39
Ho v a fliega shlahtno drevje rasniga plemena is pefhek urediti.
Novo fhego vertno in fadno drevje rediti, nam je nevtrudeni uzhenik v Belgii, shlahtni gofpod H. Mons ••') rasddel, kteri fi je she zhes želih fhtirdefet let neprenehaina neisrezheno veliko per-sadeval in vfefkosi fkufhnje delal, svuriti f e, is p e fhe k in k o f h i z drevje s h 1 a h t n i g a i n n o-viga plemena srediti; dokler mu je ratalo is gole fetve ali faditve pefhek in kofhiz shlahtno fadje rasniga plemena srediti.
Imenovan gofpod uzhenik je imel she od fvoje perve mladofti vefelja dovelj s fadnim drevjem v zaker hoditi, in v fvojimu dvajfetimu letu fe je she vezhkrat preprizhal, de doftikrat is hrufhkovih in jabelzhnih pefhek she v pervimu rodu nektere dreveiiza, od materniga debla rasno, pa vender popolnama shlahtno fadje rode, ter pride na mifel, fkufhnje fejanja pefhek od rodii do rodu podalj-fhati, ktere je on, kakor je she rezheno, po nafledni fhegi nevtrudljiv frezhno konzhal, namrezh: nabiral jih je pervizh, de bi bil popred na konez fvo-jiga dela prifhel, veliko mnoshizo divjakov od vlili plemenov fadnih drevef, in jih je v fvoj vert fadil. Kir jim je fkerbno ftregel, mu tudi prav hitro ra-ftejo, tode po redi vfe mu flab fad rode. Od tega
¦                                                             ¦ ¦
*) Glej osnanilo gofp. Landbeka: »Durch das Saen und Le-gen der Obstkerne edle und neue Obstforten zu crziehen« na 367. Hrani zhafopifa »Bukve fveta« (Das Buch der Welt), —ki v Hofmanovi bukvoprodajavnizi v^tutgar-du na fvetlo hodi.
fadjaodlozhinar lepfhf, de bi pefhke od njega na novo fejal. Is teh pefhek israfhene dreveiiza prefadi, ki fo bile she po dve leti ftare, eno od drusiga po defet zhevljev, in jim ravno tako, ko pervim, fkerbno ftreshe, de bi mu popred rodile. Pa tudi fad te druge fetve je bil flab; tode vender nekoliko odrodu drugazhen. Sopet od tega rodii vsame nar gorfhiga fadja sa pefhke, ktere sopet vfeje in drugih drevefiz saredi, ktere fo fe she po rafti in perji shlahtnimu fadju b lis hale, in po rasloshnim prefajenju in fkerbni reji, fo med feboj vfe rasniga, tode vezhidelsa-vshitniga fadja obrodile, in njemu vefelo pripri-zhanje rasodele, de fe na pravim potu snajde, shlahtno fadje po fetvi pefhek perdelati fi, in de bodo po vednim fledenju fetve v vfakimu novimu rodu dreveiiza bolj sgodej rodile.
Ta fkufhnja fe je v zhetertimu rodu fhe bolj ozhitno fkasala, in dreveiiza tega rodii fo med feboj manj rasno, temuzh vezhidel le fadja prav dobriga in shlahtniga plemena obrodile.
§adje od drevef petiga rodii je po fkerbni fetvi in reji fhe manj rasno, in fkorej vfe shlahtno in pofebno dobro, fkufhnje do devetiga rodii po-daljfhane fo srav en tega fhe to le uzhile: pervizh, de fadje is pefhek in kofhiz isrejenih drevef od leta do leta debeljfhi in bolj f hi prihaja; dru^ gizh, de fo ravno te drevefa veliko kerpkeji, in tretjizh, de fe tudi hudih pifhev in flabiga vremena manj od drusih boje.
Kdo mi bo tadaj odrekel, zhe porezhem, de je vfe nafhe fadno drevje, ki fmo ga od zhafa do zhafa is drusih ftrani fveta dobili, v fvojim doma-zhim kraju, ravno na tem potu, in po tazih po-fkufhnjah pomnosheno in poshlahtneno! In Bog ve, kaj snajo prijatli fadniga drevja fzhafama fhe vfe snajditi! —
Dofedajne fkufhnje mnogih plemenov fadnih drevef is pefhek in kofhiz sarediti uzhe, de potrebuje reja shlahtnih hrufhik noviga plemena petero rodov, ali fheft in tridefet let; reja jabelk zhvetero rodov, ali okoli dvajfet let; in reja fadja s kofhizami pa troje do zhvetero rodov, ali dvanajft do petnajft let. ^)
Kdor ii je po ti fhegi shlahtniga fadja saredil, mu ne gre drusiga pozheti, ko pefhke in kofhize fejati in shlatniga fadja rasniga plemena fi bo napravil in saredil, de bo kaj! —^Dosdaj fe je fadno drevje le po tem shlahtnilo, de fo ga na vezh fort, ali s nakladam, ali s popkam, ali v sareso, ali v f klad, ali pa sakosho z e p i 1 i, zhefar naf tudi naf h zhafti vredni, jaki in pridni fadni-rednik gofpod F. Pirz v fvojimu she vezhkrat pohvalenimu „Kraj n-fkimu Vertnarju" prav rasloshno uzhi. Kdor hozhe tadaj shlahtniga fadja e n i g a plemena ohraniti , naj navadno poshlahtnenje fadnih drevef s zepljenjem obdershi. Kdor pa hozhe shlahtniga fadja rasnih fort perdobiti, naj po ti novi fhegi ravna, ktero nam je gofp. Mons rasodel. **)
Kar pa navadno zeplenje utizhe, moram pri ti priloslmolti opomniti, de divjaki sa zepljenje fo glogovi, ki jih tudi medvednike ali medvedove hrufhize (^Weissdorn) imenujemo, boljfhi kakor kut-novi; sato , ki na kutno zepljene drevefiza poprej bolehati jamejo, fe kmali pollarajo, in ne rode tako
*) Rterimu to predolgo terpi,  bi p Vod ni kam rekel:   >/Zepi v m 1 a d o it i s a ft a r e sobe.« **) Kmetijftva sveden gofp. James Farner poterdi popolnama, kar je tukaj   rezheniga,   v  44.   liftu Dunajfkiga zhafopifa tekozhiga leta.                                    Vrednifhtvo.
pogoftama,  kakor une, ki fo na medvednike po-shlahtnene.
Jeft miflim, de bom s tem kratkim pifanjem mar-fikterimu prijatlu ladje-reje vftregel, povedati mu, po novi fhegi ladje mnogiga plemena shlahtniti in rediti, ki mi ga je nafh zhaftitljivi domorodez gofp. F. Kokeil, uradnik z. k. plazhilnize in tajnik z. k. kmetijlke drushbe na Kordfhkim sa naihe §lovenze fpifati in fvetovati narozhil. Mende prav malo fadje - rednikam bo to delo dosdaj snano ; ravno sato jim ga fpifaniga v roke podam, in sheljim, de bi tudi nafhi jijlovenzi fem ter tje pofkufhali, fadje po ti fhegi poshlahtniti. Njih fkufhnje bomo o fvojim zhafu v nafhih krajnfkih novizah s vefeljem osnanili in rasglafili.
F. Schmidt.
40