itev. 48. Leto LXIV.
V Ljubljani. 4. decembra 1924. Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjig« itd. je pošiljati na ■redniltvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravnUtvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-«ikanaka «I- 6/L Vse po-Hljatv« j« poiNJati franko. lUlflamsoltr so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
učiteljski TOVARIŠ
Glasilo UdruienJa Jugosl. UiiteUstva - Poverjenlitvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znala za neorganizirane 40 Din, za inoz 60 Din. Posamezna 1 Din. Članstvo „Po*. UJU — Ljubljana" ima s -rino že plačano naročnino za list Za oglase a reklamne notice vseh vrat j* plačati po Din 2*50 od peti« vrste. Inseratni davek posebej. Polt ček. ur. 11.197.
Iz seje ožjega sosveta Po v. UJU — Ljubljana,
dne 3. dec. 1924.
Pov. UJU — Ljubljana v aferi predsednika UJU M. Stankovica. — Stališče v zadevi persekucij nad učiteljstvom. — Naša organizacija in politika. — Razmerje do Slomškove zveze in združitev v enotno organizacijo.
Slovenskemu učiteljstvu!
i.
Ožji sosvet Pov. UJU — Ljubljana je dobil od Izvršilnega odbora UJU v Beogradu poziv, da se izjavi, ako smatra za nujno sklicanje seje širjega Glavnega Odbora UJU, ki bi naj razčistil in ugotovil smer organizacije s posebnim ozirom na osebno stališče predsednika UJU tov. Milutina Stankovica in njegovo postopanje v zadnjem času.
Ožji sosvet Pov. UJU — Ljubljana je na svoji seji dne 3. dec. t. 1. sklenil, da smatra tako sejo za nujno in v interesu Udruženja, katero je treba v sedanji volilni borbi obvarovati vsekakršnih pretresljajev.
Na tej seji naj se ugotovi: ako se je v resnici hotelo UJU vpreči v popolno službo režima; ako se je res hotelo diktirati smer centralnemu glasilu UJU, »Narodni Prosveti«; ako se je res hotel izvesti nad Udruženjem pritisk glede svobodne izbire uprave? Istočasno naj se ugotovi, ako uživa sedanji predsednik še zaupanje članov Glavnega Odbora in če se strinjajo ti s smerjo, ki jo zavzema predsednik? Ker smatramo stališče predsednika tov. Milutina Stankovica za nevzdržno, je v tako razčiščenje seja Glavnega odbora UJU nujno potrebna.
Sejo smatramo za nujno tudi iz tega vzroka, da se store primerni koraki za izplačilo razlike od oktobra 1923 do maja 1924, ker poteka že drugo leto, kar se nam ti zakonito priznani prejemki ne izplačajo. Tudi delo na reviziji uradniškega zakona in razvrstilni uredbi je treba kontrolirati, da ne bomo zopet postavljeni pred izvršeno dejanje. Istotako naj se korigirajo sedai krivice, ki jih je napravila draginjska uredba, posebno z ozirom na poročene učiteljice itd. Za potrebno smatramo, da se tudi v Izvršilni Odbor sprejmejo zastopniki poverjeni-štev.
II.
Z ozirom na poročila slovenskih klerikalnih listov, da predsednik UJU tov. Milutin Stankovič obsoja sedanjo prosvetno politiko v Sloveniji, ugotavljamo. da se tov. Stankovič v svojih dopisih. ki jih je klerikalno časopisje ljuto
LISTEK.
LJUDMILA SCHREINERJEVA:
II. PoiitišSi izleti iit. hi Sam
Vso dolgo zimo smo se naslajali na spominih lanskega počitniškega potovanja in naša hrepenenja so merila na morje, na naš Jadran. Vsa čast ideji našega dičnega. dasi še mladega »očka« Mrovljeta, ki nam hoče metodično in sistematično razkazati vso našo državo! Dež v Ljubljani in uklonitev tej ideji nam je večini povesila nosove, ko smo se sestali vsi, ki so nam denarne in druge razmere dovolile zopetno udeležbo pri izletu. Tudi češki František je ostal zvest tovarišiji. Veseli smo bili vsi. ko smo ga zopet zagledali v naši sredin1.
Nekoliko klavern začetek ob neskončnem deževju nam pač ni obetal sijajnega poteka našega potovanja. Naslednje jutro smo se odpravili naPiitvič-ka jezera. Na hvalo Mrovljetu smo se vozili kar najudobneje. Prostoren vagon nas je vozil iz Ljubljane do Vrhovin. Nobenega prestopanja, prostora dovolj, da smo lahko gledali na desno, na levo, da smo se prosto gibali, tudi udobno počivali. ako nas je bila volja.
Dolenjska, Bela Krajina sta1 hiteli mimo nas. prodrli smo skozi Gorjance
izrabilo proti Pov. UJU — Ljubljana, niti z eno besedo ne dotiče slovenskih prosvetnih razmer. Pač pa ugotavljamo z ozirom na'nastale razmere sledeče:
III.
Vodstvo organizacije ugotavlja, da se je gaženje učiteljske stalnosti vršilo pred prevratom v veliki meri nad naprednim učiteljstvom v Sloveniji s pomočjo Slomškove zveze (Potokar, Gr-mek, Zirovnik itd), po prevratu se je pa prvič izvajalo pod klerikalnim prosvetnim režimom v sporazumu s Slomškovo zvezo (Zamejic, Dequal, Špenko itd.) in povečini na iniciativo duhovščine. Premeščeni so bili stalni učitelji brez in pred izvršeno disciplinarno preiskavo. Višek so dosegle persekucije z odstavitvijo tov. E.Gangla z mesta višjega šolskega nadzorstva, katero dejanje je dobilo najkarakteristič-nejšo moralno sliko s poizkusom, ko se je hotelo tov. E. Ganglu uničiti celo eksistenco. pri čemer se je posluževalo podlih sredstev potom režima. Izjavljamo, da je bil predsednik UJU tov. Stankovič točno informiran o poteku persekucij. Za vse persekucije tedaj ni imela Slomškova zveza niti ene besede protesta.
IV.
Da odločajo politiške stranke in strankarstvo v prosvetnih in šolskih vprašanjih v toliki meri, smatra ožji sosvet največ krivo to, ker nimamo še urejene prosvetne in šolske zakonodaje in uprave.
Sedaj so se pokazale posledice odprave višjega šolskega sveta, proti čemur se je vodstvo Pov. UJU vedno in dosledno borilo. V višjem šolskem svetu smo videli zavarovane tudi naše pravice. tako glede stalnosti in drugo in bi našle tudi druge kršitve svojo odporno silo. Konštatiramo. da avtonomistične stranke in učiteljske organizacije niso storile niti enega koraka, da se ta institucija. vzpostavi, ko so imele vso moč v rokah, temveč so izvajale še hujši centralizem nepo je bil prej. Vzporedno z vzpostavitvijo višjega šolskega sveta se je vodstvo Pov. UJU — Ljubljana
ter sledeči Kolpi do Karlovca, pozdravili lepo Korano. Dalje smo spremili Mrežnico ter občudovali izvir Tounščice med visokimi pečinami. Nad Ogulinom nas je pozdravil Klek s spečim kraljevičem Markom.
V Liki smo. Svet je boren. Krompir je slab, oves ped visok, redek kot posajen ne posejan. Srečavamo črede ovac in koz, tupatam je borna kamenita ko-čica, bolj podrtina. Poleg boljših hiš je peč za kruh zidana na prostem. Železnica se spenja kvišku med obsežne gozdove. kojih vsako drugo, tretje drevo je suho, a ne posekano. Na večer pridemo v Vrhovine. Komaj se izmotamo s svojo prtljago iz vlaka, že nas obkoli četa seljakov. ki nam hoče kar šiloma odnesti naše stvari na kola. Stojimo in gledamo, očka Mrovlje opravi vse drugo. Zasedemo slednjič 3 kola in mladi, pa čili konjiči nas odvedo precej urno preko liške planote. Pred kočami ogledamo izrazite obraze sanjavih Ličanov, skozi odprta vrata opazimo sredi koče majhen ogenj na zemljatih tleh; večerjo kuhajo.
Zopet puste, kamenite planjave s čredami ovac in s predočo pastirico. Po dveurni vožnji izstopimo v Leskovcu, da se nekoliko okrepčamo. Ko nadaljujemo pot, opazimo, da je na našem prvem vozu zmanjkalo dežnika, na dru-
vedno borilo za nedeljeno prosvetno upravo v Sloveniji, ker je kot neizogibno in najusodepolnejšo posledico delitve smatralo podreditev prosvetne uprave velikim županom, ki so in ostanejo vedno eksponenti režimskih politiških strank. Potom teh bodo sedaj imele vladajoče politiške stranke svoi vpliv na prosveto in šolstvo, zato je vodstvu organizacije dana edino ta možnost, da potom teh strank usmerja šolsko politiko in ubla-žuje morebitne izpade.
Nasproti mišljenju, ki se pojavlja med članstvom, da se lahko izognemo vsakemu vplivu politiških strank na šolstvo ugotavljamo, da bomo primorani se poslužiti vpliva na vse napredne politiške stranke, če bomo hoteli uveljaviti svoje nazore in načela organizacije pri ustvarjanju šolskega zakona, zato pozivamo vse svoje čianstvo. da deluje pri svojih politiških strankah z vsem svojim vplivom na to. da se bodo uveljavila načela in stališča organizacije pri sestavi šolskega zakona in da se čimprej depolitizira iz dnevne politike šolstvo in pro-sveta potom šolskega zakona ter se obvaruje učiteljska stalnost.
V.
Vodstvo organizacije poziva v to svrho vse na temeljih UJU stoječe učiteljstvo k enotni koncentraciji. Na podlagi dejstev in zgodovinskega razvoja dogodkov ugotavljamo, da je po prevratu vodstvo napredne učiteljske organizacije storilo vse in dalo vse možnosti, da se združi vse slovensko učiteljstvo v enotno organizacijo v svrho čuvanja stanovskih interesov. Razpustivši Zavezo je pozvalo Slomškovo zvezo, da stori isto in se pridruži enotni državni organizaciji UJU, česar pa Slomškova zveza ni hotela storiti. Vodstvo organizacije je pozvalo potom okrajnih učiteljskih društev vse neorganizirano učiteljstvo, ne oziraje se na politiško pripadnost, k vstopu v UJU. Vodstvo Zaveze
Pomladek Rdečega križa.
—rk Božična darila za Podmladek društva Rdečega križa. Lani je poslala ameriška deca našim šolam, ki so pri Podmladku društva Rdečega križa, razna božična darila, kakor dečje igrače, ročna dela, knjige, slike, pisma. Naši otroci so se za sprejeta darila zahvalili v pismih, nekatere šole pa so poslale tudi svoja darila. Posebno so občudovali pri glavnem odboru v Beogradu mape, ki so jih zelo lično izdelale dekliške šole. Kakor čujemo, dobimo tudi le-
gem kitara. Sicer je sledil še tretji voz, a obe izgubljeni stvari najdemo nepoškodovani. Naš voznik nam zatrjuje, da raje izgubi konja, kot da nam zmanjka kos prtljage. Skozi gozdove, ki v njih še domuje vuk, mimo Proščanskega jezera dospemo k jezeru Kozjak. Nad njim nas pričakujejo sredi noči z lučicami v Djač-kom domu. Hvala njegovi gospodinji, izvrstno nam ie postregla!
Drugo jutro pa nam odkriva njen zet, profesor iz Pakraca, čarobne krasote jezer in slapov. Popelje nas s čolnom preko jezera in dalje po krasnem, naravnem parku h gornjim jezerom, ki se skrivajo med gozdovi in griči. V najvišje jezero, ki ga obdajajo špilje bajnih oblik s kapniki in stolpiči, se spuščajo tu lahni, prozorni, tam hitro skakajoči in zopet mogočno šumeči slapovi iz višjih v nižja jezera, tu nalikujoči terično nežnim pajčolanom, tam zopet kot tekoče steklo in razpršujoči se v milijarde bles-ketajočih biserov. In zopet se umiri rajski ples vodnih vil. in jezero ti gleda z mirnim, zelenim, jasnim očesom na zelene šume, ki se gizdavo zrcalijo v vodni gladini. Gornjih jezer je 8. večjih in manjših. Ta del je alpskega značaja. Da smo njih slasti do kraja okusili, smo se tudi kopali v njih in veslali. S ponosom nam je kazal veslač. 15-leten pobič v platneni srajci in platnenih hlačah, z dol-
je tudi delovalo v skupnem Učiteljskem svetu, a zastopniki Slomškove zveze so se pokazali tako nelojalne, da so uničili celo zapisnike teh sej. V Ljubljani so se vršila v svrho skupnega nastopa v enotno organizacijo pod predsedstvom t. č. člana Glavnega odbora UJU tov. Jovo P. Jovanoviča pogajanja zastopnikov Pov. UJU in odbornikov Slomškove zveze, a ko je bilo treba podpisati zapisnik sporazuma. so voditelji Slomškove zveze odrekli podpis.
Ožji sosvet ugotavlja, da združuje UJU v svoji organizaciji člane raznih politiških naziranj in veroizpovedi in da nikomur ni zabranjen vstop v okrajna učiteljska društva Pov. UJU, če se strinja s smerjo in načeli, na katerih je osnovano UJU in za katera je dosedaj manifestiralo na državnih skupščinah in kongresih UJU.
Konštatiramo. da je Slomškova zveza hotela v UJU tvoriti nekako privilegirano skupino, ki nai bi kot manjšina diktirala smer večini, kar po pravilih absolutno ni dopustno, kakor tudi ne, da bi si kot člani UJU obdržali še posebno organizacijo. ki bi delovala proti smeri, sklenjeni na zborih UJU od večine.
Vlodstvo organizacije ponovno poziva okrajna učiteljska društva, da naj pozovejo pismeno vse nevčlanjeno učiteljstvo v svojih okrajih, da pristopijo v okrajna učiteljska društva in s tem postanejo člani UJU — če se obvežejo držati se smeri in pravil UJU.
V Ljubljani. 3. dec. 1924.
L. Jelene, poverjenik. — A. Gnus, Dol
pri Hrastniku, pov. nam. — R. Dostal, strokovni tajnik. — Iv. Dimnik, urednik »Učit. Tov.« — M. Fegic, glavni blagajnik. — A. Hren, Studenci pri Mariboru. — Jos. Lapa'ne. Cerklje pri Kranju. — P. Močnik, srezki šolski nadzornik. Preva-lje. — Lj. Potočnik. Štore pri Celju.
tos od ameriških podmladkarjev božičnih daril.
—rk Glavni odbor v Beogradu že
dreza, da mu naj pošljemo seznam včlanjenih šol. razredov, otrok. Podvizajte se! Šole. ki se hočejo včlaniti, niaj pošljejo število priglašenih razredov in učencev (učenk) oblastnemu odboru, da dobe potrebno množino razrednih članskih kart. dijaških članskih kart, blagajniških knjižic, značk za razredne odbore in za šolski odbor (po 3) in Glasnikov. — Mesečni prispevek za člana je 50 par. lepo se goji razredna vzajemnost, če premož-
gim brezrokavnim jopičem iz bele volne, svoj dom. Vprašali smo ga, zna li pi-saii, brati? Ni znal, njegov oče. samouk, pa nima časa. da bi ga naučil. Profesor, ki nam je razkazoval jezera, pravi, da ima Lika malo šol, četudi jako nadarjeno ljudstvo, ki je dalo domovini že veliko odličnih mož. Srednje šole v Go-spiču, Bihaču in Gračacu posečajo dijaki iz sel, po 8—12 km oddaljenih, in dijak; hodijo to pot vsak dan peš. — Naslednjega dne smo si ogledali spodnja jezera, ki so povsem drugega kraškega značaja; glede barve in gigantske okolice še bolj prevzamejo človeka. Čemu bi jih primerjal? Nesmiselno vprašanje. Med navpičnimi stenami apnenca je 5 vodnih teras, ena lepša od druge, tako po svoji obliki kot po nepopisni barvi, ki daje v sinjino neba belemu skalovju s svojim kontrastom pestro življenje. In tudi tu se spušča voda kot slap. kot širok katarakt iz višjega v nižje in slednjič v vseh raznovrstnih oblikah. Sastavcih v mirno strugo Korane, ki si išče poti iz soteske. Borni popis vzbuja dolgočasje tistemu, ki te krasote ni gledal. V skalo vsekana pot po serpentinah nas pelje na vrh planote kakih 80—100 m nad jezeri. Odtod si ogledamo ta bajni čar še enkrat, vrnivši se k Kozjaku.
ni učenci doplačajo, da se včlanijo tudi součenci. 50% članarine letos ni treba pošiljati oblastnemu odboru; ko pridejo poštne položnice, dobi vsaka šola dve položnici in dve dopisnici, da pošlje na* brano članarino koncem januarja in ob šolskem sklepu naravnost glavnemu odboru. na dopisnici pa podrobno obrazloži vsoto, če tega noče storiti na sami položnici. Dotlej naj hrani zneske vodstvo, da se nič ne izgubi! — Tiskovine za »zdravstveno tekmo« so pošle; dobro bi bilo. če včlanjene šole prijavijo za svoje podmladkarje število potrebnih listov, da oblastni odbor lahko določi naklado. Služimo bližnjiku!	—c.
Učiteljski pravnik.
PRAVILNIK
o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji.
(Konec.)
Posledice zlorabe legitimacij.
Člen 92. Starejšina oblastva, ki podaljšuje in overavlja legitimacije za svoje uslužbence in njih rodbinske člane, je odgovoren za vsako neresnično ali netočno overovitev in podaljšavo kakor tudi za netočne podatke, ki bi se priobčili oblastni direkciji zaradi izdaje legitimacije. Isto-tako je starejšina odgovoren, če ne obvesti direkcije o izpremembi službenega razmerja poedin/ih uslužbencev ali upokojencev in o izpremembi razmerja pri rodbinskih članih, zaradi katere se izgubi upravičenost do znižane vozne cene. V takih primerih mora starejšina odvzeti legitimacije ter jih poslati s svojim poročilom direkciji, da se uničijo.
Starejšino, ki bi se pregrešil na ta način, ovadi direkcija njegovemu nadrejenemu oblastvu. Poleg tega ga direkcija trajno izključi od uživanja voznih ugodnosti. Odločba oblastne direkcije o tem je izvršna.
Člen 93. Uslužbenec, upokojenec ali rodbinski član. ki kakorkoli zlorabi dano ugodnost, se izključi za vselej od vživanja vozne ugodnosti. Odločbo o tem izda oblastna direkcija in ta odločba je takoj izvršna. Poleg tega ovadi direkcija uslužbenca, bodisi aktivnega, bodisi upokojenega, njegovemu nadrejenemu oblastvu. pa tudi: sodnemu oblastvu zaradi prevare. Če gre samo za krivdo rodbinskega člana, ovadi oblastna direkcija tako osebo pristojnemu oblastvu zaradi prevare. Oblastne železniške direkcije se vzajemno obveščajo z razglasom, kadarkoli se kdo izključi od voznih ugodnosti.
Člen 94. Državni uslužbenec, upokojenec ali rodbinski član aktivnega ali upokojenega državnega uslužbenca mora na poziv kontrolnih železniških organov pokazati legitimacijo ter na njih zahtevo ponoviti svoj podpis.
Če se na vožnji ugotovi, da je legitimacija nepravilna aLi da se zlorablja, se postopa s potnikom kakor z osebo, najdeno v vlaku brez veljavne vozovnice. Takemu potniku morajo železniški organi odvzeti legitimacijo ter jo poslati pristojni direkciji.
Izguba legitimacije.
Člen 95. Kdor izmed državnih uslužbencev, upokojencev ali njih rodbinskih članov izgubi legitimacijo, mora o tem obvestiti urad, po katerem je dobil legitimacijo. Ta urad o tem obvesti pristojno oblastvo železniško direkcijo. Nove legitimacije ne izda železniška direkcija, dokler se ne proglasi izgubljena za neveljavno in dokler ji prizadeta oseba ne plača s poštnim čekom v gotovini 100 dinarjev, da se pokrijejo stroški.
Rodbinskim članom in upokojencem ne izda direkcija nove legitimacije za ono leto, v katerem se je legitimacija izgubila.
III.
Znižana vozna cena za dijake, vojake in delavce.
Člen 96. Oni dijaki vseh državnih in drugih javnih šol, priznanih po državi, ki so siromašnega stanja, uživajo trikrat na leto znižano vozno ceno v izmeri četrtinke redne tarife, in sicer o božiču, veliki noči, nadalje ko potujejo zaradi vpisa v šolo in ko se vračajo domov po končanem šolskem letu.
Dijaki, ki niso siromašnega stanja, uživajo, ko potujejo zaradi vpisa v šolo in ko se vračajo domov po končanem šolskem letu, 50% en popust redne tarife. Ta olajšava, ob vpisu v šolo in ob povratku po končanem šolskem letu. se nanaša tudi na one diiake visokih šol, ki študirajo v inozemstvu. Dijaki, ki so siromašnega stanja, morajo predložiti nedvomno dokazilo o siromaštvu, da dobe olajšavo četrtinske vozne cene.
Ugodnost velja za dijake srednjih šol za vpis v šolo od dne 15. avgusta do dne 15. septembra, za dijake visokih šol pa od dne 15. septembra do dne 20. oktobra vsakega leta. Za po-vratek domov velja za dijake srednjih in ostalih šol od dne 15. maja do dne 20. junija, za dijake Visokih šol pa od dne 1. junija do dne 20. julija vsakega leta.
Člen 97. Postajne blagajne izdajajo dijakom četrtinske ali polovične vozovnice, če pokaže dijak svojo dijaško legitimacijo (indeks, dijaški list ali. dijaško knjižico), siromašni pa mora pokazati tudi potrdilo šolskega oblastva ali potrdilo fonda za siromašne dijake, da je siromašnega stanja. Potrdilo o siromašnosti mora biti potrjeno in overovljeno s pečatom in podpisom šolskega direktorja (upravitelja) ali predsednika fonda. Potrdilo fonda mora biti overovljeno še po univerzitetni upravi.
Člen 98. Dijaki vseh šol uživajo četrtinsko vozno ceno, kadar vrše ekskurzije pod vodstvom svojih učencev. Dijaki visokih šol in višjih razre-dovo srednjih šol uživajo istotako četrtinsko vozno ceno. če napravijo ekskurzijo v skupini najmanj petih oseb. Direkcija izda v takem primeru na prošnjo šolskega oblastva nakaznico za vožnjo po znižani ceni. kadar pa prirede dijaki visokih šol in višjih razredov srednjih šol ekskurzijo sami, kakor je zgoraj omenjeno, izda direkcija nakaznico za vožno po znižani ceni, če univerzitetna ali srednješolska uprava uradno priporoči tako ekskurzijo.
Člen 99. Gojenci vojaške akademije, podčastniki, orožniki, vojaki, kadar potujejo domov na dopust, uživajo ugodnost četrtinske vozne cene, če potujejo v uniformi in imajo predpisane legitimacije ali objave svoje komande.
Člen 100. Dijakom pripada vedno III. vozni razred, istotako podčastnikom in orožnikom in
vojakom. Gojenci vojaške akademije smejo uporabljati II. in III. razred.
Člen ¡01. Glede voznih olajšav za delavce velja člen 142. srbskega obrtnega zakona, ki se glasi: »Delavci, ki potujejo iz kraja v kraj, da si najdejo delo, imajo pravico, uporabljati državne ali po državi subvencionirane železnice, ladje in poštne vozove za polovico običajne cene. če potujejo v najnižjem voznem razredu. Za legitimacijo jim služI potrdilo kateregakoli oblastva, katerihkoli zbornic ali njih organov.«
IV.
Igralci in igralke.
Člen 102. Igralci in igralke potujočih gledališč, ki so pod nadzorstvom umetniškega oddelka ministrstva za prosveto, uživajo 50%en popust voznih cen zase in za prevoz svoje prtljage, in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka. Na podstavi tega priporočila izdaja pristojna oblastna direkcija vozovnice in nakaznice za prevoz prtljage s 50%nim popustom redne tarife. V tem primeru pripada igralcem II. ali III. vozni razred po njih izbiri.
Člen 103. Če vrše člani narodnega gledališča vzajemna in druga gostovanja, uživajo četrtinsko vozno ceno; nakaznice izdaja ministrstvo za promet za take primere samo na prošnjo umetniškega oddelka ministrstva za prosveto. V teh primerih' pripada igralcem in igralkam narodnih gledališč II. vozni razred.
Člen 104. DijakiA gojenci vojaške akademije in igralci smejo uporabljati tudi brze vlake, toda samo za vožnje v razdalji preko 100 km. Podčastniki. orožniki in vojaki smejo uporabljati samo mešane in potniške vlake.
V.
Vojni invalidi.
Člen 105. Vojni invalidi uživajo brezplačno vožnjo na železnicah v državni eksploataciji: kadar se pošiljajo na zdravniški pregled, kadar se pošiljajo zaradi zdravljenja v bolnice in kopališča in kadar se pošiljajo v ortopedske zavode ali se od tam vračajo domov.
Člen 106. Vojni invalidi morajo imeti legitimacije. izdane po »Udruženju vojnih invalida«. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo vojnega invalida ter mora biti overovljena s podpisom predsednika tega udruženja, s pečatom udruženja in s podpisom imetnika legitimacije. Fotografija mora biti nalepljena: preko nje. na dva nasprotna ogla, pa mora biti udarjen pečat udruženja, tako da je del pečata pritisnjen na platnico. na katero je nalepljena slika. Vsako tako legitimacijo mora overoviti tudi ministrstvo za socijalno politiko s podpisom šefa oddelka za invalide in s pečatom ministrstva za socijalno politiko. Vsaka taka legitimacija mora imeti redno številko, pod katero jo je izdalo udruženje, istotako pa redno številko, pod katero je vpisana v posebnih seznamkih. ki jih vodi v to svrho ministrstvo za socialno politiko. Poleg takih legitimacij morajo pokazati vojni invalidi pri postajni blagajni tudi akt, s katerim se pošiljajo v bolnico, kopališče ali ortopedski zavod, ali akt. s katerim se pošiljajo na pregled. Kadar se invalid vrača, mora dokazati, da je bil na zdravljenju, pregledu itd.
VI.
Strokovna, znanstvena, pridobitna in humanitarna društva.
Člen 107. Znižano vozno ceno v izmeri 50% redne tarife uživajo znanstvena, strokovna, pridobitna in humanitarna društva za potovanje na kongrese ali letne skupščine teh društev v teku enega leta, tako za centralno kakor tudi za oblastno skupščino ali kongres. Generalna železniška direkcija dovoljuje takim društvom znižano vozno ceno za centralne skupščine in kongrese, oblastne železniške direkcije pa jo dovoljyjejo za oblastne skupščine in kongrese.
Člen 108. Priznana pevska društva uživajo istotako znižano vozno ceno v izmeri 50% redne tarife, kadar potujejo zaradi prirejanja koncertov, in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka ministrstva za prosveto. V takih primerih dovoljuje znižano vozno ceno železniška direkcija.
Člen 109. Telovadna sokolska in orlovska društva uživajo znižano vozno ceno v izmeri 50% redne tarife, kadar potujejo na tekme in k proslavam in kadar imajo letne skupščine. Znižano vozno ceno dovoljuje v teh primerih oblastna železniška direkcija.
Člen 110. Organi društva Rdečega križa uživajo brezplačno vožnjo na železnicah, kadar potujejo po državnih poslih; pripada jim II. vozni razred, izjemoma pa tudi I. razred, kar se ravna po oceni generalne direkcije. Brezplačne vozovnice za poedine vožnje izdaja društvenim organom generalna železniška direkcija, in sicer na prošnjo društvene uprave za vsak konkretni primer.
Društvo mora priobčiti generalni direkciji vsako leto imena društvenih članov kakor tudi vsako izpremembo, ki nastane glede društvenih članov.
Ostala društva ne uživajo olajšav pri vožnjah na železnicah.
Člen 111. Revizorji vseh zemljoradničkih (poljedelskih) in seljačkih (kmetiških) zadrug uživajo 75% en popust rednih voznih cen, kadar potujejo zaradi inšpekcije zemljoradničkih (poljedelskih) in seljačkih (kmetiških) zadrug.
Da se morejo revizorji koristiti s temi1 olajšavami, priobči vsaka zadružna zveza pristojni oblastni železniški direkciji vsako leto imena svojih revizorjev, ki jih ne sme biti več nego šest. Za vsako potovanje se mora osrednja zveza obrniti na pristojno železniško direkcijo in naprositi za znižano vozno ceno dotičnim revizorjem ter v prošnji navesti točno relacijo potovanja.
Oblastne železniške direkcije izdado na tako prošnjo nakaznico za nakup vozovnice s 75%nim popustom voznih cen redne tarife. Za vsakega revizorja se dovoljuje v enem letu največ šest voženj, o čemer vodi vsaka oblastna železniška direkcija evidenco. Tem revizorjem pripada po izbiri II. ali III. razred s pravico, uporabljati mešane, potniške in brze vlake.
Vsak tak revizor mora imeti svojo osebno legitimacijo, opremljeno s fotografijo, svojeroč-nim podpisom in overovitvijo zadružne zveze.
Te legitimacije overavlja oblastna železniška direkcija s suhim žigom in z direktorjevim faksimilom.
Člen 112. Uredništva dnevnih listov, strokovnih in znanstvenih časopisov uživajo vozne ugodnosti na železnicah v državni eksploataciji po odločbi ministra za promet z dne 24. avgusta 1924., M. S. br. 18.085/24.
VII.
Zaključne odredbe.
Člen 113. Brezplačne vozovnice in nakaznice izdaja urad za vozovnice, ki je pri admini-strativnopravnih oddelkih ministrstva za promet, generalne direkcije in oblastnih železniških direkcij.
Člen 116. Vsaka oseba, ki potuje z brezplačnimi ali znižanimi vozovnicami, se mora na zahtevo železniških organov legitimirati, razen če je na vozovnici žig: »Velja brez legitimacije«. Z osebo, ki bi se ne mogla legitimirati, se postopa kakor 2 osebo, najdeno v vlaku brez vozovnice.
Člen 117. S temi predpisi se nadomeščajo vsi dosedanji predpisi, ki se nanašajo na izda-nje voznih olajšav na železnicah v državni eksploataciji. Olajšave, ki1 so določene v tarifi, ostanejo v veljavi, razen kolikor niso izpremenjene s temi predpisi.
Člen 118. Ti predpisi stopijo v veljavo za osebje državnih prometnih ustanov in za vse v njih določene primere znižane vozne cene takoj; za ostale državne uradnike in vojne invalide pa velja ta pravilnik izza dne 1. januarja 1925.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani.
dne 10. novembra 1924; št. 71.732—VI—24.
Splošne vesti.
—	Likvidacija prosvetnih oddelkov.
Po odločitvi prosvetnega ministra Pribi-čeviča se imajo najkasneje do 15. januarja likvidirati prosvetni oddelki pri pokrajinskih upravah v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu.
—	Med šolskim letom se ne sme menjati učnih knjig, tako naredbo je izdal minister prosvete za vso državo. Katere učne knjige se upeljejo v šolo. sklepajo in določajo učiteljske konference. Uporabljati se smejo samo odobrene učne in pomožne knjige.
—	Dr. Kari Osvald, univerz, prof. v Ljubljani ni došel v Glavni Prosvetni Savez kot pristaš SLS in ga tudi ni smatrati kot klerikalnega člana te korpora-cije, kar drage volje lojalno popravljamo z ozirom na notico v zadnji številki našega lista in z ozirom na notico v »Slovencu« in izjavo, da nikdar ni bil pristaš SLS. Imenovan je bil v Glavni Prosvetni Savet kot strokovnjak v pedagogiki.
—	Po v. UJU — Zagreb nam je do-
poslalo v objavo spodnjo resolucijo, ki jo je objavilo tudi v hrvatskih listih: Ne-povjerenica g. Milutinu Stankoviču. G o-
s p o d i n u Milutinu Stankoviču, predsjedniku Udruženja Jugoslavenskoga Učiteljstva i glavno m uredniku »Narodne Prosvjete u Beogradu. Buduči da ste od nekoga vremena počeli upo-trebljavati glavni organ Udruženja »Na-rodnu Prosvjetu« za propagovanje jed-ne isključivo stranačke politike, koja je usto u protivnosti s mišljenjem večine udruženoga učiteljstva, prinudjeni smo nakon Vašega članka »Demon naše narodne misli« (br. 85. od o. g.), a pozvani Vašim člankom »Anketa učiteljske sa-vjesti«, što je priopčen u 86. broju »Narodne Prosvjete«, izjaviti ovo: Iz teksta se napomenutih članaka vidi. da smatrate »Narodnu Prosvjetu« za svoj lični organ i da u njemu radite protiv volje izvršnoga i glavnoga odbora Udruženja: u duhu. koji je protivan staleškim inte-resima Udruženja. Vaše ispade protiv g. Svetoaara Pribičeviča, sadašnjega ministra prosvjete, smatra nedostojnima čitavo ono narodno učiteljstvo. koje ni-je Vašega političkog mišljenja i koje. po svome slobodnom uvjerenju. pristaje uz politiku g. Pribičeviča, a ne može da spram njih ostane ravnodušno ni ostalo učiteljstvo. jer vrlo dobro znade, što je g. Pribičevič učinio za osnutak našega Udruženja i što je učinio za narodnu školu i učiteljstvo. Tim napadajima pre-kinuli ste s mišljenjem i osječajem velike večine udruženoga učiteljstva, pa Vas ti Vaši čini d i s k v a 1 i f i -kuju za sve one položaje, što ste ih povjerenjem narod noga učiteljstva u Udruženju d o s a d a zauzimali. Zato smatramo za svoju dužnost. da u ime 2000 učitelja iz Hrvatske i Slavonije, koji ovdje svi jednodušno misle, najodlučnije odbi-jemo sve Vaše napadaje. koji za učiteljstvo u ovim krajevima znače poniženje i omalovažavanje. — Nakon s Vega toga s t a v 1 j a tn o Vam do znanja, da učiteljstvo iz Hrvatske i Slavonije nema više povjerenja u Vaš rad, pa oče-kuje. da čete u interesu s t a-leža povuči konsekvencije. Ističemo još, da nije od Vas korektno, što nijeste do danas priopčili u »Narod-noj Prosvjeti«, rezoluciju učiteljskoga društva »Jedinstva«. u kojoj su rezolu-ciji iznesene primjedbe na takav Vaš rad u posljednje vrijeme. — U Zagrebu, 20. novembra 1924. — Članovi glavnoga odbora za HrvatSku i Slavoniju: Jo-
sip Šlkavič, predsjednik povjereništva UJU. Jelisava Vavra, I. podpredsjednik UJU. Anton Tuniki, tajnik povjereništva UJU. Blaž Stetič, Jovan Milojevič. — Urednik »Jedinstva«, lista Povjereništva UJU u Zagrebu: Lujo Krajačič. Predsjednik zagrebačkoga učiteljskoga društva »Jedinstva«: Ivan Vereš.
—	Prekmurje. Članarine za tekoče leto večina članov še ni plačala, Vkljub temu, da se leto bliža h koncu. Razposlal sem opomine vsem zamudnikom ter prosim, da zadoste najkasneje do 10. decembra svojim dolžnostim. Oni pa. ki se tudi po tem opominu ne odzovejo, naj si pripišejo posledice in eventualne stroške samim sebi.
—	Pred izpraševalno komisijo na državnem učiteljišču v Ljubljani so napravili meseca noveinbra strokovne izpite: 1. za petje na meščanskih šolah:
' Oskar Moli, učitelj v Trbovljah; 2. za telovadbo na meščanskih šolah: Marta Gradišar. učiteljica v Moravčah; 3. za pouk na pomožnih šolah: Cveta Krebelj. učiteljica na pomožni šoli v Mariboru in 4. za pouk gluhonemih: Albin Boštjančič, strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani; Marija Li-sac in Marija Rupčič. obe prideljeni zavodu za odgojo gluhoneme dece v Zagrebu.
—	Ne 4% popusta, kakor je napravil v zadnji številki tiskarski škrat, ampak 40% nudi »Učiteljski dom v Mariboru« pri direktnih naročilih za ročne zemljevide »Pohorje-Kozjak« in Slovenske gorice-Ptujsko polje« šolam od običajne knjigotrške cene.
i — Absolventi filozofije. Minister za prosveto je odredil, da imajo absolventi filozofije, ako hočejo biti nastavljeni na srednjih šolah, se javiti najprej za službovanje najmanj dve leti v Južni Srbiji. Na ta način je upati, da se prosveta v teh krajih dvigne na dostojno višino.
—	Iz uprave »Zvončka«. Z 12. številko smo zaključili XXV. letnik »Zvončka«.
Ze za božične praznike izdamo 1. številko prihodnjega letnika. Tudi v tem letniku bo izhajala zanimiva povest priljubljenega mladinskega pisatelja Josipa Vandota. Že naslov sam »Romanje naše Jelice« znači. da bo povest nad vse mikavna. Kakor Kekec tako bo tudi ta povest bogato s slikami opremljena. Ne izdamo nikake tajnosti, če omenimo, da bo takoj v 1. številki objavljena vrlo zabavna in šegava pesnitev Save-Radiča-Mirta »Kosova osveta«.
Za božične praznike obeta torej »ZvoHČek« starim in novim naročnikom mnogo veselja in presenečenja.
Uvedli bomo tudi književne nagrade za naše reševalce ugank.
Prosimo torej vse naše članstvo, da nam z vso vnemo nabira naročnike. Razvije naj takoj živo agitacijo med mladimi čitatelji.
Obenem iskreno prosimo, da hitite kar najbolj mogoče s prijavami, ker 10. december bo skoro tu.
Naj ne bo med nami tovariša(ice), ki ne bi storil(a) v tem pogledu svoje dolžnosti.
—k II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Lansko leto priredila je Jugoslovenska Matica svojo I. književno tombolo, ki je uspela nad vse pričakovanje in jo je slovenski narod pozdravil kot eminentno kulturno prireditev z odkritosrčnim veseljem! Od takrat dalje se niso čas,! za slovensko knjigo prav nič spremenili in zato prireja sedaj Jugoslov. Matica svojo II. književno loterijo, ponavljajoč pri tem lanski oklic. Časi draginje so kruto zadeli tudi slovensko knjigo, najlepše kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni. ki si morejo nabavljati slovensko knjigo, ki bo skoraj hranjena le še po knjižnicah. Ta slovenska knjiga, ta naš ponos in naše bodrilo mora med ljudstvo: kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga, ljudstvu je namenjena in ljudstvo naj jo ima. Da se to vsaj deloma uresniči. priredi Jugosl. Matica v Ljubljani književno tombolo. Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, je torej prvi pomen »književne tombole Jugoslovenske Matice«, ki tudi s tem svojim činom dokazuje, da je ona ena naših prvih kulturnih organizacij. Kakor vsaka tombola, naj prinese seveda tudi književna tombola prireditelju nekaj dobička. Ta dobiček pa porabi Jugoslovenska Matica za one, ki so najbolj potrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem ali gospodarskem ozi-ru. porabi ga za naše brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej. Iz tega dvojnega ozira je književna tombola Jugoslovenske Matice čista kulturna prireditev, ki je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja. Književna tombola se vrši na sledeči način: Tombolske tablice so opremljene s posebnim okroglim pečatom, ki nosi1 napis II. književna tombola Jugoslovenske Matice 1924. Vsaka tablica stane 3 Din ter jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice sirom cele Slovenije, odnosno kier podružnic ni, drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matice. Žrebanje se vrši na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbo-ia Jugoslovenske Matice in pristojne oblasti imajo nadzorstvo pri žrebanju, ki se vrši v sredo dne 24. decembra 1924. Ta dan se potegneta prvi dve številki, ki se priobčita takoj potem v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko karto v kuverti na
naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da pošlje dobitek na naslov, ki je pridejan dotični tombolski karti. Dne 25. decembra se vleče tretja številka. Ta se ravno tako pri: obči1 v vseh dnevnikih, in vsi oni. ki so sedaj izmed treh zadeli1 dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske karte z natančnim naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse ambe. V nedeljo, dne 28. decembra dobitki s tremi številkami v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj. V četrtek, dne 1. januarja 1925 se vleče o. številka. Na vrsto pridejo dobitki tern in kva-terne s tremi odnosno štirimi številk, v eni vrsti. Torek, dne 6. januarja vleče se šesta številka. Na vrsto pridejo kvaterne in tudi' že činkvini, to je 5 številk v eni vrsti. V nedeljo dne 11. januarja vleče se 7. številka. S to številko bodo gotovo že izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitka vedno isti. V nedeljo dne 18. januarja se vlečejo potrebne številke za tombolo. Vse dobitke odpošlje po pošti Matična knjigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za onega ki je dobitek zacfcl. Dobitki so sledeči: 150 amb: 1. Dr. Tavčar: Izza kongresa (pravkar izšla); 2. Fmžgar: IV. zvezek zbranih spisov (pravkar izšla); 3. Gradnik: Pot bolesti (pesniška zbirka); 4. Dr. J. Tičar: Boj nalezljivim boleznim (s slikami); 5. Ribičič: Zavratne pošasti (nova mladinska knjiga); 6. Zupančič: Ciciban (II. izdaja). — 120 tern: 7. Podlimbarski: I. zvezek zbranih spisov (nova knjiga); 8. Meško: Listki (nova knjiga); 9. Chesterhon: Mali klatež (mladinska knjiga); 10. Gaspari: Gor čez izaro (mladinska knjiga). — 80 kvatern: 11. Zupančič: Veronika Destniška (nova knjiga); 12. Gradnik: Padajoče zvezde (II. izdaja); 13. Kotnik: Koroške storije (nova knjiga); 14. Srbske narodne pripovedke (mladinska knjiga). — 50 činkvinov: 15. Levstik: Gadje gnezdo; 16. Melik Jugoslavija (nova knjiga); 17. Dr. Ivo Šorli: Zadnji val (nova knjiga). — 5 tombol: 1. tombola: Vsi letniki Dom in Sveta. (Letnik I,—XXXIV.) (Ako lastnik tega dobitka raje prejme denar, odkupi dobitek Jugoslovenska Matica); 2. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska 1000 Din; 3. tombola:'Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska 800 Din; 4. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska 600 Din; 5, tombola: Vse zgoraj navedene knjige po prosti izberi posameznika do zneska 500 Din. Poleg tega 100 dobitkov mladinskih knjig kot dobitki za naše šole v Sloveniji. Kaj Jugoslovenska Matica s temi dobitki nudi, je razvidno iz sledečih zanimivili številk. Število rednih dobitkov znaša 405, poleg tega pa ima Jugoslovenska Matica pripravljenih še nad 100 mladinskih dobitkov. V vse te dobitke pride 7288 knjig. Kdor si more predstavljati množino knjig, bo razumel, kakšen kulturni pomen ima književna tombola. Vrednost teh knjig znaša 191.936 Din. Tem številkam ni potreba nobenega pojasnila. Jugoslovenska Matica lahko pričakuje vsled tega popolnoma mirno, da bo druga (božična) književna tombola uspela še lepše od lanske. Tablice za tombolo ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Rojaki, sezite po njih ter si osnujte odnosno pomnožite domačo knjižnico! — V Ljubljani, dne 1. oktobra 1924. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Prijatne vesti sa obolele od reuma-tizma. Pre dve godine pronašao je mladi ruski lekar i bakteriolog dr. Rahlejev jedan lek protiv svih vrsta reumatizma, koji je lek nazvao prema njegovim sa-stavnim deilovima Radio-Balsamica. Pri-menjivanjem tega leka kod bolesnika obolelih od reumatizma, gihta i reuma-tičnog išijasa postiglli su se neverovatni rezultati tako da je Radio-Balsamica priznat od svih medicinskih autoriteta Evrope kao jedino i najsigurnije sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek se upotrebljava mazanjem, ter veoma brzo deluje neškodeei srcu i neostavlljajuči nikakvih tragova ni na koži ni u organizmu.
Naš svet posle ovoga rata mnogo pati od reumatizma. te sada ima prilike i najteži reumatičar da se sa dve do tri flašice toga leka brzo i lako izleči. Za izradu i prodaju otvorena je Laboratorija Radio-Balsamica, Beograd, Kosovska ulica 43.
Obrambni vestnik.
—ob Tovariš, ki so ga pregnali Italijani in je dobil sedaj mesto v Jugoslaviji piše: Pred nekolikimi dnevi sem naletel na članek v »Domoljubu«: »......
varujte se pa zlasti pijancev. Sokolov in učiteljevi Imenitno se je izdal ta listič! Hočejo dvigniti šolstvo, »ljubijo« učiteljstvo. ej — pa jim povsodi uide njih iskrena (?) ljubezen do vsega šolstva. Oni bi kar najraje pobasali vse v svojo mavho, pa krpati s tem svoje neuspehe in svoje razne deficite. Vidi se, kako ljubezen imate do priprostega ljudstva. Namesto da bi ga vzgajali v ljubezni do bližnjega, kar je vaša najsvetejša dolžnost, pa ljudstvo hujskate zoper zelo važen stan v ljudski odgoji. Vidite na nas same madeže. Dolžnost vaša bi bila. da nam potem pomagate kvišku in ako imate res kaj ljubezni do šolstva. da nas opravičujete pred ljudstvom. Ako smo res taka velika ničla, zakaj se pa potem v nas zaganjate? V sedanjem volivnem boju segate po vseh sredstvih blatenja našega stanu, samo da krijete s tem samega sebe in svoje madeže. Pa zapomnite si: učiteljstvo vstaja in se pripravlja na boj, ko bo samo odločevalo v šolskih zadevah! Ne bomo tekali več
ne za tem in ne za onim! Dobro si pa bomo zapomnili vašo »neizreono ljubezen« do učiteljstva.
Imenovanja in napredovanja.
—i Imenovanje šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani. Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je postavil za vršilca dolžnosti šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. Pavla Pestotnika. To imenovanje je začasno, ker je kot šef prosvetnega oddelka znova postavljen dr. Bevk. ki ga je bil odstavil dr. Korošec ter se sedaj nahaja na daljšem bolezenskem dopustu. Čim se povrne s tega dopusta, prevzame dr. Bevk vodstvo prosvetnega oddelka.
—i Na tehniški fakulteti v Ljubljani. Na predlog ljubljanskega vseučilišča je imenoval prosvetni minister Franca To-mažiča za asistenta na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani.
—i Za ravnatelja na srednji tehniški šoli v Ljubljani je imenovan bivši narodni poslanec g. prof Josip Reisner.
—i Učiteljska imenovanja Ljubljana. V Ljubljani je imenovan za ravnatelja II. deške meščanske šole strokovni učitelj na I. meščanski šoli Alojzij Novak. Za stalni učiteljici ženskih ročnih del v Ljubljani sta imenovani Marija Kuntih in Roza Lampič. — Ljubljanska oblast: V ljubljanski oblasti so imenovani: za stalnega šolskega upravitelja na Ježici Anton Grmek. šolski upravitelj v Kra-šnji, za stalnega šolskega upravitelja v Šmartnem pod Šmarno goro Josip Ma-carol, za stalno šolsko upraviteljico dekliške osnovne šole v Novem mestu Ka-rolina: Klemenčič, učiteljica istotam, v Črnučah za stalnega šolskega upravitelja Anton Mahkota. šolski upravitelj v Voklem. za stalnega šolskega upravitelja v Kranjski gori Fran Trošt. učitelj v Ljubljani, za šolskega upravitelja v Begunjah pri Cerknici Alfred Vodopivec, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Cerknici. Za stalno učiteljico v Stranjah je imenovana Zofija Vode-Škoflanc, učiteljica v Podzemlju, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Novem mestu Terezija Ravhekar. učiteljica v Val t i vasi. za stalno učiteljico na Ježici Stanisl. Mah-kota-Zarnikova. učiteljica v Voklem, na Jesenicah Drago Hudé, šolski upravitelj v Radovljici, v Voklem pri Kranju Josi-pina Bratina, bivša učiteljica v Jul. Krajini. v Bevkah Jelica Sikošek. za stalno učiteljico ženskih ročnih del v Koprivni-ku Jakobina Lcbiser, v Domžalah Marija Hiti. — Mariborska oblast: V mariborski oblasti: za stalne šolske upravitelje: v Gornjem gradu Josip Korban, šolski upravitelj v Ihanu, v Tišini (Prek-murje) Evgen Antauer, učitelj istotam, v Tvrdkovi A. Šoštarič iz Tribuč. Za šolskega upravitelja pri Sv. Petru pri Mariboru Fran Kramer, učitelj istotam. v Strnišču Rihard Burja, šolski upravitelj v Stoprcah. Za stalne učiteljeGce) so imenovani v Sevnici Cezar Sancin z Vinice. pri Sv. Štefanu pri Šmarju Emilija Vodopivec iz Gabrovice in Leopoldina Vodopivec iz Volč. Grada, v Št. Ilju pri Velenju Stanko Gradišnik iz Šmartnega na Paki, v Vučji vasi Stomir Jamšek iz Gunčanov, v Šoštanju Rudolf Macarol iz Hoč, v Slovenski Bistrici Josip Križ-man iz Kalobja, v Velenju Fran Gorup, bivši učitelj v Velenju, v Sv. Petru pri Mariboru Vladko Voglar z Markovce^, v Rakovcu Fran Sevnik, absolviran uči-teljiščnik. v Rajhenburgu Gabrijela De-beljak, v Blagovni pri Celju Berta Kos, v Konjicah na dekliški osnovni šoli Ana Maier, v Pečicah Josipina Arnšek, v Rogaški Slatini Ljudmila Glinšek. — Za stalne učiteljice žen. ročnih del so imenovane: v Konjicah Sabina Serainik, v Limbušu Ivana Rozbaud,_ v Dobovi Marija Gajšek-Tramšek, v Ca-dramu Josipina Pauser, v Ptuju Marta Peček - Božič, v Murski Soboti Zofija Švarc. pri Sv. Tomažu pri Ormožu Marija Presker. v Novi Cerkvi pri Ptuju Angela Jaklič, v Zavodnji Marija Simončič, na Polzeli Angela Gorišek.
Iz naše stanovske organizacije.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje dne 8. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzpo-redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini v Krškem in o državni skupščini v Dubrovniku. 4. Društveni proračun za 1925. leto. 5. Slučajnosti. Tokrat zboru-
jemo izjemoma iz tehtnih vzrokov na praznik. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v soboto, dne 13. decembra t. 1. v Ljutomeru z začetkom ob V2I3. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Razne stanovske in šolske zadeve. 4. Delokrog šolskega voditelja. Poroča tov. Koprive. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna! Odsotnost se mora opravičiti. Vse šolske voditelje nujno prosim, da do takrat od vseh članov poberejo vso letošnjo članarino ter jo izroče tov. blagajniku — Predsednik.
= ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 13. decembra ob 10. predpoldne v osnovni šoli na Slatini. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3- Obnova P. F. S. poroča tov. Predan. 4. »Iz šolske prakse«, referat tov. srezkega šolskega referenta Šumra. 5. Določitev članarine za leto 1925. 6. Slučajnosti.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 4. oktobra t. 1. v Mariboru ob polnoštevilni udeležbi.
V pozdravnem govoru je tov. predsednik omenil nove člane(-ice). čestital je vsem na novo stalno nameščenim, to-varišem(icam) in ponovnem imenovanju tov. nadzornika Lichtenwallnerja, katerega je iskreno pozdravil v naši sredini in ga prosil naklonjenosti tudi v bodoče. Tov. nadzornik se je v prisrčnih besedah zahvalil za čestitke, vzpodbujal je članstvo k složnemu delu v korist šolstvu in učiteljskemu stanu. Vsi navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli želje tov. nadzornika, ki pa vsled nujnega posla pri velikem županu ni mogel prisostvovati nadaljnjim točkam.
Nato se je prečital zapisnik in došli dopisi.
Tov. Vauda je podal nato zanimivo poročilo o svojih osebnih vtisih pri skupščini v Krškem. O svojih »križih in težavah« na potovanju h glavni skupščini v Dubrovnik pa je nad vse zabavno poročal tov. predsednik Šijanec.
»O praznovanju narodnih in državnih praznikov v svrho obuditve patriotskih čustev v mladini« razpravlja tov. Knaflič. ki predlaga teze, ki se sprejmejo in objavijo v »Prosveti«.
Nadalje se je v vsestranskih debatah. ki so pokazale enodušno solidarnost članstva, razpravljalo o aktualnih stanovskih zadevah in so se odobrile resolucije. ki so bile objavljene posebe in sledeče:
I.	■Uvidevamo potrebo, da se podpirajo revni učiteljiščniki in odobravamo akcijo »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubljani«. Ker smatramo, da bodo podpor deležni tudi mariborski učiteljiščniki, sklenemo prispevati ob priliki izplačevanja razlike novih plač meseca novembra kot ustanovnino za podporo učiteljskemu naraščaju po 10 Din vsak* član. Ta znesek odtegnejo tov. upravitelji in ga izroče tov. blagajničarki. Ker bode zbrana vsota znesla nad 1000 Din. se od te vsote plača 250 Din članarine zadrugi »Učit. zdrav, dom v Rogaški Slatini«.
II.	Da se ne bo vprašanje izenačenja draginjskih doklad poročenih učiteljic zavlačevalo še dalj časa. naj poverjeni-štva cele države potom predsedništev srezkih učiteljskih društev ugotovijo število z uradniki poročenih učiteljic in njih službena leta. Zbrani materijal bi naj oddal izvršilni odbor UJU v Beogradu prosvetnemu ministrstvu. To pa se mora izvršiti v najkrajšem času. da se ne bodo na kompetentnih mestih izgovarjali, da nimaio podatkov za fin. ministra.
III.	Kot obmejno učiteljsko društvo stavimo predlog, da UJU z vsem svojim vplivom posreduje pri merodajnih oblastih. da se vsem šolam, v prvi vrsti pa obmejnim šolam nakažejo kakor nekdaj poprej, tako tembolj pri današnjih mizer-nih razmerah za revne učence knjige zastonj ali vsaj po znižani ceni. Tako delajo že leta sem naši sosedi v svojih obmejnih šolah onkraj naše državne meje, torej sosedi, katere v naši državi smešimo za »reveže«. Le tako bo mogoče ustreči zahtevi višje šolske oblasti, da mora vsak učenec imeti predpisane učne knjige, sicer pa se z horendnimi cenami šolskih knjig ljudstvo le odbija, ko niti »Kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani« ne daje nekdaj običajno 10. knjigo za revne učence zastonj.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V SL. GOR. je
zborovalo v četrtek, dne 13. novembra 1924 v Sv. Lenartu v Siov. goricah. Navzočih 22 članov izmed 37.
Tovariš predsednik pozdravi vse navzoče iti obžaluje, da se nas je zbralo tako pič:0 število. Malo jih je, ki so se opravičili in ravno tako malo tudi onih, ki redno posečajo zborovanja. Med na- -r^ mi nai ne bo mlačnežev. pokazati moramo, da znamo ceniti delovanje naše organizacije, ravno v hudih časih se je morafno okleniti tesneje. Ako noče%no delati mi. ne more tudi centrala, zato pa vsi v naš krog.
Pozdravi novi vstopivši članici to-varišici Zidar Tiiko in Črnko Slavo, ka-. kor tudi članico ptujskega društva tov. Dcllenc Leopoldino, ki je prideljena tu-kašnji mešč. šoli in je pristopila k našemu društvu. Upa. da se bodo počutile v našem krogu diobro in da ne bodo tukaj .e našle pravo tovarištvo in zabavo, marveč tudi torišče za svojo nadaljnjo izobrazbo in za povzdigo šolstva, ki je baš v Slov. goricah tako potrebno.
Poslovi se tudi od premeščenih to-varišic Vobič Eme in Šegule Janje. Bili sta naši zvesti članici, stanovsko zavedni in taki tudi nadaljnje ostaneta ter jima želi obilo sreče.
Usposobljenostni izpit sta napravila tov. Bračič Vera in tov. Cujnik Mirko, ki jima iskreno čestita.
Zmagala je tudi pravedna stvar, konec je raznim persekucijam in preganjanjem našega članstva, nič ne traja večno in tako je tudi odzvonilo vladi, ki si je nadela nalogo uničiti naše članstvo in UJU. Hvala Bogu, da ji ni uspelo. Okle-nimo se še tesneje naše organizacije in na delo za povzdigo in prospeh šolstva, dvoživk ne maramo in ne potrebujemo.
Predavanja: Tov. Franjo Jako-p e c nam je prav zanimivo podal predavanje : »Nove smernice o ženski vzgoji«. Tov. predsednik se mu prav toplo zahvali. Tov. V e h a r predava iz lastne skušnje: »Kako povzdigniti šolski obisk«. To vprašanje je pri nas v Slov. goricah' aktualno in baš na nas je, da spravimo to vprašanje z dnevnega reda. Šolski obisk je odvisen v prvi vrsti od samega učiteljstva. a kar se tiče kazni, ga morai višja šoilska oblast podpirati.
Predlogi: 1. Poverjeništvo UJU v Ljubljani se naproša, da se razveljavi odlok prosvetnega oddelka Ljubljana št. 17.357 z dne 7. oktobra 1924. ako ne popolnoma, pa vsaj za1 učiteljstvo, ki ima nerazdeljen dopoldanski pouk. Učiteljska zborovanja so torišča za nadaljnjo izobrazbo učiteljstva in ne smatramo, da s tem prostim dnevom kaj trpi šolstvo, nasprotno, z zborovanji se bo le povzdignilo. 2. Učiteljstvo naj pridno posega po knjigah okrajne učiteljske knjižnice. 3. Sklene se, da pristopi naše društvo z enim deležem k »Učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini«.
Prihodnje zborovanje se vrši 15. januarja 1925 v Sv. Trojici, v slučaju slabega vremena teden pozneje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo v četrtek, dne 6. novembra t. 1. ob 10. uri v »Narodnem domu« v Mariboru.
Vsled ukinitve pouka prostih dni ob učiteljskih zborovanjih, se je izmed 115 članov udeležilo zborovanja le 51.
Tov. predsednik uvodoma pozdravi tov. Rudolfa Dostala. ki se je udeležil zborovanja kot gost. Omeni tov. Vran-ca. ki se vsled premestitve poslavlja od društva.
Predavanje. Tov. A. Spreitz refe-rira o temi »Teleologija ali načelo smo-trenosti v prirodi« ter zlasti očrta konflikt med opazovanjem narave pod vidikom smotrenosti, t. j. teleologijo in med načelom kauzalnosti. — V zvezi z referatom razpravlja tov. nadzornik Lichtenwainer o času primerni pre-osnovi prirodopisnega pouka v osnovni šoili s posebnim ozirom na potrebe praktičnega življenja.
Sprejme se sledeči predlog tovariša Vaude: Z odlokom z dne 7. oktobra 1924, štev. 17.357, je prosvetni oddelek v Ljubljani odločil, da dnevi učiteljskih zborovanj niso pouka prosti. Ker so v očigled temu, da so naše uradne konference že dokaj let sem odpravljene, naša učiteljska zborovanja edina prilika, da učiteljstvo z razpravami pedagoško-didaktičnih in drugih znanstvenih tem v tolipotrebnem skupnem premotriva-nju in posvetovanju skrbi za svojo nadaljnjo izobrazbo ter v tem pogledu na-domestuje bivše uradne konference, naj
širji sosvet pri merodajni prosvetni oblasti izposluje za naša učiteljska zborovanja zopet šole proste dni.
Tov. Dostal poda kratko pregledno poročilo o delovanju sosveta v prilog včlanjenim učiteljskim društvom. Omeni zapreke, ki so ovirale poverjeništvo v tem delovanju ter pri zaščiti članstva. Kot eno izmed najboljših poročil označi dejstvo, da se naše vrste vkljub vsem krivicam in preganjanju niso razbile niti omajale.
Na predlog tov. Spreitza se vrši razgovor o šolskem obisku v jesenskih mesecih ter se izrazi žeilja, da se o tem vprašanju zbirajo statistični podatki.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 4. oktobra t. II. v Velikih Laščah. Zborovanja se je udeležilo 51 tovarišev in tova-rišic, kar je gotovo lepo število za naš raztreseni okraj. Drugi so poslali opravičila. nekaj jih je pa še vedno, ki nimajo niti toliko stanovske zavednosti, da bi se vsaj opravičili.
Zborovanje je posetil tudi naš predsednik pov. UJU za Slovenijo tov. ravnatelj Luka Jelene, ki je bil od vseh navzočih najprisrčneje pozdravljen, kakor tudi vsi novodošli tovariši(ce), ki so s svojo navzočnostjo najbolj pokazati svojo trdnost in neomajano zaupanje v našo stanovsko organizacijo.
Preden smo prišli na določeni dnevni red, nam je tov. poverjenik v svojem govoru podal pojasnila o zadnjih imenovanjih učiteijstva. Omenil je razna nasilja tedanjega režima, ter povdarjal, da se kljub vsem intrigam ne bo nikdar posrečilo našim nasprotnikom omajati trdnost organizacije UJU. Navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli na znanje poročilo tov. poverjenika, posebno ker nam je v svojem govoru pojasnil marsikatero točko, ki si jo ie ta ali oni napačno razlagal.
Poročilo o skupščinah je podal tov. A. Završnik. ki pa se je bolj nanašalo na razne utise in opazovanja na teh skupščinah. Predvsem je treba poudarjati, da se naše učiteljstvo premalo udeležuje teh skupščin, drugo pa. da hodijo delegati in vsi sploh premalo pripravljeni za debate pri posameznih poročilih referentov. To je bilo posebno opaziti v Dubrovniku.
Došli dopisi so se vzeli na znanje. Mesto predlaganih mesečnih zborovanj se sklene, jih nadomestiti s krožki. Društvo pristopi kot ustanovni član k društvu za podporo učiteljskega naraščaja. Protest glede odstavitve višjega šolskega nadzornika svetnika E. Gangla je bil telegrafično odposlan g. min. predsedniku Davidoviču
Referati. Globoko preštudiranemu referatu tov. Ločniškarja »Naš stan v boju za svoje pravice« je sledilo učiteljstvo z največjim zanimanjem in se pri debati sklene o temi še nadalje razpravljati na učiteljskih krožkih.
O velikem pomenu krožkov za naš okraj nam je poročal tov. Dore Betriani, ki je v svojem govoru orisal težko ustanovitev in res pravo delovanje istih, obenem pa tudi njihove dobrote in pomen čim tesnejših stikov med učiteljstvom v današnjih razmerah. Na predlog predavatelja se ustanovi krožke v petih večjih središčih okraja — Kočevje. Ribnica. Ve-liše Lašče, Sodražica, Loški potok. Sklicatelji krožkov so upravitelji imenovanih šol, krožke pa vodijo tov. Ločniškar, Mervič^Kmet in Zitko.
Tov. Mirko Trost poroča o ustanovitvi lastnega učiteljskega pevskega zbora v okraju in poda obenem osnovna navodila za njega započetek.
Tov. A. Završnik je razložil na kratko organizacijo šolskih odrov, izbero iger ter razne prilagoditve posameznih deklamacij. Sklene se tudi ustanoviti svoj učiteljski dramatični odsek.
Pri šlučafnostih predlaga tov. Wi-gele. da se odpošlje tovarišu višjemu šolskemu nadzorniku Ganglu pozdravna brzojavka, kar je bilo z velikim navdušenjem sprejeto, tovariš predsednik pa zaključi zborovanje.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uClteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim In društvenim ter uCiteljskim-strokovnlm knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naro> {ajo tudi lahko potom UCiteljske knjigarne v Ljubljani, FranCISkanska ulica, Stev. 6.
Ocene.
—k Kraljevič Marko 1925. Slovenski obmejni deci v pouk in zabavo poklonila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zbral Kompoljski. ilustriral J. Vokač. V Ljubljani 1924. — Skrb za našo obmejno mladino, ki naj se ne izneveri svojemu narodu in jugoslovenski državi,
je po nagibu narodnega brambovca g. Kompolj-skega nagnila Družbo sv. C. in M., da nadaljuje, kar je pričel pred vojno »Branibor« — jela je pred dvema letoma izdajati koledarček za mla-dez. Pravkar je zagledal beli dan tretji letnik »Kraljeviča Marka«, v vsakem oziru dostojen tovariš prvima dvema. Uverjeni smo, da ga že težko čakajo naši obmejni malčki in da ga radostno pozdravijo, saj jim prinaša krasne pravljice in povestice, okrašene s podobami; pripoveduje jim o našem kraljeviču Petrčku, o junaku Malgaju, ki je dal življenje za Jugoslavijo; razveseli jih z lepimi pesnicami — vsak mesec je označen s primerno kitico, ki si jo naj vtisnejo v spomin; v »Drobtinah« najdejo mnogo poučnih zanimivosti — »Kraljevič Marko« bodi prav toplo priporočen v prvi vrsti šolskim upraviteljstvom. ki naj bi ga skupno naročala za šolsko mladino, potem C. M. podružnicam in posameznikom za darove otrokom o Nikolajevem in o božiču. Knjižica — cena ji je 6 Din — je povzročila CMD precejšnje troške, ki se naj bi ji z obilnim naročanjem vsaj nekoliko povrnili. Šolskim vodstvom se da prt skupnem naročilu na vsakih 10 komadov eden brezplačno za revno deco.
—k Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1925. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 15 Din.
Kdor se hočte poučiti o delovanju naše šolske obrambne institucije, mora poseči po koledarju. Letošnji koledar ima sledečo vsebino: Ro-doslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine. Lestvice. Iz temnih dni. Ujedinjenje (pesem). Naši pokojniki: 1. Ivan Šubic (s silko). 2. Makso Ple-teršnik (s sliko). 3. Marija Pahernikova (s sliko). 4. Franjo Mravljak (s sliko). 5. Anton Brezovnik (s sliko). 6. Vinko Majdič (s sliko). 7. Anton Bončar (s sliko)). Nebeški poeti pesem). Nekaj o naših krstnih imenih. S potovanja ob severni meji. Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
—k Trgovski koledar za leto 1925 je izdalo Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor je znan še izza časa pred vojno. Koledar je letos še boljši in obširnejši kot doslej. Vsebina koledarja je poleg drugega: Železo in jeklo (z vsemi za trgovino potrebnimi tabelami), konzulati, trgovske zbornice, poštne pristojbine, takse, računanje obresti, razmerje med živo težo in težo zaklane živine izraču-nanje kubične mere, okroglih debel, borzno določena teža zrnja, cirilica, vojaške zadeve, naše narodna in državna barva, mere in tehtnice drugih držav, števne mere, trgovske kratice itd. Vsak trgovec, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobhodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimpreje nabavi. Naročila sprejema Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Gradišče 17/1. — Cena Din 20 s poštnino vred. Društvo ima v zalogi še Trgovski koledar za leto 1924.. ki stane s poštnino vred samo Din 15.
Janko Kersnik: Izbrani spisi za mladino.
Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Anton Goji mir Kos. V Ljubljani 1924. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Str. XCV + 416. Cena eleg. vezani knjigi Din 60. — Janko Kersnik je eden onih naših klasikov, ki ga bo prebiralo staro in mlado še dolgo, dolgo z največjim užitkom, ko bodo innogi druga, katerih imena se trenutno bleste na polju našega slovstva že davno pozabljeni. To nam dokazuje dejstvo, da je večina njegovih zbranih spisov že davno pošla. Njegovi romani in povesti so še vedno najbolj priljubljeno čtivo našega občinstva in njegove klasične slike in črtice je v naši literaturi še do danes malokdo dosegel. Prav hvaležni moramo biti zato Erjavcu in Fle-retu, da sta pri svoji znameniti mladinski' izdaji naših klasikov posegla že sedaj po tem našem pisatelju ter ga tako uvedla tudi med mladino, kateri je bil doslej skoro nedostopen. Urejen je ta zvezek, kakor vsi dosedanji te zbirke. Uvaja čitatelja v spise obširen in nadvse skrbno sestavljen življenjepis z oceno pisateljevega dela, nato sledi antologija, razdeljena v pesmi, odlomke iz romanov in novel, povesti za ljudstvo, slike ter odlomki iz listkov in člankov, zaključuje pa delo zanimiv tolmač. Glede antologije je omeniti, da vsebuje nekaj sestavkov, ki jih v »Zbranih spisih« ni, glede življenjepisa in tolmača pa, da vsebuje mnogo velezanimiivega, doslej še neobjavljenega gradiva, radi česar ima ta Erjavec-Fleretova izdaja velik pomen tudi za odraslo občinstvo. Knjiga je bogato in okusno ilustriral akademični slikar A. G. Kos, zaslužna založnica ji je pa preskrbela tako zunanjo opremo, da lahko prištevamo to zbirko k najelegantnejšemu izdanju našega povojnega knjižnega trga. Ker je cena glede na obširnost in opremo knjige izredno nizka, upamo, da bo občinstvo za Miklavža in za Božič pridno segalo po njej. 2e sedaj opozarjamo tudi na naslednji velezanimiv zvezek te lepe zbirke z naslovom »Starejše pesnice in pisateljice«, ki je že v tisku in ki bo obsegal naše glavne starejše pesnice in pisateljice do nastopa slovenske moderne.
—k France Veber: Očrt psihologije. I—IV
+ 224 str. 8°. Odobren z razpisom Prosvetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljani z dne 21. oktobra 1924 št. 18.610. Cena vezani knjigi 80 Din. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani.
V pričujočem delu podaja avtor osnovne nauke celokupnega dušeslovja, opisnega in razvojnega. Delo razpade v tri dele. v psiholo'-ški, anatomsko - f i z o 1 o š k i del. Drugi del je napisal prof. dr. A. Šerko, tretjega pa dr. A1 m a Sodnik.
Psihološki del ima pet poglavij. V prvem razvija avtor svoje načelne nazore o predmetu in nalogi psihologije, o zakonitih temeljnih razlikah med fizičnimi in psihičnimi pojavi, o neizogibni dihotomiji med »jazom« in »doživljanjem«. o metodi psihologije, podajajoč končno prvo klasifikacijo celokupnega doživljanja. V drugem poglavju prehaja k psihologiji umskega doživljanja in nudi podrobno analizo »predstavljanja« in »mišljenja«. Tu nahajaš tudi psihološko analizo »časa«, spoznavanja in zmote ter posebnih tipov mišljenja, kakor so n. pr. »zaznavanje«, »spominjanje«, »analiza«, »definicija« in »sklepanje«. Tretje poglavje vsebuje psihologijo nagonskega doživljanja in vzporedno podporno analizo »čustvovanja« in stremljenja. Mesto dosedanje četvorice podaja šestorico elementarnega doživljanja te vrste, namreč »hedonsko«, »estetsko«, logično, »aksiološko«, »elevterično« (prostotstno) ter »hagiološko« (religiozno) čustvovanje in stremljenje. Orisane so tudi zakonite vezi med nagonskim in umskim doživljanjem in izklesani so še posebni ter za socijalno življenje važni tipi čustvovanja in stremljenja. V četrtem poglavju izkuša doseči sintezo dosedanjih analiz in podaja splošne psihološke zakone, ki prevevajo celokupno dušev-nost človeka. V teh zakonih se jasno zrcali dvo-
je: brezčasna arhitektonska struktura duševnosti in njen zakonit časovni razvoj. Tu so izklesana uoslej povsem neznana doživljanja, »vmesna« doživljanja. Ki med ostalim »temeljnim« doživljanjem analitično in razvojno posredujejo. TracLi-cijsKO asocijacijo in vajo prikaze avtor v novi luci in jo raztegne tudi na čustvovanja in stremljenje. V zadnjem poglavju so končno načelne postavke o izkustvenem razmerju med dušo in telesom. Tu je najprej podana analiza »subjekta« samega in njegovih »dispozicij«, uato najvažnejše dosedanje teorije o novem razmerju in končno avtorjevo stališče.
Temu poglavju je pravilno pridejana Šerko-va anatomija m iiziologija živčevja, ki se od običajnili takin orisov razliKuje predvsem v dveh ozirih: ona podaja načelni in za psihologa važni ustroj človeškega živčevja in izkuša vsaj na glavnih točkan dobiti zaKonito izkustveno vezo med fiziološkim in duševnim svetom, tvorec tako z avtorjevo psihologijo samo organično enoto. Uris razpade zase v tji dele: v prvem (uvodnem) delu je podan pomen živčevja za človeka in njega duševnost sploh, v drugem je razvita načelna organizacija živčevja, v tretjem pa so izklesani posamezni »organi živčevja« kakor vid, sluh, voh itd.
V končnem zgodovinskem delu podaja Sodnikova historični' razvoj psihološkega prizadevanja od Aristotela do naših dni. lu so ugotovljene posebno štiri faze v zgodovini psihologije, namreč »metafizična«, »spoznavnoteoretična«, »eksperimentalna« in »analitična« smer. Posameznim smerem je nakratko odkaz.an tudi pomen za nadaljnji razvoj.
Knjigi je pridejan tudi podrobni psihološki register.
—k Dijaštvo. pa tudi širši inteligenčni sloji
češče povprašujejo pri trgovcih po razglednicah, ki bi predstavljale portrete jugoslovanskih vele-mož — živečih in umrlih — iz vrst pisateljev, pesnikov, glasbenikov, slikarjev, kiparjev, znanstvenikov, politikov, strategov, skratka osebnosti, katerih duševno delo je bilo, oziroma je v kakršnem pravcu že koli za narodni procvit v odlični meri pospcšljivo ali odločilno. Da bi ustreglo tej hvalevredni in razveseljivi želji široke javnosti, je prevzelo podpisano založništvo nelahko nalogo, založiti več serij potretnih razglednic, kažočih umetniško izdelane glave jugo-slov. odličnikov. Prva serija — 12 razglednic — je gotova in se je v umetniškem oziru izborno posrečila. Prikazuje te-le može: Slovence: Aškerca, Cankarja. Gregorčiča, Tavčarja, Hrvate: Gaja. Mažuraniča, Strossmeyerja, Šenoaja; Srbe : Karadžiča. Petroviča Njegova. Pa-šiča in Putnika. Ko predajamo to prvo serijo javnosti, se obračamo do višjih šolskih oblasti in šolskih vodstev s prošnjo, da jo mladini priporoče. prosimo pa tudi vse ostale zavode, državne in zasebne urade, narodna društva, tvrdke. podjetja in najširše občinstvo sploh, naj pridno segajo po res krasnih razglednicah domačega izvora, da pomorejo po svojih močeh jugoslovanski umetnosti do razmaha, založništvu pa do dosege vzgojno-humanitarnih ciljev, ki si jih je postavilo. (Založništvo se je namreč obvezalo prispevati najbolj potrebnih dijaškim kuhinjam 5 odstotkov celokupnega čistega dobička.) Omenjamo, da so originali' izvršeni od domačega slovenskega umetnika in reprodukcija pa istota-ko od domače tiskarne. — Umetniško založništvo »Ažbe«. Maribor. Koroška c. 39.
—k »Naša domovina«, katero revijo izdaja »Ferijalni Savez«, je pravkar izišla. Uredništvo nam piše: Prizadevamo si, dvigniti naš mesečnik na višino literarno-znanstvene revije, ki bi pa posvečala največjo pažnjo proučavanju in opisovanju naše zemlje bodisi z naučnega ali leposlovnega stališča. Objavljal bo dobre geografske, etnografske, arheološke razprave kakor tudi kul-turno-istorične in informativne članke. Zabavni del bo prinašal vsakovrstno prozo in pesmi. List je jako razširjen v Srbiji in Hrvatski ter ima 5000 izvodov mesečne naklade. Želeti bi večjega odziva naročnikov kakor tudi sotrudnikov iz Slovenije. Potem bi bil slovenski del boljši in obsežnejši. Letna naročnina znaša 25 Din. Naroča se pri Upravi »Naše domovine«, Ferijalni Savez, Beograd. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah.
—k Ivo Šorli: Golobovi, novela. Založila knjigarna Goričar in Leskovšek v Celju. Cena vezani knjigi 40 Din, broširani 34 Din.
Šorli zajema snov svoji noveli iz domačega kmetskega življenja in predstavlja osebe tako, kakor se notranje in vnanje izpreminjajo v naravi in kakor nam jih še danes oblikuje socialno življenje. Opisuje gladko, zanimivo in napeto, razumljivo in vendar najde v njegovih delih tudi inteligent svoje razvedrilo ter mu bo čitanje knjige zanimiva zabava, dasi je knjiga po vsebini gotovo primernejša za široke sloje. Posebno jo moramo priporočati našim ljudskim knjižnicam, ker smo prepričani, da bo šla iz roke v roko. ko jo prinese čitalec domov. Tudi vnanja oprema je lepa in trpežna.
—k Filip Dom., Kako so se vragi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Din 35, broš. Din 30, poštnina Din 1.50.
Med darovi, ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom, je vzbudila največje zanimanje iti priznanje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izšla knjiga sedaj tudi v slovenščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na nebu. Take so: Kako so se vragi ženili. O štirih bratih. Kako so nastale zvezde na nebu. Točonosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna stran starega vraga in mlado vražlco.
Pedagoške in šolske drobtine,
PODROBNI UČNI NAČRTI.
Ob pričetku šolskega leta dobivamo pozive za sestavo podrobnih učnih načrtov. Tudi letos niso izostali. Nekateri so ozlovoljeni, češ, »kaj pa je tebe treba bilo«, saj imam še lanskega, ki leži nekje nepotrjen. Drugi se urno spravi na delo in »preplonka« starega. Tretji pa je vesel tega dela in začne s pomočjo prejšnjih izdelkov in novih izkušenj izdelovati novega.
In s tem tretjim gotovo soglašamo vsi. Da je podrobni učni načrt potreben, to je nedvomno. Vsak delavec dela po gotovem načrtu, da se mu delo obnese,
in kako bi se branii takega delovnega načrta za dobo šolskega leta učitelj? Le s pomočjo dobrega in smotrenega načrta bomo dosegli tudi uspehe! Ne more nam zadostovati to. da bi si snov sproti izbirali, ker na ta način bi nastal pravi kaos, iz katerega bi se le težko sam razbral, kaj šele kdo drugi, ki naj se prepriča o našem delu. Bodi učitelj še tako sposoben, le tedaj bo njegovo delo uspešno, če snov popolnoma obvlada in v to mu pripomore, ne v mali meri. smotreno izdelani podrobni učni načrt.
Podrobni učni načrt pa mora biti na vsak način produkt učiteljevega znanja in sposobnosti. Kajti le to, kar sem sam ustvaril, le to dodobra poznam in le po takem načrtu bom dosegel zaželjeni uspeh. In najsi ne bo ta načrt takoj prvovrsten — dobro, spoznal sem njegove napake ter si ga na podlagi pridobljenih izkušenj izboljšam. Na ta način se bo pri vsakem učitelju razširjalo njegovo strokovno znanje. Z lastnim delom in spoznavanjem tega dela se boš učil in napredoval in le tisti učitelj bo znal največ koristiti svojim učencem, ki sam nikoli ne preneha biti — učenec.
• Podrobni učni načrti so se doslej izvrševali na lokalnih učiteljskih konferencah za domačo šolo, kar je bilo najbolj umestno. Ali pa so jih nalašč za to sklicane ankete določile za cel okraj seveda tako in z namenom, da so služili posameznim šolam kot nekak kažipot, po katerem naj se učiteljstvo ravna pri izdelavi podrobnega učnega načrta za lastno šolo oziroma razred. In le to je pravilno!
Normiranje podrobnih učnih načrtov je popolnoma neumestno! Posebno še pri domoznanstvu, zgodovini, zemljepisju mora najpreprostejša enorazrednica tja do elitne velemestne šole imeti svoj individualni podrobni načrt. Zato moramo na vsak način odklanjati podrobne učne načrte izdelane drugod, ki naj bi nas uklenili, kakor nas ie nekdaj oklepala proslula »mačka«, katero smo morali po vseh šolah obravnavati po istem kopitu in priučiti mladino tistih stavkov nesrečnega imena. Naj ima vsaka šola svoj »uradni« podrobni učni načrt. Na tej podlagi lahko vsak učitelj izdela svoj individualni načrt, kajti le tako bo delo v šoli njegovo in torej tudi uspeh. Seveda mora biti dovoljeno prestopiti okvir tega podrobnega učnega načrta, kar je tekom šolskega leta v različnih slučajih tudi nujno potrebno in torej nikaka pogreška-Nikakor torej, ni na mestu, če se na' šole pošlje načrt z nalogo, da se natančno po njem ravna v svrho enotnosti pouka. Tak podrobni učni načrt se prepiše in po njem ravna. S tem pa se učitelja ovira v njegovi lastni inicijativi in lastnem delu. Tako pa šola ne bo napredovala. Posebno bi to kvarno vplivalo na učitelje začetnike. Po predpisanem in prepisanem učnem načrtu se mora ravnati. Ne premišljuje zakaj je snov tako razdeljena in mogoče se mu zdi. da bi bilo umestno drugače. Toda zanj je predpisani načrt imperativ, po njem se treba ravnati, če ne bo zlo!
Zatrla se je v njem pravica do lastnega dela. kar mu bo gotovo v kvar, kajti vsi vemo, da nismo prišli iz učiteljišča že dovršeni učitelji, ampak smo to postali šele po več letih na podlagi vestnega dela in pridobljenih izkušenj. Zato naj ne bo nihče vezan, ampak naj se dajo le gotove smernice, po katerih se je ravnati. Višji instanci pa ostane še vedno pravica korekture te ali one pogreške pri izdelku poedinca. Če pregledujemo tzv. literaturo, najdemo najrazličnejše podrobne učne načrte, produkt pridnih delavcev, ki so na podlagi različnih raz-poredb dosegli uspehe in zahtevani učni smoter. Kakor more biti z ozirom na lokalne razmere na vsaki šoli drugačen urnik, tako mora biti na vsaki šoli individualni podrobni učni načrt.
Leo Cepuder.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
BBB flfiSBBSiBBBBBBB BBBBBBBB BBBMBBEiB ■ BfnBSBBB	BBBBBBBB
■ SiKBB	KBBBBB
BSBB
SUStf
aa »u
m a
B
m
■
B

BBB BBBBBBBB
Ne pozabite naročili brezplačni album
KARO"fevljev
z dopisnico na naslov:
Dragotin Roglič,
Maribor, Koroška c. 19.
»BBB BBB BBB
99
■■
BBB BBB
BBBBBBBB IBHBSfEBB