PETDESET LET KIPARJA TONETA LOGONDRA Ob retrospektivni razstavi akad. ki parja Toneta Logondra v galeriji na lo škem gradu ob kiparjevi 50-letnici (1982) je treba povedati, da' je to bil doslej edini celoviti prikaz njegovega ustvar janja od najbolj drobnih del, kot so znač ke in plakete, mimo plastik običajnih ve likosti do spomenikov. (Glej tudi kata log razstave, ki ga je izdal in založil Loški muzej 1982. Vse reprodukcije so iz tega kataloga). Tone Logonder je diplomiral pri prof. Frančišku Smerduju, ki mu je bil med študijem vzor in se je v svojih zgodnjih portretih zgledoval pri njem. Odmik od vzornika začutimo v portretu »Andrej - ček«, kjer Logonder poleg otroške psihe že išče tudi polnoplastično iormo. Od te neposredne navezanosti na tradicionalno reševanje portretne plastike se je od maknil predvsem v zanimivem portretu za spomenik Antonu Ažbetu. Drugo zvrst v Logondrovi ustvarjalno sti predstavlja ciklus figuralnih plastik na temo kmečkih žensk. V tem zaokrože nem tematsko zaprtem kiparskem svetu je odmev na severnjaško barlachovsko smer Logonder občuteno prestavil v do mačo žanrsko vzdušje (Klepetulji, Cip- karica, Žena s pinjo in. druge). Začetek te zvrsti, ki je kiparja pripeljala v stiliza- cijo, najdemo v portretu Mati. To je do prsno upodobljena kmečka žena, odeta v pled, ki ga je ohranil tudi v poznejših variantah celih stoječih figur »Kmečke žene«, v katerih so najbolj opazni premi ki v vedno večjo stilizacijo. Plastiko va- riira s posamičnimi zaobljenimi ploskva mi vse do rahlih detajlov, ki se pojavlja jo kot nakazana opora konstruktivnim elementom človeške figure. Notranjo napetost poudarjajo med ploščenjem na stopajoče vzbokline, tako da pod ogrin jalom le slutimo človeško telo. Portret Andrejčka 127 Tretje poglavje predstavljajo prav go tovo spomeniki, ki jih je doslej naredil deset in zadnji med temi je javna pla stika, postavljena na prostem v Podlub- niku. To je končna realizacija cele vrste plastik z naslovom »Kmečka ženica«, ki jih je začel delati že na likovni akade miji. Za diplomsko delo je zmodeliral kip, ki mu je dal naslov »Kmečka žena«. Plastika predstavlja v pled odelo kmečko ženo s cekarjem v roki. Ker pled pokri va ves zgornji del ženice, je vsa plastika strnjeno zaokrožena v valjasto obliko, kar ga je takrat še posebej zanimalo, saj je dejal, da želi pri plastiki podati samo najbistvenejše stvari, vse nebistveno pa odstraniti in s tem pridobiti na izrazu, ki naj bi pritegnil gledalca in mu govoril s svojo plastično oblikovnostjo. Zelje, da bi to plastiko izklesal v kamnu, ni ure sničil, ampak jo je ulil v drugem mate rialu, in sicer v betonu. Čeprav je ta pla stika velika skoraj tri metre, se med stolpnicami novega naselja v Podlubniku skoraj izgubi. Ni je mogoče doživljati kot monumentalno predimenzionirano javno spomeniško stvaritev, ker zahteva od gledalca intimen pristop. Ko že govorimo o Logondrovih javnih delih jih bomo našteli tako, kot so na stajala. 1959 je izdelal relief za poslopje banke v Skofji Loki v Šolski ulici, 1965 doprsni spomenik Oskarja Kovaoiča pred šolo z njegovim imenom v Ljubljani, 1967 doprsni spomenik Ivanu Groharju v Groharjevem naselju v Skofji Loki. 1969 bronasta figuralna plastika Agata in Jurij pred NAMO v Skofji Loki, 1971 doprsni spomenik Antonu Ažbetu v Dolenčicah, 1971 doprsni spomenik Ivanu Tavčarju pred osnovno šolo v Gorenji vasi v Poljanski dolini, 1979 spomenik (bronasti portret v relie fu) Lovrencu Koširju v Luši, 1980 reliefi za spomenik NOB na Prtov- ču. 1981 doprsni portret Borisa Ziherla za spomenik pred šolskim centrom us merjenega izobraževanja »Boris Zi- herl« v Skofji Loki, isto leto je po stavil spomenik Ivanu Groharju v Sorici, 1982 pa že omenjeno plastiko — spome nik »Kmečka žena«. Tako kot ta slednji spomenik je skoraj polnih dvajset let snoval tudi spomenik Ivanu Groharju v Sorioi. Študija za kmečko ženo Povrnimo se h Groharju, k ideji za spomenik, katere realizacija je spala pol nih dvajset let. Takrat si je zamislil sli karja Ivana Groharja v tipični drži sli karjev, ki delajo na prostem. Predvsem impresionisti so si v močnem soncu pri ogledovanju motiva z roko zasenčili oči, da so lahko bolje opazovali igro barv in barve v ostrih sencah. Ideja od osnutka naprej ni bistveno spremenjena razen rahlega premika Groharjeve desnice in korenitejšega posega pri drži nog in stoji. Tone Logonder pravi, da je spomenik pravilno postavljen v Sorici, da mora Groharjeva roka ob določenem času za senčiti obraz upodobljenca. Prav iz te dvignjene roke je izpeljal vso plastiko in seveda pri tem naletel na vrsto te žav. Roka mu razbija enotnost figure, ki je zato ni mogel oblikovati v duhu Kmečke žene in drugih tovrstnih pla stik. Zato se je odločil za rahlo siilizi- ran in povsem realistično koncipiran spomenik. Ce bi sedaj lahko delal na prej, bi figuro gotovo pri vedel do čistih plastičnih form. Zakaj pa ni že prej de lal na tem? Da, to je vprašanje, na ka terega lahko samo delno odgovorimo v tem članku, ker zadeva mnogo širšo ob ravnavo Tone Logander bi gotovo odgo- 128 kovalec. Kdor je kdaj koli lahko videl naravnost težaško delo. kakršno je na- metovanje gline na skoraj tri metre viso ko leseno in železno ogrodje in potem še oblikovanje več kot tono gline, bo moral priznati, da je vsaka pomoč več kot do brodošla. Tone Logonder je imel srečo, da so mu pomagali znanci in prijatelji in predvsem njegova dijaka z gimnazije Ja nez Mravlja in Metod Frlic. V bron ga je ulil livar Andrej Kamšek iz Zgornje ga Kaši j a, sedemdeset centimetrov visok kamnit podstavek so izklesali delavci Marmorja s Hotavelj, okolje so uredili po načrtih arhitekta Jožeta Kočevarja. S tem bi bilo dovolj povedanega o spome niku Groharju v Sorici, kakor tudi o nje govem ustvarjalcu, ki je dvajset let po diplomi dobil naročilo, kakršno bi si že lel marsikateri kipar. Pri opisovanju drugega obdobja Lo- gondrove ustvarjalne poti smo se z opi som spomenika »Kmečki ženi« v Podlu- bniku oddaljili od posebnega obdobja v Logondrovem kiparskem cipusu, ki ga predstavlja ciklus figuralnih plastik na temo »kmečke ženske«. V tem zaokrože nem, tematsko zaprtem kiparskem svetu, je odmev na severnjaško postimpresio- Cipkarica voril, da je treba živeti, zaslužiti za živ ljenje. Ce bi samo študiral na plastiki ozi roma spomeniku, za katerega ni bilo vide ti nikjer naročnika, bi mu trda predla. Bi lo pa bi to uresničljivo po zgledu »zagreb škega modela«, ki s pogodbo zagotavlja slikarju nemoteno enoletno pripravo raz stave ali kiparju nemoteno delo dve leti in v nekaterih primerih celo več. Pod ta kimi pogoji bi Tone Logonder lahko stu- diozno reševal vse kiparske probleme na spomeniku. Tako pa je od prve seje odbo ra za postavitev spomenika, ki je bila v aprilu 1980, do sprejetega naročila v letu 1981 preteklo kar preveč dragocenih mese cev (medtem je bilo treba odvreči zamisel, da bi bil spomenik Ivanu Groharju nare jen po njegovi skici Sejalec, ki bi imel za glavo Groharjev portret). V letu 1981 je moral Logonder na nodlagi prvotnega os nutka izdelati drugi osnutek, visok en meter in na podlagi tega še enega v na ravni velikosti z vsemi detajli, ki jih danes vsebuje 2;,80 m visoki spomenik. Za_ slednjega je porabil nekaj več kot ti soč kilogramov gline in približno prav toliko mavca, tako za negativ kot za po- zitiv. Pri vsem tem delu je bil kipar z Solj navaden »šihtar« in bolj malo obli- 3 Loški razgledi 129 nistično smer Barlacha občuteno pre vrednoten v domače žanrsko vzdušje, ki ga še najbolje dojamemo v kipih, kot so na primer »Klepetulji«, »Cipkarica« in drugi. Zanimiv je začetek te Logondrove ipoti, ki je kiparja pripeljala v rahlo sti- lizacijo. V portretu »Mati«, ki predstavlja kmečko ženico, upodobljeno doprsno in odeto v volnen pled, je treba iskati za četke tega drugega obdobja, čeprav so nastajali tako portreti kot ciklus »kmeč kih žensk« skoraj istočasno. Prav ob tej figuri je kasneje razreševal problemati ko cele stoječe figure. Nastalo je nekaj variant »Kmečke žene«, v kaiterih so; najbolj opazni ti premiki v vedno večjo stilizacijo. Plastiko variira s posamični mi, zaobljenimi ploskvami vse do rah lih detajlov, ki se pojavljajo kot naka zana opora konstruktivnih elementov človeške figure. Notranjo napetost pou darjajo med ploščenjem nastopajoče vzboklšne, tako da [pod ogrinjalom le slutimo človeško telo kot trden skelet moduliranih gmot. Zanimivo je, da je v prvih primerih »Kmečke žene« še ohra nil obraz, ki ga je kasneje nadomestil samo z ovalno ploskvijo brez kakršnih koli podrobnosti. Na ta način se je zelo oddaljil od pripovedne vsebine in s pla stično formo začel pripovedovati o vrednotah, ki jih plastika mora vsebo vati. Med drugimi spomeniki je treba ome niti še povsem drugače zasnovano pla stiko »Agata in Jurij« pred poslopjem Name v Škof j i Loki. Dve figuri tu ust varjata imaginaren prostor med njima, Detajl relieto s spomenika Osnutek za značko in ker gre za ilustracijo iz znanega Tav čarjevega dela Visoška kronika, je v tem primeru opustil stilizacijo in obe figuri obdelal skrajno realistično. Reliefi za spo menik na Prtovču, ki jih je delal po ski cah Iveta Subica. kažejo na zopet nov način kiparske obdelave. Poleg spome niške plastike se je Logonder veliko ukvarjal tudi z izdelavo medalj ali z os nutki za razne značke z reliefnimi upodo bitvami znanih mož in z drugo motiviko. To pa je manj znano področje njegove ustvarjalnosti, ki nam jo je približala šele razstava. Za konec smo prihranili še nekaj bio grafskih notic o življenju našega kiparja, ki kot osamelec ustvarja med številno močno vrsto slikarjev. V nekem orume- nelem časopisnem izrezku sem prebral, da Tone Logonder noče govoriti o sebi, o svojem življenju in o svojem delu. 'Če ški pesnik Karel H. Macha je zapisal: »Kdor ne pozna mojega življenja, me ne bo razumel, čeprav bi pogledal v mojo notranjost.« Nekaj življenj apisnih po datkov nam še ne bo približalo osebnosti akademskega kiparja Toneta Logondra, pa nam vseeno ne preostane drugega, kot da jih naštejemo v zaporedju, ki naj ga daje življenje vsakega umetnika, to je od rojstva naprej. V Pevnu, majhni vasici pod Križno goro in blizu Crngroba, je bil rojen 11. januarja 1932. Ker je skop v besedah, je tako tudi napisal v življenjepis in po vedal le. da je kiparstvo študiral, na Aka- 130 demiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Frančišku Smerduju in da je pri njem tudi diplomiral leta 1961. Leta 1963 je prvič sodeloval na likovni razstavi v Kranju in na Bledu. Leta 1963 je bil sprejet v Društvo slovenskih likov nih umetnikov. Samo to in nič več. Na srečo pa je včasih le kaj več povedal o sebi in o svojem delu, o čemer je ohra njen časopisni članek iz leta 1962, napi san le leto dni po diplomi. O študiju je takrat povedal, da mu je bila na Akade miji dana predvsem naloga modelirati tisto, kar je predpisano s programom in se na ta način temeljito spoznati s kipar sko tehniko modeliranja. To je zapis o akademskem kiparju To netu Logondru, loškem rojaku, ki je na stal ob kiparjevi 50-letnici. Vsekakor bo potrebno skrbneje spremljati njegovo življenjsko pot in njegove ustvarjalne do sežke, da bo mogoče izdelati za tega lo škega kiparja tudi umetnostno zgodovin sko oceno. Andrej Pavlovec V 131