Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane i gld. na leto. —
Posamne številke po 5 kr.
exiKS
Krščanski delavci, združite se!
SSIJK®
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 22.	V Ljubljani, 10. avgusta 1899.	Letnik V.
Naše stališče.
Vse je po koncu. Socijalni demokratje in liberalci mislijo, da je prišel zanje rešivni čas. ObnaSajo se, kot bi bil ves svet njihov. Zunanji povod njihovim nastopom je ta, da je vlada naložila sladkorni davek in da go-spodari s § 14. Brez državnega zbora s cesarskimi naredbami določuje najvažnejše državne zadeve : pogodbo z Ogri, novi davek in še več drugih rečij. Ljudstvo je razburjeno ; saj je vsaka biSa zadeta z novim davkom in popolnoma umljivo je, da vzlasti delavci najodločnejSe prosvedujejo proti novemu bremenu, ki se jim je naložilo. Dolžnost nas veže, da tudi mi izpregovorimo o teh stvareh in pojasnimo svoje stališče.
1.	Popolnoma upravičena je nejevolja v ljudstvu, da državni zbor nima nobenega vpliva in da vlada sama gospodari. To je že pravi pričetek absolutizma. 2e tako ima v naSi državi ljudstvo le malo vpliva pri volitvah. Sedaj pa še tisti zastopniki, ki jih ima, nimajo nobene besede. Svoboda, ljudske pravice, konstitucija — vse je postalo brez pomena. Zs preje ao se vedno čule pritožbe proti državnemu zboru, da nima veljave, da stori le to, kar hoče vlada. Sedaj so razmere take, da slabše ne morejo biti. Državni zbor že tretje leto ne kaže drugega, nego drago komedijo. Motil bi se, kedor bi trdil, da je naS državni zbor Se-le zadnja tri leta tako padel. Bil je preje bolan in zadnja njegova zgodba je samo nuina posledica njegovih starih bolezni. NaSa ustava je tako vstvarjena, da morejo v nji mirno in po svoje vspeSno vladati samo n e m S k i 1 i b e r a 1 c i, Ti so pa padli in ne vstanejo več. A vender nimamo nobene krepke roke, da bi v državno rešitev posegla v ustavo in jo spremenila Tu je eden glavnih vzrokov naSe sedanje zmede. Najpreje bi bilo treba vreči sedanji volivni nered. SploSna volivna pravica mora priti. Kličejo jo razmere tako silno, da se jim ne bo mogoče dolgo vstavljati. Sedaj nam gospodujejo po sedanji ustavi liberalni Nemci, veliki kapital in judovstvo. Teh gospodarjev pa se brani ogromna večina ljudstva. Državni zbori in vlade, ki se rode ob tem medsebojnem hudem boju, so brez pomena. Dokler ne bo državni zbor res ljudski in vsled tega tudi vlada ljudska, dokler se torej iz ustave ne izruje vpliv liberalnih Nemcev, velikega kapitala in judovstva, toliko časa ni pričakovati boljših razmer. Nobena vlada bi si v sedanjih razmerah ne mogla pomagati drugače, kakor si ta, ki je sedaj na krmilu, če se ne bi lotila radikalnih sredstev. Tudi vlada je prav za prav brez moči. Na kaj se pa more opirati? Na državni zbor ne, ker ta ne deluje; na
ljudstvo ne, ker njegove težnje so popolnoma nasprotne s tisto smerjo, katero kaže naša ustava sedanji in vsaki vladi.
2.	Zato pa ni čuda, da je naša vlada pri pogodbi z Ogri morala odnehati in vsprejeti to, kar so zahtevali Ogri. Med drugimi stvarmi so hoteli tudi, naj bb davek na sladkor v Avstriji tako poviša, kot je na Ogerskem že povišan. Vlada se je vdala in sedaj imamo breme nqvega davka. Najvtčji hinavščino ko žejo nemški liberalci, če zabavljajo temu davku. Ooi so vstanovili pogubni duvalizem, da je od 1. 1867 Avstrija razcepljena v dve državi. Oni so po krivici povišali Ogre in ravno tako po krivici zatirali avstrijske ne* nemške narode in s tem oslabiti našo polovico. Oni so nagromadili s slabim gospodarstvom dolgove in napravili toliko stroškov, da je groza. Za letošnje leto je proračunje-mh nad 760 milijonov državnih stroškov v naši polovici. Liberalni državniki so pa zraven gospodarski zanemarili našo državo ; pustili so v nemar naše morje; vzlasti južno slovenske pokrajine se pustili brez napredka, brez poduka, brez podpore. Socijalno delo so zavirati, kjer so mogli. Zakone v korist delavcem in sploh delavskim stanovom so zadrževali in jih še zsdržujejo. In tako vidimo, da se bremena nižjemu ljudstvu vedno množe, da pa to ljudstvo gospodarski vedno bolj propada. čim dalje revnejši kmečki in obrtni stan množi vrste ubogega delavskega proletariata.
Smešno je trditi, da je tega kriva sedanja vlada, še smešnejše očitati sedanjemu državnemu zboru te žalostne razmere. Ne, stokrat ne! Te razmere imajo globlje korenine. Vsa ta vprašanja so višjega pomena. V svojem bistvu imajo socijalni značaj. Brez krepke socijalne preosnove se ne bodo dala rešili. Mi s svojega stališča pravimo to - le: Če so državne potrebe večje, morajo biti tudi davki večji. To je natorno. Toda krivično in naravnost škandalozno je, če se davek nalaga tistim, ki že komaj živ 6 in če se jim, predno jim naloži država novo breme, ne zboljšajo njihove gospodarske razmere tako, da ga morejo prenašati. Pri nas pa vidimo ne samo sedaj, marveč že dolgo preje, da se politiške in gospodarske prednosti in dobrote delč samo višjim, bremena pa se nakladajo tako, da najbolj nižje zadenejo. Zato smo veseli, da se vzbuja ljudstvo. Naš kmet čuti, da se ob njegovem propadanju država ne meni zanj, da ga pozna le v davkariji in pri naboru; naš obrtnik ve, da liberalna svoboda velja le za njegove konkurente izmed velikih kapitalistov. Zanj pa velja samo davčni vijak. Naš delavec ve, da je samo zatiranje njegov delčž. Če se oglasi za višjo plačo, za politiške pravice, ga nobeden ne sliši; pač pa mu pri indirektnih davkih znatno puli
fiškus zadnje solde iz žepa. Življenje je vedno dražje; hrana, stanovanje in obleka vedno več stane; davki so vedno večji, plača pa ostaja pri starem, če se še ne znižuje. To je tisto brezdno, ki zija tudi pri nas. In pri vsem tem ljudstvo zavira gospoda še tedaj, ko zahteva svoje politiške pravice, da bi se moglo po postavnem potu vsaj braniti. Postavna pot je zaprta; razmere so vedno bujše. Kedo se more potemtakem čuditi, če revolucijski duh vedao bolj zori med ljudstvom. Gorje tiBtim, ki izživljajo krvave prizore na dan! Poglejmo razmere naših slovenskih delavcev. V Ljubljani še sedaj niti 1 gld. ni delavska dnina. Pri železnici, v tabačni in predilni tvornic’, pri mestu in sploh povsod se odriva delavec, ko hoče boljši plačo, in vender se pritiska, da plačuje vedno več bremen. Tako je tudi drugod; v Idriji, v Zagorju, v Ajdovščini, v papirnicah itd.
Po pravici moramo reči, da smo bili veseli, ko smo čuli, da hočejo v Ljubljani krščansko • socijalni delavci s socijalnimi demokrati skupaj nastopati v svojo obrambo. Svet naj nikar ne misli, da ne bodo krščanski socijalisti porabili vseh poštenih sredstev v svojem boju, naj nikar ne misli, da bodo kedaj pozabili, da so delavska in ne gosposka stranka. Kjer morejo brez greha proti svojim načelom, bodo vedao podali roko vsaki delavcem prijazni stranki. Edino liberalci so izključeni; ž njimi ni mogoča nobena zveza, nobeno pogajanje, nobeno premirje. In ravno ob ti točki so pokazali slovenski socijalni demokratje, da niso delavski prijatelji. Zveza s slovenskimi liberalci, ki so jo že večkrat razkrili, jim je zavoljo njihovega sovraštva do krščanske vere in duhovnikov ljubši, nego skupen boj z delavskimi sobrati v skupnih zadevah.
Krščanski socijalisti smo pokazali — in taki ostanemo — da se nam gre res za dosego našega namena. V ti borbi, ki se sedaj bije v Avstriji med ljudstvom, pa zopet vidimo, da edino naš program more rešiti državo in nas. Naš načelni boj proti liberal-stvu, proti judovstvu, proti birokraciji, proti krivicam nesrečnega duvalizma; naši napori za južne Slovene, za splošno votivno pravico, za omiko in gospodarski nspredek med ljudstvom; naše delo za organizacijo nižjih stanov — je naše upanje. V ciljih, ki smo si jih mi zastavili pri svojem delu, je mogoča trajna rešitev. Vse drugo je prazno slepilo, je gola komedija, s katero se škoduje državi, še bolj ja ljudstvu.
Naš protest proti sladkornemu davku.
V nedeljo, dnč 6. avgusta, smo ljubljanski krščanski socijalci priredili zopet lep shod, ki je pričal, da je ogromna večina delavskega ljudstva na naši Btrani, na strani resnega, treznega dela. »Katoliško delavsko društvo« je sklicalo na staro strelišče shod, da se oglasimo proti zopetnemu zvišanju sladkornega davka. Navzočih je bilo nad 600 ljudij. Predsedoval je Z i 11 e r, namesto val ga je A v -š i č , zapisnikarja sta bila Gostinčar in Š t e f e.
Tajnik »Katoliškega delavskega društva« gosp. Moškerc je poročal o sladkornem davku, proti kateremu vlagamo krščanski socijalci najodločnejši protest, kakor tudi prote-stujemo proti nameravanemu zvišanju davka na petrolej in pivo. Zvišanje davka pri sladkorju od 13 na 19 gld. pri 100 kg je silen udarec za delavske rodbine. Žalostna resnica je, da se je v zadnjih desetletjih tudi med slovenskim delavstvom vporaba kave zelo vdomačila, vsaj mora biti vsled pičlih dohodkov v mnogobrojnih slovenskih delavskih družinah kava takorekoč zajutrek in večerja delavskih družin. Okroglo lahko računamo, da porabi delavska družina tedensko jeden kilogram sladkorja in pa četrt kilograma kave. Od sladkorja plačamo, če računamo na teden kilogram sladkorja, na leto 13 gld. 68 kr., pred uvedbo novega davka pa smo plačevali 9 gld. 36 kr. — Vporaba kave znaša pri delavskih družinah pri nas približno na 10 kg na leto; ker pa v Avstriji kava ne raste in jo po morju uvažajo, plačuje se zanjo od kilograma 37 kr. davka v zlatu. Za kavo tedaj plačajo delavske družine, ako pribijemo na srebrno veljavo še ažijo, približno 25%, ker se le ta menja, na leto 4 gld. 60 kr. Vsaka delavska družina plača tedaj davka za sladkor in kavo 18 gld. 28 kr.
Sladkorni davek oziroma povišanje istega,, stopil je v veljavo s prvim avgustom. Mislilo se je, da bode uvedba davka taka, kakoršno je bilo zvišanje sladkornega davka I. 1896., ko se je davek pri 100 kg. zvišal od 11 na 13 gld, toda ljudje obračajo, finančni minister pa obrne, in obrnil je tako, da je odredil za-davčenje vsega sladkorja, ki je tudi izven tovaren, v prometu, in sicer tako, da se ne zadači samo sladkor v prodajalnah, marveč tudi pri zasebnikih nahajajoči se sladkor, če znaša ta svota več kot 10 kg.
V Avstriji imamo 230 tovaren za sladkor, in vkljub temu, da sladkorni baroni kmete, kakor tudi svoje delavce, na najpodlejši način izkoriščajo, nagraduje jih vlada vsako leto za izvoz sladkorja z 9,000.000 gld. nagrade ali premije. Sploh je znašal ves davek na sladkor od 1. 1868. do 1898. skupno 700 milijonov goldinarjev in na premijah in povračilih davka povrnila je država sladkornim baronom 363 milijonov goldinarjev, tako da znaša ves davek v navedenem času istinito samo 337 milijonov. Nekatera leta so bile večje premije sladkornim baronom izplačane, nego je faktično ves davek iznašal. Ti gospodje pa po-vračajo državi to dobroto s tem, da so sklenili mej seboj dogovor, da vsi jednako sladkor prodajajo in s tem dražč avstrijskemu ljudstvu sladkor, tako, da ptujoi inozemci plačujejo naš avstrijski sladkor polovico ceneje, nego ga plačujemo mi.
Vlada nas je tedaj osrečila z novim davkom. Kako pa vlada ta svoj korak utemeljuje? Utemeljuje ga s tem, da je uredila uradnikom in državnim uslužbencem njihove plače. Prav, mi krščanski socijalci nimamo
prav nič zoper to, da se tudi tem njihove plače primerno vredč, saj je vsak delavec vreden svojega plačila, toda dvomimo, da bi bilo potrebno za to zvišanje davka na sladkor in v septembru nameravano zvišanje davka na pivo in petrolej. Vsaj so državni prebitki znašali v državnih blagajnah 1.1894 20 milijonov in leta 1895 32 milijonov goldinarjev. Regulacija uradniških plač stala pa bode samo 13,000.000 gld. Kako tedaj, da so se vpeljala ta neumestna zvišanja nepo-srednjih davkov? Listi poročajo, da se zvišajo plače tudi državnim služabnikom in pa častnikom. Vprašam, nimajo li častniki vže tako dovolj plače, ne prinašamo li delavski sloji k vojaškim troškom ne samo denarnih žrtev, marveč tudi svoj život? Ni li skoro da vsak moški tudi vojak? Zakaj ob-težuje vlada ravno one sloje z neposrednimi davki, ki nič nimajo? Zakaj vlada ne naloži davkov onim, ki kaj imajo, — kapitalistom? (Burno odobravanje.) Dokler ne bodo zavladala krščansko-socijalna načela, načela krščanske pravice, toliko časa ne bode bolje. Dokler se ne izvede krščansko-socijalni načrt, da se denarni mogotci obdavčijo z devetimi desetinami njihovih letnih dohodkov, toliko časa bode delavsko ljudstvo trpelo. Z dušo in telesom oklenimo se torej krščanskega so-cijalizma!
Govornik se še malo ponorčuje s »Slov. Narodom« in biča govorico, katero so neka-terniki po Ljubljani namenoma trosili, da so konsumna društva vzrok povišanju sladkornega davka. Konečno priporoča na finančno ministerstvo sledečo resolucijo:
»Slovenski krščanski socijalci v Ljubljani, zbrani na javnem ljudskem shodu dnč 6. avgusta 1899, se odločno izjavljajo proti novemu sladkornemu davku in nameravanemu zvišanju davka na petrolej in pivo in zahtevajo, da si vlada namestu tega, delavske sloje izsesajočega davka poišče dohodkov pri davčno močnejših slojih.« Govorniku se je vsestransko pritrjevalo.
G. S t e f e omenjal je na to, s kako nepotrebno »ljubeznijo« spremljajo gibanje slovenskih krščanskih socijalcev v »Narodni Tiskarni«. »Slov. Narod« nas je najprej napa), da hočemo, naj bi se ljudstvo še bolj paslo z novimi davki, ker ne skličemo shoda proti sladkornemu davku, ker smo pa shod sklicali prej, predno je prišel na dan »Narodov« napad, in so se s svojim očitanjem liberalni poštenjakoviči blamovali, vpijejo sedaj, da Brno pomočniki nemških obštrukcijonistov, ker smo sklicali shod. S tem, da smo sklicali protestni shod proti sladkornemu davku, še nismo pomočniki nemških obštrukcijonistov. Krščanski socijalci hočemo, da se sladkorni davek zniža parlamentarnim potom, ker vemo, da se bode vlada vedno z večjim veseljem posluževala § 14, ako ne bode v državnem zboru resnih razprav. Vsled obstrukcije ima vlada sedaj proste roke, mi pa hočemo, da jih ne bode imela, mi hočemo, da se v državnem zboru po naših poslancih začuje ljudski glas. Da so se slovenski krščanski socijalci odločno zgenili proti sladkornemu davku, vplivalo bode jako veliko ob razpravi nagodbe na socijalno misel večine in pomagalo bode več, nego dvajset socijalno-demokratskih shodov, ker to so shodi ljudi, ki hotč, da bi vlada izpustila iz rok § 14., ob jednem pa prete, da bodo v državnem zboru vse razprave in glasovanja preprečili. Njihov Pernerstor-fer je že izjavil, da bodo soc. demokratje v državnem zboru nastopili s tako silo, da bodo trgali glasovnice. Ali ni torej vse rogoviljenje Bocijalnih demokratov proti § 14 —
humbug ? Krščanski socijalci pa bodemo skrbeli, da se po vseh naših krajih začujejo resni protesti proti sladkornemu davku — prihodnje dni bode shod v Mariboru — oslarija je torej trditev, da nas bodo kato-liško-narodni poslanci ob sklepanju nagodbe imeli za norce in da bodo kar z veseljem glasovali za sladkorni davek. Kaj takega je mogoče le pri našem liberalnem meščanstvu, ki si pusti usiliti kakega Kušarja, ki po volitvi nikdar na solnce ne prileze. (Veselost.) Morda bo z veseljem glasoval za sladkorni davek dr. Ferjančič, kateremu že davno diši »hofratsko« mesto. Krščanski socijalci pa smo že toliko organizirani, da bodo naši poslanci morali biti tedaj predstavitelji ljudske volj e. (Krepko pritrjevanje.) Govornik predlaga, da se resolucija pošlje finančnemu ministru brzojavno, ob jednem naj pa »Katoliško delavsko društvo« vsem slovenskim poslancem pismeno pojasni stališče kršč. socijalcev v zadevi sladkornega davka, namestu katerega naj si vlada poišče dohodkov tam, kjer imajo različni Jejtelesi in Abrahami polne žepe. Govornik končno prebere pozdrav našega poslanea dr. Kreka. (Navdušeni klici: »Živijo dr. Krek*!)
G. Gostinčar je tudi šibal postopanje vlade, ki obdačuje revnemu ljudstvu živila, kapitaliste pa pusti pri miru. Socijalnega politika dolžnost je, da ohrani zadovoljne mase ljudstva, a v Avstriji je v tem oziru marsikaj drugače, nego v Nemčiji. Govornik omenja žalostnega nastopa slovenskih liberalcev proti nam. Ti ljudje store vse, da bi osmešili socijalna prizadevanja, da bi ljudstvo zmedli, ker se prostega ljudstva bojč. Ljudstvo se vzbuja po krščanski socijalni organizaciji, liberalcem se pa vzbuja slaba vest. Zato se lažejo in nam predbacivajo, kar Bi sproti izmislijo. »Narod« nam tudi zameri, da se oglašamo proti sladkornemu davku. Povsod vidimo, da ljudje, ki se zbirajo okolu liberalizma, nimajo pojma o ljudskih težnjah. Kdor se brati z liberalcem, je tudi za to, da se vzdrži novi sladkorni davek I
Predsednik Z i 11 e r dal je na glasovanje resolucijo, ki je bila soglasno vsprejeta, kakor tudi nasvet, da se resolucija takoj odpošlje fioančnemu ministerstvu brzojavno in da se »Katoliško delavsko društvo« do vseh slovenskih poslancev obrne s zahtevo, da nastopijo proti novim davkom na živila.
O tem, kdo je kriv, da vlada § 14, je govoril Gostinčar, ter dokazoval, da so temu krivi objestni Nemci in rogovilasti socijalni demokratje, ki so s svojimi rabukami v državnem zboru preprečili razprave. Zato si vlada pomaga brez državnega zbora in uporablja § 14. Resolucija, za katero delajo socijalni demokratje, še ni potrebna, ker se da v urejenih razmerah marsikaj storiti tudi za delavski stan. Vzgled za to nam je Nemčija, kjer se je za delavce že marsikaj Btorilo — in ondi se socijalni demokratje resno udeležujejo v parlamentu debat, ako so tudi v opoziciji. Pri nas pa socijalni demokratje mislijo, da je delo za ljudstvo v kričanju.
Muogobrojni poslušalci so ves čas vstra-jali in pazljivo poslušali. Poznalo se je našim ljudem, da vedo, zakaj se gre. Predsednik Ziller je zaključil pomembni shod s pozivom, da naj se razidemo mirno, ker bi razgrajanje bilo le na korist § 14. Z »Živijo« klici krščanskemu socijalizmu smo se razšli, odbor »Katoliškega delavskega društva* pa je koj na to odposlal finaučnemu ministru odobreno brzojavko.
Ko so v naši državi liberalci krpali ustavo, skrbeli so po vsem la to, da ii ohrani liberalno nemštvo ia vežne čase gospodarstvo .Avstrije. Sestavili so volilni sistem, po katerem pravi ljudski glas skoro nikdar ni mogel priti do veljave. Plemstvu so dali velikanske predpravice, ravno tako imajo mesta in trgi pečat strankarstva v njihovi ustavni pravici. Nemci so si mislili s tem zagotoviti večno večino v državnem zboru. Toda tok časa prižel je v drugo strujo. Avstrijski nenemški narodi so opazili krivico, ki se jim godi na podlagi ustave. Narodna samozavest Slovanov bila je čimdalje močnejša in s tem tudi zavest krivic in glas po preobratu.
Narodni zavesti pridružilo se je še soci-jalno vprašanje. Delavsko ljudstvo, spoznavSi, da ono vzdržuje s svojim delom javno blagostanje, jelo je čimdalje resneje zahtevati politične jednakosti z onimi, ki živč od delavskih žuljev.
Klic po občni volilni pravici je bil tako mogočen, da se mu privilegiranci niso upali več vstavljati in so, da vsaj malo potolažijo ljudstvo, skovali takozvano peto Bkupino, v kateri je »zajamčena« jednaka volilna pravica. S tem seveda delavci nismo bili in nismo zadovoljni. Novovoljeni državni zbor pokazal je povsem nekako drugačno lice. Slovani prišli so v zbornico v večjem številu, tako da so preko liberalnih Nemcev v zvezi s katoliškimi Nemci tvorili večino parlamenta. Liberalni in nacijonalni Nemci so uvideli, da so ob go-spodstvo, in jeli so v zvezi za škandale vedno pripravljenih socijalnih demokratov v zbornici vprizarjati divjo obstrukcijo. Povod temu so jim dale naredbe grofa Badenija, s katerimi je za Češko in Moravsko proglasil jednakost češkega in nemškega jezika. Obstrukcija je tako divjala, da je bilo vsako parlamentarno delo nemogoče. V tej stiski se je vlada jela posluževati po nemških liberalcih postavljene in odobrene ustavne določbe § 14. naše ustave, po katerem je vlada opravičena nujne zadeve, ako istih parlamentarnim potom ni mogoče doseči, sama rešiti. Vlada se sedaj prav pridno poslužuje tega paragrafa, katerega so Nemci dovolili v nadi, da jim zna služiti kedaj proti Slovanom. Ako se vlada poslužuje § 14., so temu krivi oni, ki so divjali proti činu narodne pravičnosti. Liberalni in radikalni Nemci ter socijalni demo-kratje, ki sedaj tako krieč proti vladi in § 14. so krivi, da je tako. Po § 14. se nabira sedaj vojaštvo, pobirajo davki, nagodba z Ogersko se je uredila tudi tako. Davek na sladkor, ki bode tako hudo zadel revne ljudi, je sad § 14. Mnenja in odločitve ljudskih zastopnikov ni več potreba, ker vlada ustavnim potom lahko sama vodi upravo. Jasno pa je, da je naša ustava zeio zelo pomanjkljiva, vsled tega naj bi rogovileži raje mislili na premembo ustave, kot na divjanje v zbornici. Da ima vlada brez državnega zbora pravico, sama nakladati davke, nabirati vojake, delati s tujimi državami pogodbe in to po določilih ustave same, se s tem ustava z ozirom na pravice državljanov sama vničuje. V Avstriji imamo torej ustavo, po kateri si vlada pod gotovimi vzroki pridržuje nekak absolutizem. Brez dvojbe je to pravici državljanov v kvar, toda liberalcem je več samodrštvo in nadvlada stranke kot koristi ljudstva, zato dajejo vladi priliko za posluževanje § 14. V jeseni mora vlada sklicati državni zbor, toda vže sedaj se čujejo glasovi, da se bode preprečilo po znanih kričačih vsako delo. Kaj se namerava s tem, je jasno. Toda za take stvari
v Avstriji sedaj še ni prostora. Tisti ljudje, ki bi državo najraje razdejali ali pa jo priklopili nemški državi, se zelo motijo, ker se jim nakana ne bo posrečila. Jasno pa je, da tako postopanje pelje do enega cilja in ta je: absolutizem. Ako prijadramo srečno do tega, zahvalimo se onim, ki vedno kričž o svobodi in pravicah ljudstva, sami pa ne priznavajo ogromni večini avstrijskih državljanov njihovih pravic. Ako Nemci ogromni večini Slovanov ne priznavajo jednakopravnosti in se vsled tega prične vladanje po § 14., potem zadene vsa odgovornost one, ki pravice poznati nočejo.
Pribito pa je, da je vladanje po § 14. naše ustave sedaj posledica gonje nemških in socijalno • demokratičnih kričačev in ako ima ta posledica za ljudstvo slabo stran, so tega krivi provzročitelji. Koliko škode se s tem provzroča posebno delavskemu stanu, za katerega državni zbor ne more nič storiti 1 Skrajšanje delavnega časa je nujna potreba, zakonito vredil bi to edino državni zbor! Preosnova bolniških blagajen in zavarovalnice proti nezgodam je stvar državnega zbora. Ustanovitev penzijske zavarovalnice za delavce mogel bi pravilno in popolno rešiti le državni zbor. Preosnova obrtnega nadzorstva je tudi delo državnega zbora. — Toda vse to in še mnogo drugih v delavsko stroko nujnih postav čaka zmožnosti zbornice. Zakon o kmetijskih zadrugah se napoveduje tudi že dolgo časa, kmetijstvo propada od dne do dne bolj, treba je toraj hitre pomoči. Res se organi-zujejo kmetje v samopomoč, toda to delo se ne more vršiti tako hitro, kakor če bi bil zakon, ki bi prisilil kmete, da se združijo v samoobrambo. Zagotoviti je treba kmetu tudi njegov dom, tudi s to zadevo se je pečal prejšnji državni zbor, žal, da je ni rešil. Zakon o pijančevanju je tudi žaspal in se ne vzdrami toliko časa, dokler bo državni zbor nezmožen za delo. Zakon o nedeljskem počitku se mora tudi temeljito spremeniti. Mnogo je treba storiti v obrambo obrtnega stanu. Toda nič se ne more, dokler vlada § 14. in ne državni zbor. Kolika odgovornost za tiste, ki po krivici provzročajo nezmožnost parlamenta!
Pač bi bilo treba, da bi se zaspano in mislileno ljudstvo prebudilo in jelo potiskati grobokope ljudstva in države iz javnih mest. Ako bi se to zgodilo, potem zgubi brez dvojbe moč in veljavo tudi § 14 Dokler bodo pa delali kričači s surovim nasilstvom zgago, toliko časa se za ljudstvo ne bo nič storilo in bo vladal § 14., ako ne še kateri drugi.
Naša organizacija.
Izredni občni zbor „Slov. katol. delavskega društva". Spoštovanim članom »Slov. katol. delavskega društva«, se naznanja, da občni zbor ne bode v nedeljo dne 13. t m. ampak v nedeljo 20. t. m. dopoludne ob 7*10. uri v »Kat. Domu«.
Odbor.
Izlet v Selce. Kakor smo že javili, bode prihodnjo nedeljo »Slovenska kršč. socijalna zveza« poletela v Selce. Izletniki se zbirajo ob l/t7. uri na južnem kolodvoru. Na škofjeloškem kolodvoru bodo izletnike čakale »loj-ternice«, ki veljajo 30 kr. do Selc in 30 kr. nazaj. Obed velja 50 kr. Kdor se namerava udeležiti, naj naznani vsaj do petka »Zvezi«.
Izlet »Zveze« naHrvatsko. »Slovenski krščanskoBocijalni zvezi« se pri izletu v Zagreb in Karlovec pridružijo deputacije »Katoliškega delavskega društva« na Jesenicah z zastavo, »Slovenskega delavskega stavbin-skega društva«, »Ljubljan. delavskega kon-sumnega društva«, »Katoliškega društva svetega Jožefa« v Tržiču z zastavo, »Gospodarske zadruge« na Češnjici, »Slovenskega podpor-
nega delavskega društva« v Celju. Odhod iz Ljubljane v pondeljek ob 2. uri 50 min. popoludne s poštnim vlakom, dohod v Zagreb ob 7. uri 48 min. zvečer. Dne 15. t. m. se popeljejo naša društva skupno z zagrebškimi društvi na slavnost v Karlovec. Vožnja od Ljubljane do Karlovca in nazaj velja blizu 5 gld. Doslej je oglašenih 36 izletnikov.
Kričansko • socijalno gibanje na Hrvatskem. Dne 20. t. m. otvorijo na Virju »I. hrvatsko konsumno zadrugo«. Na shodu bode glavni govornik ž. g. liSgorac iz Siska, ki pride prihodnji petek v Ljubljano, da prouči delovanje slovenskih konsumnih društev.
Socijalne zadeve.
Komunalni (občinski) program si je sestavila nedavno Naumannova skupina na Nemškem. V darmstadtskem društvu so ta program v celi vrsti sej prerešetali, premislili in predložili rezultat javnosti. To bo material za letošnji shod narodno-soc. stranke na Nemškem. Programove zahteve so razvrščene v troje skupin : v politično, gospodarsko in socijalno. Občina se smatra za neodvisno celoto, katera ima na polji krajevne uprave pravico do najširše samostojnosti. Od občine in za občino pa zahtevajo: I. V političnem oziru: 1. da bi se Brenjsko predstojništvo imenovalo po splošni, direktni, jednaki, tajni volilni pravici, katero pravico bi imeli vsi volilci za državni zbor, ako stanujejo v kraju, kjer se vrši volitev, in če imajo pravico do podpore; odstranile naj bi se vse predpravice pasivne volilne pravice;
2.	ustanovi naj se urad, od države neodvisen, ki bi odločeval o pritožbah članov srenj-skih zastopov zaradi uprave občinskih zadev;
3.	članom občinskih zastopov naj se povrača izguba na dohodkih, nastala vsled udeleževanja uprave občinskih zadev. II. V gospodarskem oziru: 1. Komunikačnasredstva in druge naprave, ki lahko zapeljejo v monopolizem, naj preidejo v občinsko lastništvo in upravo. Izjemoma naj se pripušča zasebna last podobnih zavodov le tedaj, kedar se občini zagotovi, da preidejo pozneje pod ugodnimi pogoji v last srenje, in kedar se ji prizna vpliv na zaslužek, delavsko dobo in druge socijalne razmere uradnikov in uslužbencev privatnih družb; 2. ohrani in pomnoži naj se zemljiško lastništvo občine, in občina naj ima predkupno pravico pri dražbah; 3. sredstva za občinske stroške, ako se ne pokrijejo z občinskim premoženjem, naj se nabavljajo z direktnimi davki, ki jih plačujejo vsi člani občine, z dokladami k dohodninskim davkom in obdačenjem premoženja; odstrani naj se indirektni davek. III. Vsocijalnemoziru: 1. Glede ljudskega zdravja: a) ljudske kopeli; zastonjsko pokopavanje; kanalizacija; b) vreditev odvažanja smetij in fekalij, naprava javnih vrtov in igrišč, ferijalne kolonije. To velja za mesta. 2. Glede stanovanj: v mestih naj se natančno vodi statistika o stanovanjih in z nje pomočjo naj država nadzira stanovanja; ustanove naj se mestne po-vpraševalnice po stanovanjih; podpira naj se snovanje malih hiš; ustanovi naj se dovršeni stavbeni red, ki bo omejeval spekulacijo z zemljišči in hišami. 3. Glede šole, izobrazbe in vzgoje: a) nastavijo se naj šolski zdravniki; skrbi naj se za zanemarjene in bolne šolske otroke; ubogi otroci bodijo preskrbljeni z učnimi sredstvi in s hrano; napravljajo naj se otroški vrtovi in zavodi za poučevanje slaboumnih otrok; podpirajo naj se otroške igre in. pouk v ročnih delih; b) napravljajo naj se ljudske čitalnice in glediške igre; c) večerno in nedeljsko poučevanje v
ponavljavnih šolah naj se odpravi; d) omeji naj se izvrševanje gostilničarske obrti in plesne zabave. 4. Glede občinskih uradnikov in uslužbencev: a) zadostna plača; imajo pravico oni in njih rodbina, da se jih preskrbi v starosti; enkrat na leto imajo določene počitnice; nedeljski počitek naj se pro-vede popolnoma; določi naj se maksimalni delavnik; zavaruje naj se popolno pravo združevanja ; b) za delavce naj se ustanovi posebej minimalna mezda in preskrbe bolniške zavarovalnice in zavarovalnice za slučaj nezgode in v starosti, katerim naj se da večji delokrog, nego jim določa sedaj zakon. 5. Glede delavcev sploh: Ustanove naj se brezplačne posredovalnice dela, obrtna sodišča; določijo naj se delavski pogoji pri oddajanju občinskih del; naj se preskrbuje delo onim, ki ga nimajo, in občina naj posreduje pri stavkah. 6. Glede rokodelcev: Posredovanje dela; obrtna sodišča; ozir na rokodelce pri oddajanji občinskega dela (zlasti se naj odstrani določitev, da se delo odda temu, ki najmanje zahteva); oddaje naj se delo iz proste roke za normalne cene domačim mojstrom (namesto ofertne uprave); pomoč pri nedostatku kapitala ali dela. 7. Glede uboštva : zadostna sredstva za oskrbovanje ubogih ; dopuščajo naj se žene za postrežnice ubogih in sirot; odstrani naj se navada, da bi se dajali dojenci onemu, ki najmanj zahteva ; reforma zavodov za ubožce in državna kontrola nad njimi; ustanove naj se postajališča, kjer bo na razpolago hrana.
Dr. Krek.
Drobtine.
Svojim naročnikom in prijateljem! Da je
potreben krščansko socijalen delavski list, o tem ne bomo govorili. Glasnik je dozdaj, koliker je mogel, izpolnoval nalogo takega lista. Brez baharije lahko rečemo, da je zdravih, poučnih mislij veliko število razširil med svojimi bravci. Kedor ga redno in pazno prebira, se je lahko mnogo naučil. Pouku — je služil v prvi vrsti; v drugi vrsti je bil še-le obramben list za naša načela. Bravcev si je pridobil lepo število, dasi smo se izogibali vsake šumne agitacije zanj. Žalibog pa je razmerno mnogo premalo plačnikov. Zelo neredno nam dohaja naročnina. Naj se vpošteva, da uredništvo, pisatelji in uprav-ništvo dela svoje posle popolnoma brezplačno in da vrhu tega še trpi vsako leto nekaj izgube. Želeli smo, da bi mogli pri listu imeti stalnega urednika, ki bi oskrboval tudi organizacijski posel krščansko-socijalnega delavskega tajništva. Tako tajništvo nam je nujno potrebno. Zato pa potrebujemo pač večji točnost pri naročnikih in večji smisel pri prijateljih. Naj se ne prezro te naše besede in naj se ne pozabi važnost krščanske socijalne delavske organizacije na Slovenskem. Treba nam je snovati strokovna društva, vstanavljati gospodarske delavske organizacije: čebelice, stavbna društva, za-varovavnice itd. Možje, ki so dosedaj delali pri teh poslih, so se dobri stvari v prid denarno izkrvaveli; žrtvovali so več, nego so mogli. A potreb je vedno več! Torej naročniki in prijatelji, storite, kar vam po Vaših močeh veleva naša skupna sveta stvar!
Družba sv. Mohorja šteje letos 7 8.103 člane, torej 9 72 več od lani. Posebno nas veseli, da se je število udov v krški škofiji pomnožilo za 424. Napredovala je tudi lavantinska škofija za 364 in tržaško-koperska za 103 člane, nazadovala pa je ljubljanska za 149. Knjig se bo letos skupno razdelilo družbinim članom 4 6 8.618. Rokopisov je odbor dobil nad 65 ter jih vsprejel 17. Za prihodnje leto pripravlja odbor II. zvezek »Slovenske pesmarice«, lepo okrašeno knjigo »Anton Martin Slomšek« in Ligvorijevo »Pripravo na smrt«. Upamo, da naši dični družbi ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in se oglasč še novi. Dal Bog in požrtovalnost gospodov poverjenikov!
Slovenskim zadrugam ! »Hrvatski radnički glas« piše: »Ker so se nekatera slovenska konsumna društva obrnila na nas, da jim naznanimo solidne krščanske firme za nabavo žita v Sisku, priporočamo njim in vsem drugim, ki se bavijo z žitnim prometom, naslednje tvrdke :Benovič,Sipuš,Rankl, Cvetnič, okolnekovič, Mesler. Ob jednem naznanjamo, da je naš dični narodni zastopnik, gosp. Grga Tuš kan pripravljen brezplačno posredovati v vsakem slučaju«.
iz Siska, dnč 23. julija. — Kako daleč je židovska nesramnost pri nas dospela, se je videlo najbolje dnč 12. t. m. pri sodnem stolu v Petrinji. Stvar je taka : Tvorničar in podjetnik Kobi Reiss je dobil tri ladije koruze iz Zemuna v Sisek. Ista koruza je bila kupljena po židovu Weinbergerju v Zemunu za trgovčeve novce Židova Fleischela v Pešti; toda Weinberger je namesto v Pešto poslal koruzo svojemu zetu Kobiju Reissu v Sisek. Tedaj je vprašal naš »Hrvatski radnički glas« Kobija Reissa, »kaj je z onimi tremi ladi-jami koruze« in »od kedaj je Reiss postal trgovec žita«. Reiss Kobi, namesto da odgovori na to vprašanje, tožil je urednika »Hrv. radničkega glasa« gg. St. Osmeca in I. Cupaka zavoljo razžaljenja časti. Pri razpravi je zastopal zatoženca g. dr. Grga Tu-škan, a Žida Reissa židovski prijatelj Mile Starčevič. Da s koruzo ni bilo vse v redu, se je videlo tudi iz tega, ker je Reiss prinesel potrdilo od državnega odvetnika iz Zemuna, da je Weinberger oproščen, a da je vendar le bil v preiskavi. — Po zaslišanju naših urednikov in po zagovoru je bil obsojen g. S. Osmec na 14 dni zapora ali 30 gld. globe, a I t.upak na 8 dni zapora ali 16 gld. globe. Oba sta uložila priziv proti tej kazni. Tu pri tej razpravi se je videlo, kako nepošteno delajo naši Židje, ker namesto da je Reiss povedal, kaj je z onimi tremi ladijami koruze, ki jih je v noči po Savi dobil iz Zemuna, šel je tožit in je s tem dokazal sam, da je vendarle Weinberger, njegov tast bil zasledovan po državnem odvetniku. — Resnica naposled povsodi zmaga!
A. B.
Naš shod in »Narodovo« poročilo. V nedeljo dne 30. julija je sklicalo nekaj delavcev javni ljudski shod na staro strelišče v Ljubljani. Dnevni red shodu je bil razgovor o volilni preosnovi za občinski odbor. Ker se je med delavci izrazila želja, da bi vsi delavci brez razlike na stranke vstopili skupno za svojo pravico, se je na shodu volilo mešano predsedstvo. Od naše strani sta bila voljena: Bahar predsednikom, Štefe zapisnikarjem, od socijalnih demokratov pa Mihevc predsednikom in jeden zapisnikar. Gostinčar je poročal o potrebi volilne pravice delavcev za mestni zbor. Za to moramo biti vsi. Odločno moramo zahtevati, da nam občina vsied naše važnosti pripozna volilno pravico. V tem smislu stavi tudi primerno resolucijo. Mihevc nekako obžaluje, da je danes na dnevnem redu volilna reforma, ko po vsi državi protestujejo proti povišanju davka na sladkor. (Klici: Danes teden bode to na vrsti.) Izjavi, da resolucija ne ustreza njemu, ker se ženskam ne prizna naravnostna in splošna volilna pravica. Sicer bi pa v Ljubljani občna volilna pravica koristila le »farjem«, ki imajo itak že preveč. Gostinčar pravi, da moramo delavci delati pametno, ne butati z glavo v zid in zahtevati naenkrat stvari, katerih ni moči doseči. Ako hočejo priboriti ženskam volilno pravico, naj jo le, mi nimamo proti temu nič, toda ta zahteva sedaj ni na mestu in je škodljiva. Pri glasovanju se je sprejela Gostinčarjeva resoluoija z veliko večino glasov, vsprejel pa se je tudi Mihevčev dodatek za volilno pravico žensk. Na shod je prišlo blizo 400 ljudi, po precejšnji večini krščanskih socijalcev. Kakor v vsako delavstvu koristno gibanje, zaletel se je »Slov. Narod« tudi v ta shod, in sicer med krščanske so-cijaliste, češ, da jih je bilo malo in da niso bili tako inteligentni, kakor socijalni demo-kratje. Verjamemo! Ko bi bil gospod Stefe hvalil »Narod«, drugi mu pa pritrjevali, bili bi pač inteligentni. Tako je pa Stefe ta list samo imenoval, že so jeli kričati: umazani »Slov. list«, farštvo itd. To, da so socijalni demokratje pljuvali in vpili »pfuj«, se zdi
»Nar.« poročevalcu inteligentno 1 Bravo! Brez. dvojbe je gotovo tudi inteligentno, ako »Narodov« sotrudnik Malovrh klofuta in pretepa na javnem prostoru v »Zvezdi« »farje«. Take inteligence se med frakarskimi barabami dobi dovolj, med tem ko je v vrstah kršč. - socijalnih delavcev skoro ni dobiti.
Moderna natezalnica v moderni liberalni židovski državi se je prikazala na Ogrskem, kot prorokovalka prihodnjih zlatih brezversko svobodnih časov na svetu. V Mocsi na Ogrskem mučilo je ondotno sodišče več v preiskovalnem zaporu se nahajajočih oseb nečloveško, da iz njih izsili priznanje hudodelstva. Nekega Kovača so na verige za roke obesili in ga tepli, poškodovali so ga tako, da je zdravnik izjavil, da treba šest mesecev za zdravljenje Istotako so poškodovali nekega Josipa Fervenskija. Barbarski uradniki so silili žene privezanih oziroma obešenih mož, da so jih morale s palicami tepsti. Uradnike so suspendirali, ko je prišla lumparija na svitlo. Kovaču so ponujali 100 gold., ako izpove, da so mu poškodbe napravili žandarji in ne uradniki. Taka je morala na Ogrskem, kjer ne vladajo »f . . . .« ampak razsvitljeni svobodomiselni liberalci in judje, za katerimi capljajo pri nas »Slov. Narod« in socijalni demokratje. Razvidi se iz tega jasno, da dobimo nazaj torture takoj, ko zmaga liberalizem tudi pri nas. Kjer ni vere, ni usmiljenja in kjer ni usmiljenja, se s slabejim slabo godi. Zatorej pamet, pamet, tudi pri nas, ako nečemo nazaj poganskih grozovitosti.
2fflskd@&id,
20 let ctar, ki j« dovršil V. gimnazijski razred, popomoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Piača primerna. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika".
V službo se sprejme s 1. septembrom t. 1. pri neki gospodarski zadrugi
trgovski poslovodja,
ki naj je popolnoma vešč v trgovini z mešanim blagom, pošten, krščanskega lepega vedenja in trdnega zdravja. Prošnje z dotič-nimi spričevali naj se pošljejo pod chifro G. D. I. uredništvu »Glasnika«.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem o tvoril v Ljubljani
zavod za snaženje stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
§
I
<5
i
c
t
fiptCINER-Kneippova slatina kava.
Jutar* anamtcd} Je metli/
h leta tem fcprtJano ftvnfna primes k bokov! kivt, * Prt živčnih, srenih, Selodncnlh bolntolh, prt peman|kanl» krvi etc. idravnliko priporočena. — NaJprJIiubljenojia «wo> kavlne pijače v atetliočore rodovtoab.
P
&
S
ti
I
s
I
I
5
C/c7c7c7c7c7c7c>Jc>c7c/c7c>c/c7c/JJ(/cl
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«