim in tujim kupcem dá priložnost, v najkratkej kak dobrotljiv človek, da bi par sežnjev zem dar blizo učilnice kje prodal, da bi se osnovala drevesnica in mali vrt, kjer bi se sejale razne zelenjadi učencem v sem času in s kolikor moč malimi stroški kakorš število živine (kónj ) govedi in vác) akupiti si koli » J® ukrenilo c. namestništvo tirolsko, v bistriški dolini v poduk mesecih decemb Letina je letos v našem kraji zadosti dobra , žita d k m J po t izvan- me napraviti, in to ravnaj se je vec nego lani Aida je bila polna Tudi pri nas so po krajih sedanji železniční jbolj ugodnih. Taki nekateri posestniki v „Novicah" priporočano pon s k je j® drug ~ » Je ijali Nekdo imel je sejane 1 štant, a omlačene ejal je je mernikov kilog o „ja- 3 kilogr., bilo bilo je samo 1 mernik. Nekdo na bolj peščeno njivo in bilo sejmi bodo: 15. decembra in januarija v Lienzu dec. in v Sillianu; 18. dec in jan 16 v Brunecku ? 19. dec. v Briksenu; 19. jan. v Kiensu in 20. jan Briksenu f v in to vselej pričenši z 8. uro zjutraj Iz tega se vidi, da ji ugajajo bolj peščena tla, ka kor pa težka zem Komenčan tedaj Ljubljane. (Novi deželni šolski svèt kranjski) sestavljen, in je, vsaj upamo, po svoji roden, recimo bolj prav: narodnim zahtevam našim vičen. večini na- Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. k. družbe kmetijske. pra ) da Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Pred vsem imamo popraviti napako vkljub opravičenim prošnjam katera se je vrinila pri številkah državnega proračuna a smo prišli do tega , zahvaliti se imamo narodni večini v mestnem zboru in premembi ene osebe od dveh udov predlaganih po ljubljanskem škofijstvu naj se Deželni odbor ostal vsega našega naroda, ^ po nezaslišanem postopanji vsilj zbor , do zdaj še stari in pošlje tedaj stare sovražnike tudi deficit na 31 milijonov. — Napaka ta vrinila se je ker se je poročilo za „novičarja" pisalo v zbornici prav ndar enkrat razpusti v zadnjih „Novicah", v tem, da potrebščina znaša 491 nenaravni deželni milijonov 881.215 gld. in ne 495 mil., s tem se zmanjša 5 našega naroda v šolski svèt in tudi gospod minister Conrad ostal nam je šolskem svetu dobro znana Mrhal protoik pusti nam v na ši- Pirk ť"4 ,.—r----- *---- ; za govorom denarnega ministra, katerega vselej roko okrog obsujejo poslanci; kdor hoče pa kaj zapi- savati, ne najde blizo prostora, tedaj prav lahko presliši dolgo in predobro poznamo , tedaj kaj boljšega nismo ali drugače siiši nekatere besede precéj tiho govorečega Iznenadilo nas to ni, ker ministra Conrada pre pričakovali ovih rok roda pri vsem tem ra- ministra. dostni pozdravljamo novi deželni šolski svèt pred vsem zato, ker smemo računati, da nam y bo uže zdaj večina pa je bila v se zboruje dan za dnevom, vendar le pretekli ponedeljek po konečnem govoru Zbornica poslancev njegova pravična, svesti smo si pa tudi da se bolj bolj bliža dan, ki nas resi zopernaravnega deželneg poročevalčevem končana splošna debata. Ker se je v tej slikala podoba, kakoršno si misli in želi v predloženi zbora, da pa tudi ni več daleč dan, ki nas reši ano- postavi, in ker ta globoko sega med ljudsko življenje m ali j v sredi naše sedanje vlade, to 9 nas resi ano- postavi, iu Ker la giuuuivu meu ljuu^u ^ívíjoujo, naučnega mi- bila je tudi debata v resnici zanimiva in to enako ugo- nistra Conrada, ki ne zgreši z lepo prilike, sovražnega se pokazati neuemškim avstrijskim narodom, nasprot vori onih, ki zastopajo véliki kapital in mu skušajo varovati premogočen vpliv, kakor temeljiti in sijajni go- i 00 vori onih, kateri gredó v boj za male obrtnike. Ako si zdaj pregledamo dolgo vrsto dobrih govorov, staviti mo- „podpisanih" so stali skoro do malega vsi na liberalni strani, liberalno glasovali in kneza Liechtensteina niso ramo govor kneza Alojzija Liechtensteina izmed vseh na volili. Mi smo imenik in podpise površno pregledali in prvo mesto, kar so pripoznali tudi nasprotniki ) med temi celó najboljši nasprotni govornik vit. Sohor, čegar ovor je ravno Liechtenstein brez usmiljenja uničil, ise nazore, po katerih je ta govornik pretresaval, sodil in vrediti priporočal vse kroge človeške družbe, poslu- kolikor smo do zdaj mogli najti, je sanimi'ť so 3, ki so tako : Med „podpi- 1879. konservativno, to je kneza Liechtensteina volili. O 60 „podpisanih" moremo uže danes z vso odločnostjo dokazati, da se volilci niso bili. Dalje: Teh sto podpisov je bilo iz 19 občin v okolici Šali so resni nasprotniki z enako pozornostjo, kakor so Feldbacha, kjer je gosp. Schnetz (tedanji nasprotni kan-jih sočutno odobravali poslanci desnice; le mladega Pie- didat Liechtensteinu) vsegamogočen ; za kneza Liechten-nerja videli smo, da se je pri nekaterih stavkih Liech- steinaje pa glasovalo 231 volilcev iz skoro 200 občin." tensteinovega govora malo za ušesi popraskal ali s kazalcem nos pritiskal in se muzal; tudi je šel koj po govoru do predsednika, tako, da je bilo pričakovati, da Tako „švindlajo toraj levičarji ! Prage trdijo najnovejša poročila, da vlada ven mu hoče odgovarjati, pa do zdaj še ni. dar namerava osnovati za tekoče šolsko leto na tamošnjem českem vseučiliščj medicinski oddelek, profesorjev Obravnava obrtnijske postave trajala bode, kakor strokovnjakov imajo Cehi zadosti, v mnogih strokah bolj odličnih kakor nemško vseučilišče; da pa tudi di > zdaj kaže, vsaj še teden, mogoče je pa, da še dalj ker levičarji hočejo skoraj pri vsakem paragrafu nasvetovati jakov sme pričakovati veliko število, pokazalo se je pri kaj prememb. Ako bode sploh to mogoče, le z največo otvorjenji druzih oddelkov tamošnjega češkega vseuči- silo dalo se bode posvetovanje končati do Božiča, nimivo je bilo glasovanje po splošni debati, ker Za- samo lišča. Noveji čas čuje se tudi govorica y da se ima kmalu razpustiti češki deželni zbor. Na tem ne dvomi nihče, da se ta zbor — po nezaslišanem vedenji trije poslanci izmed vse zbornice imeli so pogum glaso vati zoper to, da se predlog odsekov vzame za podlago deželnega nadmaršala kneza Karios Auersperga so nadrobnega posvetovanja; imena teh poslancev so: grof diti — ne snide več, čas razpusta pa je zdaj še ne- Zedvitz, Gross in Skene; več poslancev nasprot- znan. niko v pa se je umaknilo glasovanju. Postava, s katero se vladi dovoljuje do konca me- Iz Pesta. Ogcrski državni zbor zapisan ima v svoji zgodovini marsikatero neotesanost, surovost > izu- seca marca pobirati davke in izplačevati vse državne steno po poslancih, pa videti je , da tudi v tej stroki potrebščine, sprejela se je preteklo soboto zoper dose- madjari hočejo biti neprekošeni. Zadnje dni slišale in danjo navado brez razgovora v drugem branji, pre- videle tekli ponedeljek pa v tretjem branji, levičarji, pa ne v obilnem številu navzoči, temveč k večemu polovica njih t glasovali so nasproti. Coroninijevem klubu ne izvé se nič prav zanesljivega, časniki govorili so o 19 udih ; vse kaže na to. so se tam reči, ki se sicer v nobenem parlamentu ne nahajajo. Stare so tožbe poslanca Ronhozi a zoper trgovinsko ministerstvo, zarad vredjenja tamošnjih vodo-točev pri rekah očital je ministerstvu vsakovrstne ne rednosti, ponezvestenje in zale, da ni na tem nič resničnega. Vendar goljufije ; preiskave so poka pa je zad- da ni vredjen, in kedar bi bil, da vladi kot vladi njič Ronhozi zopet trdil, ,,da je v trgovinskem mini ne bode nasprotoval, ampak nasprotoval samo onim na- sterstvu cela banda roparjev in državni tajnik je njen načelnik." Vsled tega streljala sta se državni tajnik in svetom . katere bi vlada nerada ali neodkritosrčno do- ' v^w^l , "" ------------..o"* . j--- volila ; tedaj tista znana srednja stranka. Ali bodo pa Ronhozi v dvoboji, pa ni zadel nobeden. udje te stranke takim namenom vstrezali, ne verujemo; skazati se bo moralo to v merodajnih vprašanjih. Sploh Je ta „klub neodvisnih'' po sedanjih razna večino ne more odločevati, temveč samo po- je eno gotovo, da merah množuje število večine ali manjine Iz Egipta. — Sodba zoper Arabi pašo, po kateri smrti obsojenega kedive pomilostil v prognanstva na otok Cejlon, zbudila je veliko nezadovoljnost po vseh krogih; tujci pred dotičnimi konzulati z burnostjo zahtevajo, da se jim škoda za razdejana poslopja in Gosposka zbornica zboruje prvič v četrtek dne sicer pokončano premoženje povrne nemudoma. 14. t. m., da izvrši dopolnilne volitve v odseke. Morebiti najde sredstvo, prebuditi šolsko postavo, ki uže spi leto in dan v sredi tamošnjega šolskega odseka, in mo- Listnica vredništva. Gosp. F. B. v P. : Vašega do pisa v list žalibog ne moremo sprejeti, ker ne dvomimo, da rebiti se sprejme v tej seji tudi postava začasnega tri- bi mu s tem dali osodo konfiskacije. Ker pa smo po vsem mesečnega budgeta. prepričani, da je Vaše poročilo po vsem resnično, iskalo bo Vaš ljudoljubni na- dunajskem mestnem zboru tudi protest zoper če- vredništvo po bolj vspešni poti pomoči in sko ljudsko šolo v predmestji ,,Favoritenu nima sreče; men upamo doseči. Hvala lepa in oglasite se še kaj! poročevalec za ta sklep vprašan, kako ga hoče uteme- Več drugim gospodom dopisnikom: Ono zadevo skle ljiti > izrekel se je brez ovinkov , da bi v poročilu kot nili smo v zadnjem listu, zatoraj spravimo za zdaj Vaša po- jurist ne mogel drugače kakor pripoznati, da je ukaz ministerstva postaven. Po tej izpovedi odložil je po- da hladnokrvni prevdarek brez strastnih vplivov poravna ročila, drago pa nam je, da smo podučeni, kako in kaj. Upajmo, kar y si izbrati druzega, kate ročanje in odborniki morali so rega vest ne bo pekla, ako bi tudi trdil, da je črno belo. Knezu Liechtensteinu je po- je zakrivila žalibog mladini ne redka sovražna nepremišljenust Iz Gradca. slalo 100 prvotnih volilcev kmetijskega okraja Feldbach-Radgonskega nezaupnico. Kako se je skovala, o tem pripoveduje graški „Volksblatt" te-ie mikavne reči: Telegram „Novicam". Z Dunaja 13. dec. ob 1. uri in 45 min. pop Zbornica je sprejela 1. paragraf obrtnijske postave Dne 2. julija 1879. je bil knez Liechtenstein v okraji po nasvetu odborovém z dostavkom Zatorskeg Feldbach-Radgona izvoljen z 231 glasovi; zoper njega je glasovalo b2 volilnih mož. Teh 82 mož z več sto koma } da je hišna obrtnija sploh izvzetay in dvema desniŠkima dostav- drugimi prvotnimi volilci, od katerih jih je bilo 82 ti napadli mestnem prenočišči za brezprenocišnike so ipodili straže volitvi poslanih, toraj niso volilci kneza Liechtensteina doŠlih policistov odpeljalo je 40 in pred nami ležeči volilni zapisniki pričajo, da od ogenj. Sto ijaleev in pogasilo gali hišno opravo Odgo vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj