Hrdjite	üz	mri
ZBORNIK
za umetnostno zgodovino / izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani
sebina zvezka 1.-2. / Dr. Franjo Ši-
V janec, Franc }Mihael in Janez Andrej Strauss (Prispevek k zgodovini slovenskega slikarstva v 18. stoletju) / Milko Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji / Viktor Steska, Pisma bratov Šubicev / Varstvo spomenikov / Umetnostno zgodovinsko društvo / Književnost / Marijan Marolt, Umetnostni spomeniki Slovenije, II. Dekanija Vrhnika
„Zbornik za umetnostno zgodovino" izhaja štirikrat na leto / Urednik dr. Izidor Cankar / Naročnina za IX. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din, za
inozemstvo 70 Din.
Letnik I. 45 Din / Letnik II. 60 Din / Letnik III. 60 Din / Letniki IV., V., VI., VII. in VIII. po 70 Din / Člani uživajo 25% popusta / Za originalno, celoplatneno vezavo se računa po 20 Din za letnik.
Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza. Odgovorni urednik: Dr. Izidor Cankar, univ. profesor v Ljubljani / Za izdajatelja odgovoren: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani / Odgovoren Janez Vehar.
Sommaire de N°l-2 / Les peintres Francois Michel et Jean Andre Strauss, par M. Dr. Franjo 8i-janec / Les manuscrits du moyen äge en Slovenie, par M. M. Kos / Nouvelles lettres des freres Šubic, par M. Viktor Steska / Sauvegarde des monuments historiques / Societe d’ Histoire de 1’ Art / Cronique des livres / M. Marijan Marolt, Les monuments historiques en Slovenie, II. Vrhnika
„Archives d’ histoire de 1’ Art“ paraissent quatre fois par an / Redacteur M. Izidor Cankar / Abonnement pour la 9® annee (y compris la cotisation pour la Societe d’ histoire de 1’Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Annee I 45 dinars / Annee II 60 dinars / Annee III 60 dinars / Annee IV, V, VI, VII et VIII ä 80 dinars / 25% de reduction pour les membres / Redaction et Administration:
Ljubljana: University.
ZBORNIK
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
LETNIK IX.	1929.	ZVEZEK	1.-2.
Franc Mihael in Janez Andrej Strauss.
Prispevek k zgodovini slovenskega slikarstva v 18. stoletju.
ričujoča monografija, ki obravnava doslej neznano ali vsaj
malo poznano poglavje iz sloArenještajerske umetnostne preteklosti, naj služi ožjim zgodovinskim raziskavanjem o slovenskem slikarstvu 18. stol. Stilni in kvalitativni značaj zbranega spomeniškega gradiva slikarjev Straussov iz Sloven jgradca moremo smatrati za zelo značilen izraz splošnih domačili umetnostnih razmer in stremljenj, zlasti v podeželski provinci, pri čemer ne kažejo slikarska, kiparska in arhitekturna dela nič manjše povprečnosti in šablonske okorelosti, kakor produkcija ostalih todobnih umetnostnih panog, na pr. literatura s prevladujočim utilitarističnim štivom in ljudsko prosvetnimi namerami, v slični umetniško slabotni formulaciji, dasi je baš likovna umetnost po osebnostih 18. stol. še vedno umetniško izrazitejša ter plodovitejša od vseli drugih. Kakor nima slovensko slovstvo v dobi katoliškega protireformacijskega gibanja in pozneje še globoko v 18. stol. nobenih umetniško veljavnejših del zaznamovali — znanstvene težnje Valvazorja, Acadeiniae operosorum, ter praktično poljudno slovstvo so edine globlje zareze — tako tudi v našem primeru slovenještajersko slikarstvo v dobi 17. in 18. stol. ni obrodilo takih spomenikov, ki bi pomenili po svojih umetniških namerah in zmožnostih odločno daljši korak od običajnih oltarnih slik, večinoma rokodelsko in na goli obrtni stopnji izvršenih, analogno v literaturi v praktične namene pisanim katekizmom in slovnicam. Kljub moči slikarstva in baš radi izredne plodovitosti njegovih izdelkov, s katerimi se nam je v umetnostni zgodovini prav tako važno pečati, kakor v lilerarni zgodovini z Matijo Kastelicem, P. Rogerijem, Pa-
Dr. Franjo Šijanec / Pariz.
UVOD.
o
glovcem, Stržinarjem, ali s Pohlinom, Kumerdejem, Japljem i. dr., je meja med poljudno utilitaristično zamislijo in duhovno samostojnejšim, umetniško čistejšim oblikovanjem po največ zabrisana, tako da prehaja kakor v delih, ki stoje blizu ljudske umetnosti, obrt v umetnost in obratno.
Rezultati stilno kritične analize Straussovih del morejo služiti le za delno podlago in začasno oporišče k razlagi celotnega baročnega slikarstva na slovenskem Štajerskem in radi nepopolnosti zbranega materiala ne dopuščajo zanj še nobenih splošno veljavnih zaključkov. Zato bomo mogli dognati le take umetnostne odnose in stremljenja, ki so splošno značilna za razvoj baročne umetnosti povsod drugod, in deloma še taka, ki so veljavna v krogu južne srednje Evrope, nekako v avstrijsko-alpskem območju. V tem slednjem pogledu pa se Straussi opre-dele v dolgo vrsto onih povprečnih ljudskih slikarjev, ki žive v tem času ob lokalno ukoreninjeni tradiciji zgornje-italijan-skega eklekticizma, pomešanega tu pa tam z nizozemskimi elementi, in ki v teh mejah več ali manj samostojno izražajo težnje svojega ožjega časa in kraja. Njun specifičen pomen za slovensko ozemlje pa bo postal jasen v skupni, celotni primerjavi s Quaglio, Metzingerjem, Jelovškom, Wergantom, Cebejem in drugimi, ozirajoč se že sedaj na dovolj očitno dejstvo, da je stilna sorodnost z Metzingerjem — v bistvu — še najožja, kljub razvojni in kvalitativni razliki, ki Straussovo pomembnost na-pram Metzingerjevi še bolj zožuje v lokalno štajerski krog.
Pregled o stanju umetnostno zgodovinskih raziskavanj v štajerski provinci Slovenije kaže v tozadevni literaturi, da se ta, izvzemši Stegenškovo delo in redna spomeniška poročila, predvojna in povojna, ni povzpela nad običajni priložnostni vložek, notico ali kratek popis v splošno zgodovinskih, kraje-pisnih ali narodopisnih delih. (Orožen, Kovačič i. dr. Op. 1.) Kakor so tudi Wastlerjeva dela temeljne važnosti za spoznavanje celokupnega štajerskega umetnostnega materiala, ni med njegovimi spisi nobenega, ki bi obravnaval neposredno kak slovenski spomenik. Njegove razprave o graških spomenikih in umetnostnih razmerah štajerske renesanse in zgodnjega baroka, njegov „Künsterletxikon“, ki se prav tako nanaša na slovenje-štajersko umetnost, so še danes nenadomestljivi viri v študiju notranje-avstrijskih dežel. Gradivo, ki ga prinašajo Orožnovi in Stegenškovi popisi cerkva, je treba za ožja raziskovanja domače zgodovine v prvi vrsti vpoštevati. Več ali manj štajerski umet-
niki, kakor Flurer, Mathias von Görz, Ghisi, Gschiel, Hackhofer, Ilaukh, Janneck, Kauperz, De Lalio, Mölek, Pietro de Pomis, Remp, Weissenkircher, pa tudi koroški Fromieller in nižje-avstrijski Kremser-Schmidt, so bili v daljši ali krajši obliki, več ali manj izčrpno popisani in ocenjeni z ozirom na njih položaj v razvoju štajerske umetnosti. Kakor so tudi važni za spoznanje celokupne štajerske likovne umetnosti, povprečne kakor nadpovprečne, niso njih notranji in zunanji pogoji umetniškega ustvarjanja še dovolj razjasnjeni in to posebno radi geografskega položaja tega ozemlja, ki povsem naravno združuje italijanske, nemške in slovenske elemente ter jih izraža po večini kot povprečno mešano tvorbo v zelo zakasnelih, provincialno rustificiranih oblikah.
V času prodirajočega prosvitljenega absolutizma, ki je z reformami Marije Terezije razdeljeval slovensko Štajersko na upravno politična okrožja ter jih centralistično še ožje privezal na Gradec in Dunaj, moramo še povrhu vpoštevati pri zunanjih okoliščinah umetnostnega razvoja tudi to važno dejstvo, da je bil slovenski del bivše vojvodine Štajerske dolga stoletja deležen usode političnega, kulturnega, umetnostnega življenja skupno z večinskim nemškim delom štajerskega prebivalstva, ki je predstavljalo po svojem središču v Gradcu, obenem glavnem mestu notranje-avstrijskih dežel in vojvodine same, odločujoči faktor v vseh vprašanjih in rešitvah skupnega življenjskega območja. Deželni stanovi so bili po večini nemško-avstrij-skega pokolenja in slabotno slovensko meščanstvo, kakor tudi nemško, je životarilo v svojem ozko odmerjenem krogu tako do posameznih svobodomiselnejših reform tekom 18. stol., ki so privedle tudi slovenske pokrajine do zavestnih, samostojnejših tendenc v izražanju lastne narodove sile. Kakor je Ljubljana za Kranjsko, tako je Gradec za Štajersko pomenjal komunikacijsko središče, od koder so se razširjali sporadično po lastni zaostalosti in konservativnosti že zelo razredčene oblike, oživljene v provinci tu pa tam z lastnimi avtohtonimi silami, kakor kaže n. pr. izredna plodovitost renesančne arhitekture v Radgoni, kjer niso italijanski mojstri nič manj agilno delovali, kakor v Gradcu samem. (Op. 2.) O kaki izrečni vplivni odvisnosti krajev štajerskega ozemlja med seboj pa ne more biti v stilno zgodovinskem pogledu nikoli govora, saj je baročna umetnost baš radi svojega široko ljudskega in evropsko univerzalnega pomena oplodila vsak kraj posebej in tudi umetnostno geograf-
ska karta sama bi pokazala, da se vplivna sfera določenega umetnostnega tipa ali stila nikoli ne krije samo z mejami kakorkoli drugače oddeljenega, po drugih zakonih preračunanega politično upravnega ozemlja, marveč le z mejami splošno nadrejenega gospodarskega in socialnega organizma, čigar tvorba sloni na istih duhovnih premisah svojega časa kot umetnost in vse ostale panoge. Zato bi bilo zaman in nesmiselno iskati samostojno oblikovanih tipov baročne štajerske, baročne kranjske ali baročne koroške umetnosti, ko žive vse notranje - avstrijske in alpsko nemške dežele pod eno in isto tipično fevdalno politično upravo in v skupnih kulturnih razmerah baroka sploh.
Razvoj štajerskega slikarstva v 16. in 17. stoletju je brez-primerno bolj živahen kot drugod južneje. Razvoj v predhodni dobi nemške renesanse, ki pomeni svojevrsten višek tudi v notranje - avstrijskih deželah, ter napredujoča italijanizacija umetnosti dovolj zgovorno priča o zgodovinski važnosti te najjužnejše nemške in najsevernejše slovenske province napram naglo osvajajočim ciljem baročnega slikarstva, realiziranim v vseh povprečnih značilnostih v prvem domačem mojstru Weissen-kircherju. Ni morda samo slučaj, da je bil Gradec že preje tudi sedež notranje-avstrijskega dvora in uprave in da se je pozneje v 18. stol., ko te funkcije že dolgo ni več imel, tudi umetnostna produkcija — seveda ne v vzročni zvezi s politično spremembo — enotneje in brez lastnih viškov zlila z ono ostalih dežel ter da celo narašča važnost Kranjske v 18. stol. večinoma v vseh kulturnih področjih, v slikarstvu zlasti po delu tako plodovitih in samoraslih osebnosti kot sta Quaglia in Metzinger. Nadaljnjih notranjih razlik med deli štajerske in kranjske provenijence pa še danes ni mogoče ugotoviti splošno, kvečjemu akcidentalno od primera do primera, niti ni mogoče postaviti primerjalnega kriterija, ki bi očrtal obe upravno-politično ločeni komponenti na ozemlju slovenskega baročnega slikarstva, dokler ni obojestranski material stilno analitično raziskan. Saj bi morali radi popolnosti še pritegniti slovensko koroško in primorsko goriško ozemlje, ki prav tako pripadata po svoji gravitaciji kot obrobni ozemlji deloma sem, deloma tja. Partikularistični značaj politične uprave in kulturnih ustanov še ne pomeni temeljne dife-rencijacije v onih skupnih materialnih in duhovnih podlagah samih, iz katerih nastaja stilna enotnost umetnostnih pojavov, in je zato pri njihovi presoji le toliko potreben uvaževanja,
kolikor pojasnjuje spremijajoče, izvenumetnostne pojave pri razlagi skupnega imenovalca: enotnega izraza določene dobe.
Čeprav nimamo o zunanjem življenjskem poteku slikarjev Straussov, katerih delovanje obsega skoro celo stoletje, nobenih takih podatkov, po katerih bi spoznali njih umetniške odnošaje do sodobne okolice, nam je vendar iz ohranjenega slikarskega materiala toliko jasno, da nista najbrže nikoli prestopila ozkih mej- delokroga, ki je bil tedaj odmerjen povprečnemu podeželskemu cerkvenemu slikarju. Njih delo je izključno cerkveno slikarstvo, ne slikata ne portretov, ne krajin in ne mitoloških alegorij, ne upodabljata druge snovi, kakor samo cerkveno reli-gijozno. Gotov je, da nista mogla dobivati posebnih naročil iz meščanskih krogov in iz plemiških še celo ne. Poslednji so naročevali pri znanih inozemskih slikarjih in le najboljših domačih močeh, katerih častni naslovi „dvorni*1 ali „deželni“ slikar so običajno že na zunaj označevali odličnejše zveze in po večini tudi njih umetnostno pomembnejše delo. Že s socialno umetnostnega stališča je za to prav poučen pogled v graško slikarsko konfraterniteto. (Op. 5.). Slikarska konfraterniteta v Gradcu je bilo udruženje domačih slikarskih in kiparskih mojstrov, ki je po svojih statutih, potrjenih 4. jan. 1622 po cesarju Ferdinandu II., branila člane pred priseljenimi tujci, neudruženimi diletanti, mazači ter zakotnimi izvrševavci zgolj rokodelskih izdelkov. Nastopila je proti kvarnim vplivom ignorantov, hotela se je zavarovati pred vsemi temi dvomljivimi eksistencami — izrazi, ki ostro zvene iz njenih pritožb in iz pravil samih. Na drugi strani je pa izrabljala to svoje privilegirano mesto često v zgolj osebne napade tudi napram dobrim mojstrom, čemur se pri ostro konkurirajoči produkciji tega izredno plodovitega časa ne moremo čuditi. Ustanovil je konfraterniteto Pietro de Pomis, dvorni arhitekt in slikar na cesarskem dvoru, kamor ga je iz Italije poklical Ferdinand II. Statuti so obsegali 16 točk, katerih glavna pravila določujejo pogoje sprejema in kaznjive prestopke. Mojster, ki hoče biti kot reden član sprejet, mora izven Štajerske, Koroške in Kranjske tri leta delati, se mora izkazati z rojstnim in vajenškim spričevalom, mora najmanje šest let služiti kot pomočnik pri kakem poštenem slikarju ali kiparju. Predložiti mu je treba preizkusno delo in to delo naj bo „lastne invencije'*. Ko je bil spoznan za zmožnega, plača 20 goldinarjev, če je iz Gradca, 10 goldinarjev, če je od drugod doma. V nasprotnem slučaju se še mora učiti naprej („der Khunst nach raissen“).
Biti mora dobrega vedenja in se vdeleževati procesij na praznik Corporis Christi. Tuji slikarji se pa naj izženejo, če ne ustrezajo brezpogojno pravilom konfraternite. Izvzeti so le tedaj, če delajo v službi oblasti in plemenitašev, v njih gradovih, hišah in samostanih. Nadaljnja pravila se še nanašajo na disciplinarne kazni ter na pomočniški ali vajenski red. Vsem mazačem („Störer, Stimpler und Frötter“) pa naj profosi takoj odvzamejo orodje in barve, nato pa se naj izženejo iz mesta. Na listini so podpisani prvi člani kontraternitete.
Prva znana pritožba je ohranjena šele iz leta 1750., in ker so na njej podpisani odborniki in člani konfraternitete, nas zanimajo graški sodobniki Janeza Andreja Straussa, ki je bil tedaj 29 let star. To so: Jožef Schokotnig, kipar in patron udru-ženja; Janez P. Raunacher, dvorni in deželni slikar ter A^ice-patron; Janez Mihael Zyrlein. Janez Krstnik Scheit, Filip Karl Laubmann, Jožef August Ogerer, Franz Zänger, Fortunat Jožef Marxer, Venceslav Weigenfels, Matija Mäckh, Janez Krizostom Vogl, vsi slikarji; kiparji pa so Filip Jakob Straub, Janez Mihael Weindl, Janez Matija Leitner, Erazem Lauber in pozlatar Franc Reith. (Op. 4.). Od teh so v slovenje - štajerskih krajih delali Laubmann, Vogl, Straub in Leitner. Imena Strauss ne srečamo niti v seznamih konfraternitete niti v pritožbah proti podeželskim slikarjem. Le stanovska samozavest in stroga netolerantnost napram neudruženim priseljencem govori iz poročil slikarske konfraternitete, nikjer pa ne moremo izslediti, da bi se zavestno ali nezavestno zavzela za kak umetnostni program, za določeno izpovedane estetske ideale, za katero izmed šolskih smeri v smislu obstoječih akademij. Ker je bila le stanovska, strokovna organizacija, ni mogoče posneti o njih skupnem ali poedinem umetnostnem hotenju ničesar gotovega. Celo večina del samih tukaj ali v drugi zvezi le imenoma navedenih umetnikov je neznana, izgubljena ali pa anonimno brez signature priča kjerkoli o zdaj pestri, zdaj enolični masi baročnih ljudskih umetnikov, katerih umetniški pomen ni segel preko malomeščanske in podeželske štajerske province. Saj so le prejemali in dograjeno asimilirali v smislu ljudsko-psihološke ekstenzivnosti in niso preobraževali kot poedinci ali tvorci individualnih stilnih komponent razvoja; tu je njih pomen reduciran na najmanjše donose in omejen na najožjo lokalnost. Zato je tudi ves razvoj slikarstva starejšega in mlajšega Straussa, ki traja skoraj vse stoletje, neenotno vezan, disparaten in neizrazit v formalnem izražanju ter v primeri s
Tiepolo-Watteau-jem iz istega stoletja — si licet parva — komaj zaznaven.
Dokler ne poznamo umetnostnih stremljenj članov slikarske konfraternitete pobližje, vemo le to, da je varovala obrtniške tradicije domačega slikarstva, da je predstavljala v tem smislu neko monopolizacijo in posredništvo graških naročil. Čez 150 let je zato prenehala, saj so se tudi socialni delovni pogoji umetnostnega nastajanja spremenili pod pritiskom naraščajočega individualističnega razvoja. Njen pomen za slovensko slikarstvo kot tako je zelo podrejen in neznaten, tako da o dejanskih medsebojnih vplivih in izmenjavah ni mogoče govoriti. Stikov je bilo toliko, kolikor so njeni člani, kakor Laubmann, Vogl, Peuchl, Weissenkircher in Flurer, sporadično delovali tudi na slovenskem Štajerskem, zapustivši na tem ozemlju dovolj pomembna dela. (Op. 5.). Izmed domačinov, včlanjenih v konfraterniteti, je prištevati deželnega kiparja Janeza Jakoba Schoya (rojen je v Mariboru, deloval je največ v Gradcu in tam umrl 1735) med najvažnejše zastopnike štajerskega baročnega kiparstva, čigar domača dela v Rušah (1728) in v Slovenjgradcu (1734) datirajo iz iste dobe in istega kraja, kjer nahajamo tudi dela Franca Mihaela Straussa. (Op. 6.).
Zelo plodoviti stiki med severno in južno pokrajino pa se še kažejo na drugi način, preko zaenkrat le zunanjega dejstva, katerega morebitni sukcesivni umetnostni pomen še danes ni pregleden, to je preko ruške šole. Njeni gojenci so bili mnogi uvaževani slikarji in kiparji, člani slikarske konfraternitete in deželni umetniki, tako Schov sam, Hauck, Trost, oba Vogla, Sc-hartinger. (Op. 7.). Dober del štajerske in notranje-avstrijske zgodovine baročne dobe je zvezan z možmi, ki so bili učenci ruške privatne gimnazije, ustanovljene 1645 po župniku Juriju Kozini, ukinjene 1759. Tako je tudi „Ruška kronika“ po svojem glavnem obsegu obenem zgodovina tega daleč naokrog znanega in izredno obiskovanega prosvetnega središča, ki je na pr. le 1698. leta štelo 250 učencev. Taka šola, sama zase v neznatnem kraju, kjer so po vzorcu jezuitskih gimnazij tudi predstavljali gledališke igre, je dober dokaz goste penetracije baročnih kulturnih teženj v deželo. Njeno delovanje je moralo vplivati v pravem pomenu ljudsko, je bilo novo plodno stikališče v tradicionalni rivaliteti mestnih in podeželskih, centralnih in perifernih tvorb ter je bilo v funkciji posredovanja zmožno lastnih vmesnih gibanj: tako so prenesli pozneje jezuit je šolo v bližnje
mesto, v Maribor. Analogno se je zaneslo slikarstvo, takrat moderno v mestih in centrih, po neštetih umetnikih, šolanih v družinskih delavnicah svojih očetov ali pri bližnjih in daljnih mojstrih, v zadnjo vas. Vsestranost tega časa je oplemenitila deželo samo tako trajno, da ni čudo, če je ostal že v času sprejemanja iz zadnje roke zastarel tip baročne cerkvenoslikarske kompozicije še danes v marsičem izraz ljudsko - umetnostnega slikarstva in njega komaj spremenjena ikonografska sestavina. Ohranjeni spomeniški in arhivalni material o slikarjih Straussih je toliko zaključen in številen, da ga je mogoče dvigniti iz ostale anonimne in osebnostno fragmentarne produkcije. Dela sama pa, v severo-zapadnem kotu, južno od Drave in okrog Slovenjgradca, Pohorja, doli do Celja, razodevajo z ostalim slovenskim slikarstvom skupne oblike v razdobju, ki ga označujemo z razvojem poznega baroka do rokokoja.
Opombe.
x)	Splošna, v razpravi porabljena literatura.
Cankar Izidor, Uvod v umevanje likovne umetnosti, Ljubljana 1926. Giulio Quaglio, Odtis „Dom in Sveta“, Ljubljana 1920, XXIII., št. 3—4, 77—84; št. 5—6, 131—137; št. 7—8, 186—192; št. 9—10, 240—245. — Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, ZUZ, Ljubljana 1922, II., 129—134. — Tri slike Žalostne Matere božje, ZUZ, 1924, IV., 19—26.
Dvorak Max, Geschichte der italienischen Kunst II., München 1927.
Friedländer Max, Die niederländischen Maler des 17. Jahrhunderts, Propyläen-Kunstgeschiclite XII., Berlin 1923.
Garzarolli-Thurnlackh Karl, Die Barockausstellung im Museum Joanneum in Graz, Wien 1924.
Hammer Heinrich, Der Kärntner Barockmaler Josef Ferdinand Fro-miller, Carinthia, Klagenfurt 1910, C, zv. 4—5, 101—163.
Janisch I. A., Topographisch - statistisches Lexicon von Steiermark,
I	— III., Graz 1878—1885.
Käbdebo H., Ein steiermärkischer Maler aus dem 18. Jahrh. (Janneck), Tagespost, Graz 1878, No 1%—198, 204—205.
Kovačič Fran, Slovenska Štajerska in Prekmurje, Zgodovinski opis, Ljubljana 1926.
Kümmel Emil, Kunst und Künstler in ihrer Förderung durch die steierm. Landschaft von 16. bis 18. Jahrh., Beiträge z. K. st. G., Graz 1879, XVI., 83—125.
Mal Josip, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Ljubljana 1924.
Ojetti Ugo, La pittura Italiana del seicento e del settecento alla mostra di Palazzo Pitti. Milano-Roma 1924.
Orožen Ignaz, Das Bistlmm und die Diözese Lavant, I.—VIII., Marburg 1875—93.
Riegl Alois, Die Entstehung der Barockkunst in Rom, Wien 1908.
Riesenhuber Martin, Die kirchliche Barockkunst in Österreich, Linz 1924
Rosenberg Adolf, P. P. Rubens, Klassiker der Kunst V., Stuttgart-Leipzig
1906.
Rosenberg-Gutman Anny, Hanns Adam Weissenkirchner, Beiträge zur Kunstgeschichte Steiermarks und Kärntens II., Graz 1925.
Schlosser Anton, Die Literatur der Steiermark in Bezug auf Geschichte, Landes- und Volkskunde, Graz 1914.
Sclimerber Hugo, Betrachtung über die italienische Malerei im 17. Jahrh., Strassburg 1906.
Stegenšek Auguštin, Umetniški spomeniki lavantinske škofije, 1. zv.: Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905. — 2. zv.: Konjiška dekanija, Maribor 1909. — Zgodovina pobožnosti Sv. Križevega pota, Ponatis iz „Voditelja“, Maribor. 1912. — Sv. Gore na Štajerskem, Ponatis iz „Voditelja“, Maribor 1911.
Stele France, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1924. Umetnostni spomeniki Slovenije, Politični okraj Kamnik, topografski oris, Priloga ZUZ, 1922, II. nad. — Varstvo spomenikov, ZUZ, 1921, I. nad.
Steska Viktor, Slovenska umetnost, I., Slikarstvo, Prevalje 1927.
Stix Alfred-Frölilich-Bum L., Die Zeichnungen der Venezianischen Schule, Beschreibender Katalog, Albertina, I., Wien 1926.
Suida Wilhelm, Von steirischer Barockmalerei im Unterlande, Südsteiermark, Graz 1925, izd. Franz Hausmann, 116—120. — Die Landesbilder-Galerie und Skulpturensammlung in Graz, österreichische Kunstbücher, Sonderband II., Wien 1925.
Tietze Hans, Johann Michael Rotmayr, Jahrbuch d. Z. K. N. F. IV. Bd.,
II.	Teil, Wien 1906, 80—167.
Voss Hermann, Die Malerei des Barock in Rom, Berlin 1924.
Wastler Josef, Steirisches Künstlerlexicon, Graz 1883. — Das Kunstleben am Hofe zu Graz unter den Herzogen von Steiermark den Erzherzogen Karl und Ferdinand, Graz 1897. — Die Maler-Confraternität in Graz gegen die Störer und Frötter, Hofkammerakten d. k. k. Statthalterei Graz, Mittig, d. h. V. f. St., Graz 1883, XXXI., 121—127. — Die Ordnung der von Peter de Pomis gegründeten Malerkonfraternität in Graz, Beiträge z. K. st. G., Graz 1891, XXIII., 10—21. — Nachrichten über Gegenstände der bildenden Kunst in Steiermark, Mittig, d. h. V. f. St., 1884, XXXII., 120; 85, XXXIII., 201; 86, XXXIV., 147; 87, XXXV., 151; 88, XXXVI., 187; 89, XXXVII., 199; 90, XXXVIII., 181; 91, XXXIX., 253; 92, XL., 273. — Malerei und Plastik, österr. Ung. Monarchie in Wort und Bild, Steiermark, Wien 1890, 229—244.
Weisbach Werner, Der Barock als Kunst der Gegenformation, Berlin 1921. Die Kunst des Barock in Italien, Frankreich, Deutschland und Spanien, Propyläen-Kunstgeschichte XI., Berlin 1924.
Zahn Josef, Steirische Miszellen, Zur Orts- und Kulturgeschichte der Steiermark, Graz 1899. — Styriaca, Gedrucktes und Ungedrucktes zur steierm. Geschichte und Kulturgeschichte, Graz 1894, 1896, 1905. — Zusätze und Nachträge zu J. Wastlers Steierm. Kiinstler-Lexicon, Mittig, d. h. V. f. St., 1884, XXXII., 53; 85, XXXIII., 150; 89, XXXVII., 77.
Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen, Graz 1864—1903, I.—XXXII., Nad.: Beiträge zur Erforschung steirischer Geschichte, Graz 1904 do 1908. — Okr.: Beiträge z. K. st. G.
Časopis za zgodovino in narodopisje, Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor 1904, I., nad.
Der Kirchenschmuck, Graz 1870—1905, I.—XXXIY.
Ljubitelj krščanske umetnosti, Izdaja spomeniški svet lavantinske škofije. Urejuje dr. Avg. Stegenšek, Maribor 1914, I
Mitteilungen des historischen Vereines für Steiermark, Graz 1850—1905, I.—L. — Okr.: Mittig, d. h. V. f. St.
Mitteilungen der Zentralkommission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, Wien 1856—1874, I.—XX.; 1875—1902, I.—XXVIII.; 5. Folge 1902, nad. — Okr.: Mittig, d. Z. K. f. Denkmalpflege.
Steirische Zeitschrift für Geschichte, Graz 1903—1905, I.—III.
Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 1921, I., nad. — Okr.: ZUZ.
Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, Graz 1906, nad.
Specialna literatura o Francu Mihaelu in Janezu Andreju Straussu.
Janisch J. A., Topographisch-statistisches Lexicon von Steiermark, Graz 1885, III., S—Z, Tüffer. — Citira doslovno Orožna, Das Bisthum und die Diözese Lavant., IV., Dekanat Tüffer, str. 37.
Mitlg. d. Z. K. f. Denkmalpflege, III. Folge, Bd. XII., No 6, Juni 1913, str. 105. — V zadevi restavriranja še: No 10, 11, Oktober-November 1913, str. 193.
—, III. Folge, Bd. XI., No 11, November 1912, str. 275.
—, III. Folge, Bd. X., No 1, Januar 1911, str. 74: No 3, März 1911, str.	159;
III. Folge, Bd. XVIII., No 10, Oktober 1909, str. 506—507.
Mittig, d. Z. K. f. Erforsch g. und Erhaltg. d. Kunst- u. histor. Denkmale,
III.	Folge, B. II., No 3, März 1903. Sitzungsberichte, Steiermark, str. 74.
Orožen I., Das Bisthum und die Diözese Lavant., IV., Graz 1881. Dekanat Tüffer, Die Hauptpfarrkirche St. Martin in Tüffer, str. 37.
Stegenšek A., Prenovljene cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti I., Maribor 1914, zv. 3, 4, str. 208. Stegenšek omenja Strausse, zraven konservatorskih poročil v Mittlg. d. Z. K., še edino na tem mestu.
Stele Fr., Oris zgodov. umetnosti pri Slovencih. Ljubljana 1924, str. 71.
—	Varstvo spomenikov, Slovenska Bistrica, župna cerkev.	ZUZ	1926,	VI.,
str. 53; str. 54. — Umetnostni spomeniki Slovenije, Politični	okraj	Kamnik,
priloga ZUZ, 1926, VI., str. 286; 282.
Steska V.. Kremser-Schmidtove slike na Kranjskem, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana 1909, XVIII., sešitek 1, str. 57. — Slovenska umetnost, I., Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 127.
Vrhovnik J., Arhivski poberki o nekaterih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja, ZUZ 1922, II., str. 105.
Wastler J„ Steirisches Künstler-Lexicon, Graz 1883, str. 163.
2 Wastler, Nachrichten über Gegenstände d. bild. Kunst in Steiermark, Mittig, d. h. V. f. St., 1895, XLIII, 96, XLIV.
3 Wastler, o. c„ Die Ordnung..., Das Kunstleben...
4 Wastler, o. c., Die Malerkonfraternität.
5 Wastler, Steierm. Künstlerlex., str. 21—22, 84, 120, 177, 179—182.
Stele, Varstvo spomenikov, Slov. Bistrica, ZUZ 1926, VI., str. 53.
B Wastler, Steierm. Künstlerlex., str. 152—153.
Srednjeveški rokopisi v Sloveniji.
Milko Kos / Ljubljana.
MARIBOR I ŠKOFIJSKA KNJIŽNICA.
108
Perg.; — 14. stol., kmalu po 1.1316 (posvetitev salzburškega nadškofa Friderika, gl. f. 2); — 35 X 26 cm; — 134 fol. (= 1 ovojni list + 17 kvaternijev; od zadnjega kvat. odrezani zadnji trije listi); — gotska knjižna minuskula, ena roka, dva stolpca; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; sklepa deloma odpadla; ob zgornji rob zadnjih platnic je pritrjena železna veriga; na sprednje platnice je prilepljen perg. listič (16 X 3 cm), v ozkem kovi-nastem okvirju, s sodobnim zapisom „Kathalogus summorum pontificum. Item cronica et cetera que hic interius circa principium sunt descripta“; nad tem naslovom, prilepljen listič z rdečo arabsko številko „290“.
Notranja stran sprednjih platnic in f. 1—1': jurističen tekst z glosami iz začetka 14. stol.
F. 2—3'. „Kathalogus summorum pontificum et no mi na omnium episcopatuum universalis ecclesie. Numerus summorum pontificum. “ Zadnji papež na f. 3': „Johannes XXIIus. Sub quo est confirmatus dominus Fridericus archiepiscopus Saltzburgensis;“ nato od kasnejše roke dodano: „qui multa bona fecit, et obiit feria secunda ante diem palmarum, anno domini M0.CCC.XXXVIII°, regiminis sui XXIII0 anno.“
f. 3'—15': „Tituli cardinalium et no mina episcopatuum t o c i u s m u n d i.“
f. 15': „Duodecim autem sunt abusiones mundi...“ f. 15'—16'. „Staciones que per ecclesias Rome fiunt.“ f. 16'—19'. „Si quis de Joppe in Jerusalim ire uoluerit..(opis sv. krajev v Palestini).
f. 19'—28'. Kronika od začetka sveta do cesarja Kaligule. „De origine mundi. Non arbilror infructuosum X Marcus ewangelium scripsit.“
f.29—52. „Incipit regimen sanitatisad inclitum dominum regem Aragonie, ab ordinacione dictum,a) de aeris et mansionis con-gruitate. Primum capitulum, de electione aeris.“ Dodano od druge roke: „Compilatum a magistro Aruando Catelano;“ nato zopet od glavne roke: „Prima pars uel consideracio X uel nunquam utatur.“
f. 52—62'. „Incipit prologus in pharetram fidei contra I u d e o s. (f. 52'). In disputacione contra Iudeos X studeat inuenire. Incipit pharetra fidei contra Iudeos. Tolle arma tua... De aduentu Christi. De aduentu Christi prophetauit Moj-ses X commendacio gen-cium.“
f. 62'—70'. „Ista sunt excepta de erroribus Iudeorum i n t a 1 m u 1, quos transtulit frater T h e o b a 1 d u s (de Saxonia), supprior ordinis predicatorum ville Parvsiensis, sicut scribunt in sub-sequentibus. Talmut id est doctrina X submerserat. XII. exploratores.“
a> popr. iz d i r t u m.
f. 70'—78. „Questiones contra I u d e o s.“ (f. 71). „Pa-schalis de Roma hoc opusculum disputacionis Iudeorum contra sanctum Anastasium ad honorem uenerabilis patriarche Gradenensis fideliter ac deuote transtulit, anno domini .M°.C°.LXIII. Interrogauit Iudeus X hominem confitentcs cui gloria... Amen.“
f. 78—89'. „L i b e 11 u s de articulis fidei et ecclesie sacramentis, secundum fratrem Thomam de Aquino, de ordine fratrum predicatorum. Postulat a me X corpus spirituale, ad quam gloriam nos perducat qui... Amen.“
f.89'—94'. „Incipit exposicio oracionis dominice, secundum fratrem Thomam de Aquino. Pater noster X de affectu dicenda.“
f. 95—116'. Razlaga simbola. „Credo in vnum deum etc. Primum quod X venturus est ad iudicium.“
f. 117—134. „Incipiunt meditacionesbeatiBernhardi... Multi multa sciunt X eundemqüe dominum glorie qui... Amen.“ f. 134': prazno.
109
Papir; — 14. stol., prva polovica; — 20 X 14-5 cm; — 302 fol. (= 13 sekst. + 2 lista + 12 sekst.); — gotska knjižna minuskula, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; sklep odpadel; na notranje strani platnic prilepljeni perg. listi z brevirskim tekstom 13—14. stol.
Filigrani: polumesec; volovska glava; trovrhata gora; tehtnica v krogu.
Ovojni list: prazen.
f. 1—167': 23 govorov o deset ih zapovedih, „Sermo primus. Scribitur Mattheo XXII0. Quicumquid legis doctor..— f. 167' do 170'. „Registrum super X precepta;“ — f. 171—290'. 17 govorov, „No-tandum quod superbia..— f. 291—292': register k predstoječim govorom; — f. 293—302': prazno.
110
Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 22 X 16 cm; _ 72 fol. (= 9 kvat.);
—	gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice; sklep odpadel; za ovoj služi perg. list z juristič-nim tekstom 14. stol.
F. 1—39. „Hic incipiunt capitula“ (do f. 1'), nato „Incipiunt e x -c e p t i o n e s super s u in m a m R e m u n d i capitulando. Hoc opusculum in tres partes diuiditur... Hic incipit primum capitulum. De decimis. Decime ut ait decretum X satisfecerit excommunicetur. Explicit iste liber, sit scriptor crimine liber, scriptoris munus sit bos bonus et equus unus. Dextera scriptoris.“1
f. 39'—50. „Incipit prologus magistri Alani porrectam in librum pnralem (!). Heinrico dei gracia Byturiensi patriarche Aquintanorum primati, A 1 a n u s dictus magister opus suum. Quoniam huius fructu-antis mundi X non operi sed opifici. Amen. Explicit summa de
1	Zadnji dve besedi zabrisani.
mtöltti/r fmMmmftomomu fgmu t
\ v
fttoefim# rfümst mAhrot qmpoctnöcet
UCtotftifftölttgöJD* tjfcftrt
flfflsoustfu&ticntutž
Sl. 1. Maribor, Škof. bibl., kod. 140, f. 226, iniciala E.
p e n i t e n c i a. Dextera scriptoris benedicta sit omnibus horis. Incipit alius liber.“
f.50'—66'. „Incipiunt miracula beate Marie uirginis, de quedam monacho. In quodam cenobio X in dieto prius cuilibet. Expliciunt miracula beate Marie uirginis et alia. Finito libro sit laus et gloria Christo. Hie liber est scriptus, qui scripsit sit benedictus.“ f. 66'—72': razlaga nekaterih evangelijev.
Ul
Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 178 fol. (= 3 listi + 14 sekst. + 7 listov; pri drugem seksterniju dodan en list, pri petem eden odrezan); — 16-5 X 11*5 cm; — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, dve roke (ff. 5—59, 64—178); sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; sklep odpadel; na hrbtu listič z zapisom 16./17. stol. „Gregorij Decretaliumi“.
Iniciale v zlati, modri in rdeči barvi na ff. 64 (P), 93 (I), 117' (E), 154 (Q).
F. 1—3'. Odlomki raznih krajših tekstov, med temi z naslovi: „De uenatione clericorum“, „De aureola virginum“, „Sex modis peccatur in spiritum sanctum“, predgovor Rajmunda (de Pennafort) k „sum-muli‘, itd.
f. 4—4': prazno.
f. 5: o vsebini v „libri canonici“, f. 5—7': „Passus de uiciis“, „Item passus de uiciis“. f. 7'—59. „Incipiunt tytuli exceptorum decretalium libri prim i“ (vsebina). „De summa et sancta trinitale. Innocentius .III.us in concilio generali. Firmiter credimus X in primo.“ f. 59'—63': prazno.
f. 64—169. „Liber primvs. Incipiunt tytuli libri primi... De symo-nia liber primus. Quoniam inter crimina X Explicit s u m m a magistri Ray mu n di de casibus, cum apparatu Wilhelm i, et notatür textus per litteram .M., apparatus uero per duplex .W.“
f. 169—175': dodatki k predstoječi sumi.
f. 175'—177. „Isti sunt excommunicati ipso iure, secundum Ho-stiensem et alios.“
f. 177—177'. „Apparatus Gregorii IX> in concilio Lugdunensi.“ f. 177'—178. „Constitutionem. Duo dictis primo statuit Ynnocen-cius IIIIus in sua decrelali que incipit: Statuimus quod nullus...“ f. 178': prazno.
112
Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 20-5 X 15 cm; — 236 fot. (= 1 list + 1 sept., od katerega manjka en folij + 17 sekst + 1 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka 5 listov + 1 list); — gotska knjižna minuskula, ena roka, dva stolpca; — sodobna vez v lesene z rdečim usnjem prevlečene platnice; sklepi manjkajo; na hrbtu od roke 16/17. stol. „Raymundi Summa“.
F. 1—2': prazno.
f. 3—3': stvarni indeks.
f.4—14'. „Continencia summe de casibus parti-c u 1 o s u o s.“ Na koncu od druge in kasnejše roke: „Explicit summa fratris Reimund (!), qui fuit magister ordinis predicatorum,“ — „Explicit apparatus fratris Willelmi Redonensis, quondam lecloris Aurelia-nensis in theologia, qui fuerat magister in decretis et peritus in legibus, officialis Senonensis et. Remensis et Turonensis, cuius dicta per totam Franciam fuerant autentica et famesa (!).“
f. 15—16'. „Tituli decretalium“, „Rubrica de digestis“, „Rubrice de codice“, „Rubrice de institulis“, „Rubrice de autenticis“.
f. 16'—235'.	„Incipit summa	Reimundi et	apparatus
super s u m m	a m, a fratre G w	i 1 e 1 m o R o d o n	e n s e compo-
situs. Incipit summa Remundi. Quoniam ut ait Jeronimus X in litteris facte sunt. Explicit correctio super summam.“ f. 236—236': prazno.
113
Perg.; —14. stol., prva polovica; —	18-5 X 13 cm; — VI +	160 fol. (= 1 ter-
nij	+ 1 kvat. + 6	kvint. + 1 ternij +	6 kvat. [od zadnjega	odrezan med ff.
122/3 en list] + 1 kvint. + 1 sekst. [odrezan en list med ff. 143/144] + 6 listov + 1 kvint.); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, šest glavnih rok (I'—74', 75—77, 78—120, 120'—121, 123—148, 151—160'); — vez 15. stol. v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; vogali, sklepa in okraski sredi platnic manjkajo skoraj popolnoma; pri vezavi sprednjih platnic je uporabljen pergamenten list s kanonističnim tekstom 15. stol.; kodeks je uvezan iz treh delov (I—122', 123—150', 151—160').
F. I—VI'. Koledar.
f. 1—7. „Incipiunt question es de s e p 1 e m sacra m e liti s satis utiles. Septem sunt sacramenta X alienus fit deo.“
f. 7—8': beležke od poznejše roke, nanašajoče se na pridigarsko gradivo na f. 78 in dalje in na f. 129' in dalje.
f.9—74' „Hoc opusculum tam de summa magistri Reimundi quam de apparatu, causa breuitatis exceptum, diuiditur...“ Vsebina prve knjige, nato sledi tekst: „De symonia quid sit. Symonia est studiosa cupiditas X mulieris uoluptate. Explicit.“
f. 75—77. O simboliki številk 1 do 12. Eden je Bog, dva sla zakona itd., šest je vrčev (ydrie), ki predstavljajo: cordis contricio, confessio, castigatio, elemosina, oracio, sermonis audicio.
f. 77': beležke od poznejše roke (iste kot zgoraj na f. 7—8'), nanašajoče se na koledar in pridige.
f- 78—120: gradivo za pridige, za praznike in različne prilike od adventa dalje; zadnja celotna pridiga je za praznik sv. Jurija; nadaljevanje manjka.
f. 120'—121. „De qualitatibus anime.“ f. 122': beležke kot na f. 77'.
f. 123—129. „Incipit s u m in a Remundi“ (izvleček), f. 129'—148: pridige za nedelje in praznike od adventa dalje, f. 148'—149': prazno, f. 150: beležke kot na f. 77'.
f. 151—160: odlomek nekega spisa, kateri obsega pridige od 20. nedelje po Binkoštih do konca cerkvenega leta; odlomek je posebej pa-giniran s fol. 91—100.
Vsaj del kodeksa je bil v rabi ali je pa celo nastal v Würzburski diecezi na Bavarskem. Zato govore nekateri svetniški prazniki v koledarju (na pr. 8. jul. „Kyliani et soc.“) in beležke pri nekaterih koledarskih dneh (15/6: „de-dicacio in Symavsdorf“, 12/7 „dedicacio in Werne superiori“, 28/7 „dedicacio in Werne inferiori“, 15/8 „missa in Werne superiori“, 18/8 „dedicacio in Hilte-bolsdorf“, 8/9 missa in Gelthersheim“). Ober Wern, Nieder Wern, Gelders-heim, so vasi pri Schwcinturtu sev. od Würzburga na Bavarskem. Pri 27. marcu je v koledarju zabeleženo „resurrectio domini“; v 14. stol. je bila Velika noč 27. marca 1. 1323., 1334. in 1345.
114
Papir; — 1358—1365 (gl. f. 1); — 41 X 29-5 cm; _ 196 fol. (= 11 sekst. + 1 sept. + 4 sekst. + 2 lista); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vezava, lesene z usnjem prevlečene platnice, hrbet pokvarjen; gumbi in sklepa odpadla; notranji strani platnic prelepljeni s perg. listi, na katerih jurističen tekst 14. stol.
Filigran: sprednja polovica kozla (?) v profilu.
F. 1—99'. „Als des puchs regel stet zu erst von der driual-t i c h a i t. Also wil ich churczleichen sagen von der heyligen driualti-chait, nach dem gelauben Anastasii, den do hellt die gancz christenhait, in lob dem hymlischen got, darnach in lob dem hochgelobten fürsten Ruodolfen dem vierden, herezogen in Östereich, von wort ze wort als den gelauben Anastasius hat gemacht. Der do wil hail..(enciklopedičen spis o celokupnem stvarstvu, urejen po predmetih).
f. 100—101'. „Incipiunt medicinalia equorum probata. Wer rozz erczney lern well, der schol daz puch lesen, daz hat gemacht mayster Albrant, chayser Fridreichs frnd (!) vnd marstaler von Napels..
f. 102—133'. „Hye hebt sich an der e p i s 11 e r des gancze iar. Dominica K Paulus ad Romanos. Fratres scientes quia hora... Nu wizzet prüder..(začetek na latinskem, nadaljevanje na nemškem jeziku).
f. 134—166'. Evangeliji za dneve in praznike cerkvenega leta (na nemškem jeziku, samo začetki so na latinskem). „In aduentu domini. Secundum Matheum. In illo tempore cum appropinquasset Jesus ... Jhesus der da nachet..
f. 167—194'. „Beatus uir... Er salig man... (psalmi na nemškem jeziku, z latinskimi začetki; konec manjka).
f. 195—1%': fragment traktata, kateri govori o Kristusovem darovanju in vnebohodu.
115
Perg.; — 14. stol., druga polovica; glavni tekst mogoče 1. 1362 (gl. f. 7);
—	23 X 16-5 cm; — 89 fol. (= 1 sekst., od katerega je prvi list prilepljen na sprednje platnice, zadnja dva sta pa odrezana + 8 kvint, [od zadnjega kvint, je odrezan en list] + 1 list), na koncu je izrezanih več listov; — gotska knjižna minuskula, en stolpec, glavna roka fol. 1—7 in 10—88; — vezava sodobna, lesene z rdečim usnjem prevlečene platnice, kovinasti gumbi in sklepa deloma odpadla; ob zgornji rob zadnjih platnic je pritrjena železna sedemčlenska veriga; na sprednje platnice je prilepljen perg. listič s sodobnim zapisom v gotski mi-nuskuli „Scutum canonicorum. Q. 18.“
F. 1—6'. Koledar (svetniški prazniki bi govorili za postanek in uporabo v salzburški diecezi).
f. 7: tabela, ki kaže po številu „septimane a natiuitate domini usque ad quadragesimam“; pripisano je „pro quo anno domini M.o CCC.o LXIIo habebantur. XIIII.°r.“ f. 7': prazno. .
f. 8—9'. „Gracioso et felici militi Raymundo, domino Castri A m b r o s i i, B e r n h a r d u s in sompnium deductus salu-tem. Doceri petisti a nobis de cura et modo rei familiaris utilius guber-nande, qualiter patres familias debeant se habere X dampnabilis se-nectus. Amen.“
f. 10—29'. „Svbsequens opusculum, quod scutum canonicorum dicitur, occasione cuiusdam contencionis confeci ego frater Arno, canonici ordinis exile mancipium X in domo domini. Amen.“
Sl. 2. Maribor, Škof. bibl., kod. 145, f. 45\ kanonska slika.
f.30—32. „Incipiunl constiluciones a sanctis patri-bus, ordinis sancti Augustini per Salczburgensem prouinciam constitutis, edite in capitulis Salczburge cano-nice celebratis. Qvia regularis ordinis nostri X in regula notentur.“ f. 32—88. „Incipit liber consuetudinum in regula m et ordinem sancti Augustini epyscopi. Nocturnis itaque horis X pluribus monasteriis presidere.“
f. 88'. „Incipit vita Wilbirgis incluse et sororis d o -mus sancti Floriani, quam scripsit E i n w i c u s frater eius-dem inonasterii et prepositus.“ (Samo naslov, tekst manjka.) f. 89: prazno.
f. 89': citat iz Bernarda („Wernhardus. Quisquis professus ...“).
116
Perg.; — 14. stol., druga polovica; — 33 X 24 cm; — 41 fol. (= 4 kvint. + 1 1.); — gotska knjižna minuskula, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v lesene platnice; sklep odpadel; hrbet in del platnic prevlečena z usnjem, v katerega so vtisnjene rozete; na hrbtu od roke 16/17. stol. „S. Aug. Sermones“; kot ovoj služita dva perg. lista, na katerih tekst (razlaga biblije) od roke 12. stl.; na platnice je znotraj prilepljen perg. list s tekstom od roke 14. stol. (psalmi).
F. 1—37'. Govori (od teh so označeni kot Avguštinovi oni na ff. 1', 4', 7, 35', 36). „Accingimini filii potentes et estote parati..
f.37'—41'. „Incipit speculus peccatoris beati Augustini episcopi. Quoniam karissime in uia X dampnacionem euadas et cum domino ... Amen.“
117
Pergament; — 14. stol., druga polovica; — 15-5 X 10-5cm; — 117 fol. (= 9 sekst. + 1 kvint., med ff. 74/75 je izrezan en list); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — vez iz 15. stol., lesene z rdečim usnjem prevlečene platnice; sklep odpadel; na sprednji strani platnic: „Liber primus de
symonia“ (roka 15. stol.), na hrbtu: „De Symonia“ (roka 16_17. stol.).
F. 1—117. Ra imun du s de Pennafort. Summa de časi b u s. „Incipit liber .I.us de symonia . Symonia dicitur heresis X su-
-	pra de matrimoniis.“
f. 117—117': seznam knjig sv. pisma od roke 15. stol.
118
Papir; — 1390; — 30 X 21 cm; — 241 fol. (= 1 list + 4 okterniji + 1 sept. + 1 okt. + 11 sekst. + 1 sept.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z usnjem; sklepa in gumbi odpadli; notranji strani platnic prelepljeni s perg.	listi,	na	katerih	spre-
daj tekst 12. stol., zadaj antifonar 12. stol.
Fi lig ra ni: losova, proti desni obrnjena glava;	črka	P	s	križem;	de-
ček, ki drži z vsako roko po eno ribo (delfina?).
F. 1—1': prazno.
f. 2—238'. Summa Pisana. „Qvoniam ut ait Gregorius super Ezechielem X postulo correctorem“ (uvod). — „Primum capitulum de .A. Abbas in suo monasterio... Finito libro sit laus et gloria Christo. Explicit hoc totum in funde, da mihi potum. Anno domini Mo. CCO.
LXXXXmo. coinpletus est isle liber, in octaua sanctorum Innocentum (!), per manus etc.“ Nato od druge roke „Johannes Stockerawer waccalau-reus arcium Wyennensis 1422.“
f. 238'—239. „Iste sunt declaraciones de breuiaturis siue de nomi-nibus doctorum, qui in hec summa, videlicet Bysana,2 nominantur siue ponuntur etc. Ac. Accursius .. f. 239'—241': prazno.
119
Papir; — 14. stol., konec; 15. stol., prva polovica; — 29 X 22 cm; — 280 fol. (= 1 list + 8 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka med ff. 91/2 en list + 1 kvint., od katerega manjka med ff. 100/100 [napačno šteto!] en list + 4 kvint. + 1 kvat. + 11 sekst., med katerimi manjka med ff. 230/1 en list); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, štiri roke (2—144; 144'—150; 150—164 in 233—278; 173—230'); kodeks je uvezan iz treh delov (1—172', 173—232', 233—280'); — sodobna vez, lesene platnice, prevlečene z zelenkasto pobarvanim usnjem; sklepa odpadla; na sprednje platnice prilepljen listič s sodobnim zapisom „Decisiones rote“; pri vezavi so uporabljeni perg. listi s hebrejskim tekstom.
F i 1 i g r a n a : pecelj s tremi češnjami; trovrhata gora s križem na srednjem vrhu.
Na f. 2 spodaj pod tekstom dva kolorirana grba v obliki ščita. Levi grb je podeljen po sredi od zgoraj navzdol v levo belo in desno rdeče polje; v belem rdeča, v rdečem bela peterolista cvetka; obe rasteta iz hriba črne barve v spodnjem delu grba. V desnem grbu je polje modre barve podeljeno poševno od levega vogala zgoraj k desnemu spodaj z belo progo, v kateri stoje črke ONOYS.
F. 1—1'. Vsebina teksta na f. 2 dalje.
f. 2—144. „In nomine domini. Amen. Anno natiuitatis eiusdem millesimo tricesimo septuagesimo, sexto die marcurii (!), tricesimo men-sis ianuarii, pontificatus domini Gregorii pape XI anno sexto, inde mandato, voluntate et vnanimi consensu omnium dominorum meorum coauditoruin sacri palacii, pro tunc in rota existencium, videlicet... ego Wilhelmus Horborch, decretorum doctor... certas con-clusiones quorunda'm dubiorum continue occurrencium... incepi colli-gere et scripsi... Ne appellacionibus... Et sic finiuntur decisiones rote per... magistrum Wilhelmum Horborch Alamanum, decretorum doctorem ac sacri palacii apostolici cardinalis auditorem coin-pilate..
f. 144'—164: zbirka nadaljnih „decisiones rote“, f. 164'—172': prazno.
f. 173—230'. Decisiones rote. „Assit beatissima virgo Maria inicio presentis operis. De auditoribus. Auditor cause..Na koncu „Laudetur sancta trinitas, deo dicamus gratias.“ f. 231—232': prazno.
f.233—278. „Incipit libellus fugitiuus pro reis ad i u d i c i a. Cvm plures libelli X hec in fine. Etc. Ecce finem. Laudetur sancta trinitas. Deo dicamus gratias.“ f. 278'—280': prazno.
2	videlicet Bysana dodano na robu od druge roke.
120
Papir; — 1404—1438; — 29 X 21 cm; — 160 fol. (3 seksterniji + 1 kva-ternij + 1 seksternij + 2 kvinternija + 1 septernij + 5 seksternijev + 1 kvin-ternij); — gotska knjižna kurziva, šest glavnih rok (fol. 1—56', 57—66', 67—76', 77—102', 103—152' 153—159'); — broširano v pergamenten ovoj z usnjem na hrbtu, povezano iz 6 delov (fol. 1—56', 57—66', 67—76', 77—102', 103—160').
Filigrani: krogla z zvezdama; polumesec s križem; kraljevska krona; razpeta živalska koža.
F. 1—21'. „Incipit opusculum (a magistro Johanne)3 Cesare in Vienna pronunciatum. In Iractatulo isto X tempore longeuo. Amen.
3	tium de toto tractatu, qui editus est a magistro Johanne Cesare Vngaro, finitus feria V‘» post festum beati Gregorii, anno domini 1404. Explicit opusculum ... Et sunt bona puncta rethoricalia.“
f. 21'—24'. Prepisi nekaterih listin in pisem, katera se nanašajo na lavantinsko škofijo in proštijo (zadnje datirano 1438). Med listinami na f. 23'—24' „Copia des landbriefs ze Kärnden“, deželni privilegij za Koroško, izdan v Št. Vidu 27. marca 1414. od vojvode Ernsta. Za prepisom zapis: „Da wart herczog Ernst auf den stül ze Karnpurg bey Zol geseczt vnd lech seine lehen, vnd die prelaten müsten die zeze-rung beczallen, die in Karnden sind, da müsst wir brobst Thomas vier-czig phunt pheninng beczallen.“
f. 25—32. „Secunlur d e s c r i p t i o n e s omnium coloru m. Color secundum Tulium sic diffinitur: Color est pulcher modus loqu-endi..(o pisemskem formularju).
f. 32'—41'. Primeri pisemskih formularjev (dopisi in odgovori) za različne prilike in stanove.
f. 41'—44'. Prepisi listin in aktov, od katerih se večina nanaša na lavantinsko cerkev. Datirani dokumenti so iz 1.1402.—1416.
f. 45—76'. Formularji listin in pisem na lat. jeziku, nekateri s prevodi „in wlgari“ (t. j. na nemškem jeziku).
f. 77—102'. Prepisi in formularji listin, katere se nanašajo po večini na lavantinsko cerkev. Datirani dokumenti so iz dobe 1362—1434. f. 103—106'. Traktat o odpustkih (indulgentiae). f. 107—132'. „Regula e“ papežev Johannesa XXII, Benedikta XII, Klemensa VI, Inocenca VI, Urbana V, Gregorija XI, Urbana VI in Bonifacija IX (torej iz dobe 1316—1404).
f. 132'—135. „Nota quod collacio beneficii facta per ordinarium ante purificacionem graciarum non tenet...“
f. 135'. „Anno domini etc. XXVIII die 12 ianuarii practica bona
pro beneficia etc “
f. 136—148. „Processus i u d i c i a r i i secundum stilum curie Romane in hunc modum ..
f. 148—152'. „Secuntur forme“ (formularji za listine), f. 153. Prepisa dveh listin: salzburškega nadškofa Eberharda (6. jul. 1414) in arhidiakona Spodnje Koroške Erharda Widmarja (24. jul. 1414).
3 odtrgano.
Mfcm Cam
imtmmißfjlllfl
Sl. 3. Maribor, Škof. bibl., kod. 148, f. 39, iniciala O.
f. 153'—159'. Traktat o odpustkih. „Indulgencia sic diffi-nitur..Na koncu: „finitum anno etc. XVI0 etc., feria quinta ante do-minicam palmarum.“
f. 160—160' in notranja stran ovoja: prepisi listin; datirani so iz dobe 1420—1437.
121
Papir; — 15. stol., prva polovica; — 29 X 22 cm; — 168 fol. (= 1 list + 14 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, tri roke (f. 2—52' in 55—77', 78—80, 86—157'); — broširano v perg. in usnjat hrbet; na sprednji strani sprednjega ovoja od sodobne roke „Wentzeslaus Newmaier“; na notr. strani zapis „Nota XII sunt species ebrietatis“; kodeks je uvezan iz dveh delov (1—85', 86—168').
Filigrani: volovska glava en fage v krogu; volovska glava sama; odprte škarje; očala (?). f. 1—1': prazno.
f. 2—52'. „Beatus qui intelligit... In verho proposito ... ego frater Johannes, lector sacre theologie, ordinis sancti Benedicti, mona-chus monasterii sancti Lamberti licet minimus, ad reuerentiam passionis dominice vnum tractatulum eiusque exposi-cionem in nomine Christi sum aggressus...“ (uvod do f. 4'). „Dicit ergo Johannes: Egressus Jhesum ... conferre dignetur qui... Amen. Explicit exposicio tractatuli cuiusdam, materia cuius est passio Christi com-patus. Per manus Johannis Milane z.“
f. 53—54: spis o „indulgentiae festiuitatis corporis Christi.“ f. 54': prazno.
f. 55—80. „Sermo bonus de VIIII alienis peccatis“ in drugi govori, f. 80'—85': prazno.
f. 86—157: „Incipit dictio menbrorum (!) prime diete, que est de viciis, scilicet de peccato in communi et de peccato in speciali. Capitu-lum primum. Peccatum est deformitas X virginis filius qui... Amen. Expliciunt diete salutis etern e.“ f. 158—168': prazno.
122
Papir; — 15. stol., prva polovica; — 21 X 14-5 cm; — 278 fol. (=_ 1 list + 12 seksternijev + 1 septernij 4- 10 sekst., med fol. 122/123 odrezan en list); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka (f. 2—270); — sodobna vezava, lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; v usnje vtisnjeni ornamentalni pasovi, rozete in napisni trakovi z besedo „Maria“.
Filigran: rog.
f. 1—1': ekscerpti iz Lombardovih sentenc.
f. 2—132. Komentar k „libri s e n t e n t i a r u m“ Petra Lombarda. „Cvpientes aliquid de penuria. Sie incipit liber magistri Petri Lombardi in quo X videlicet vindictam etc. Expliciunt conclu-siones quotuor (!) librorum sententiarum, quorum primus liber habet distinctiones 48, 2«s 44or, 3us 40a et quartus 50».“ f. 132': prazno.
f. 133—270. „Liber igitur elhicorum Aristotelis continet decem particulares libros“ (vsebina teh do f. 139, f. 139' nepopisan, od f. 140
dalje komentar) X „integra et perfecta. Amen. Deo gracias. Explicit summa de virtutibus secundum A r i s t o t e 1 i s s e n t e n -c i a m. Amen. Benedictus deus et pia mater eius.“ f. 270'—278': prazno.
123
Papir; — 15. stol., prva polovica; — 22 X 14-5 cm; — 494 fol. (= 41 sekst. + 2 lista); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka; — sodobna vez, lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; sklepa manjkata; na sprednjih platnicah prilepljen naslovni listič; na hrbtu od roke 16/17. stol. „D. Th. Pars III.“
Filigrana: tehtnica; trovrhata gora s križem na srednjem vrhu. f. 1—1': prazno.
f.2—484'. „Sancti spiritus assit nobis gracia. Tercia pars sancti Thome. Qvia saluator noster X in fine eiusdem partis;“ — f. 485—486'. „Tabula huius 3<= partis;“ — f. 486'—494'. „Sequitur alia tabula 2m alphabetum.“
124
Papir; — 15. stol., ok. 1430—1450; f. 1—51': 1. 1431; f. 54—94: 1. 1433;
—	29-5 X 21 cm; — 290 fol. (= 6 seksternijev + 1 kvint. + 4 sekst. + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 ternij + 1 okternij [od katerega odrezani trije listi] + 10 sekst. [od zadnjega odrezan zadnji list); — gotska knjižna kurziva in minu-skula, eden in dva stolpca, šest rok (fol. 1—94; 95—140' in 184—289'; 141—169; 169'—171; 172—182'; 290'); .— sodobna vez v lesene, z usnjem prevlečene platnice; gumbi in sklepa na platnicah odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol. „Tab. Sententiaru Bibl.“; — kodeks je uvezan iz 5 delov (1—94', 95—140', 111—171', 172—183', 184—290').
Fil igrani: moška glava v profilu s trakom okoli čela; — glavi dveh kozlov, obrnjeni ena vstran od druge; -— trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; — čutara; — nakovalo.
F. 1—53'. „Seriem huius tabele continentur auctoritates et s e n t e n c i a s byblie, proul in conpilacionibus decretorum et de-cretalium inducuntur ... Ego Johannes Callendrini, minimus decretorum doctor, huius opusculi fabricator, supplere precor ordine pre-libato requirire loqui etc. Aaron ... Explicit tabela... Scriptum anno domini M°CCCC°XXXI in Aschaffenburg et completum ipso die beati Bartholomei apostoli.“
f. 54—94. ,,[H]ac tibi archam ... Gen. VI ca°. Karissimi quam fe-lix X consequi faciat Jesus Christus A men. Amen. Amen. Explicit tractatus de arch a Noe et finitus sub anno domini M°CGCC°XXXIII, proxima feria quinta post Vrbani pape.“ f. 94': prazno.
f. 95—102'. „Tractatus de aqua benedict a. Prologus. Iniunxit michi nuper reuerendissima paternitas vestra, pater colen-di ssime, probleuma reuerendissimo magistro Johanni de Ragu-sio primo Bohemorum articulo respondenti per magistrum Petrum A n g 1 i c u m propositum notare X Hec sunt reuerendissime pater et domine que ego uir humilis capellanus magister Johannes de
Turrecremata ad probleuma per magistrum Petrum Anglicum propositum vestre dominacionis ... presento etc. Amen.“
f. 103—116. „Incipit speculum ecclesie compositum a domino Hugo n e de sancto Victore, doctore excellentissimo. Dicit apostolus ad Ephesios ca0 VI0. Induite vos... Hec armatura est..(Traktati „de vestimentis sacerdotalibus“, o maši, „de horis di-urnis et nocturnis“, „incipit quoddam capitulum de disposicione ad celebrandam missam.“)
f. 116—140'. „L v m e n c o n f e s s o r u m vocatur hec doctrina, omnibus penitenciariis et confessoribus ad sciendum materia, per me pauperem episcopum Andream Hispanum minorem peniten-ciarium et Megarensem episcopum et pontificem... completa et facta Rome dum ad partes Hispanie vellem ire... anno domini M°.CCCC°XXIX, oblata per me... domino Jordano de Vrsinis, cardinalis et episcopus Albanensis... Lvmen penitenciariorum X in casibus suprascriptis etc. Et sic est finis.“
f. 141—158'. „Incipiunt casus super quarto libro decretalium etc.“ Na koncu: „Expliciunt casus Bernhardi quarti libri decretalium. Sit laus deo Christo. Amen. Etc.
f. 159—165. „Arbor c o n s a g w i n i t a t i s. Iuxta modum et ordinem...“
f. 165—169. „Sequitur arbor affin itati s“. f. 169'—171. „Amicorum sincerissimo ... domino M. de Welcz sibi precipuo Hermannus de Treysa suorum minimus. Felici prosperitate X eterna bona concedere. Amen.“ f. 171': prazno.
f. 172—181'. „Hoc est corpus meum. Hec quatuor verba X Explicit tractatus Jeronimi de Praga, decretorum doctoris, reclu-sus heremita sacri heremi Camaldulensis, contra 4or articulos peruersorum Bohemorum, editus anno domini etc. in sacro concilio Basiliensi etc. 1438.“
f. 182—182'. Prepisi treh pisem obitki pri Lipanu 30. maja 1434: 1.) pisma Sigismunda papeškemu legatu in kardinalu Julianu „sancti Angeli“, dal. v Nördlingenu 3. jun. 1434; 2.) pisma cesarja Sigismunda baselskemu koncilu, dat. v Ulmu 4. jun. 1434; 3.) poročila, ki ga pošilja 1. jun. 1434 svetovalstvo praškega Novega mesta cesarju Sigismundu o zmagi nad Taboriti „intra monasterium Scalice et oppi-dum Cursim.“
f. 183—183': prazno.
f. 184—286'. „Sequitur de abstinenci a. Capitulum primum. Abslinencia est duplex...“ (133 poglavij o grehih, čednostih itd., na f. 286—286' register), f. 286—289: „Incipiunt adoptaciones omnium ser-monum in hoc libro contentorum prout compelunt sabbatis, dominicis et feriis tocius anni.“ f. 289—289': „Incipiunt adoptaciones prout com-petunt de sanctis, apostolis ...“ f. 290: prazno.
f. 290': „Quid. Igitur accedat..
Sl. 4. Maribor, Škof. bibl., kod. 148, f. 54, iniciala O.
125
Papir, le fol. 1, 2 in 13 so iz perg.; — 1435; — 29-5 X 21-5 cm;.— 254 fol. (= 1 list + 21 seksternijev + 1 list); — gotska knjižna k ur živa, dva stolpca, ena roka; — sodobna vezava v lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Tractatus Iurisciuilis & Canonici“. Filigran: četverolista cvetka.
Iniciala Una fol. 2 v zlati, vinsko - rdeči, zeleni, roza, modri in rumeni barvi, z ovijačami.
f. 1: signatura iz 19. stol.: „B. IV. 73. Manuscriptum.“ f. 1': prazno.
f. 2—244': „Ut sacre veritalis X virtute multa“ (predgovor). „Ab-bas non potest X in quo finitur tractatus iuris ciuilis et canonici fratris Philippi de Brow ide, ordinis fratrum predicatorum. (R)ogo uos leclores orate pro collectore et scriptore.“ f. 245—254': indeksi, na koncu „Anno domini 1435“.
126
Papir; — 15. stol., sredina; — 29 X 21 cm; — 274 fol. (= 6 seksternijev
+ 1 kvaternij + 2 lista + 16 seksternijev); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, dve roke (ff. 1—175', 227—259); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; dva sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „De vicijs & peccatis“; pri vezavi so uporabljeni pergamentni listi s tekstom pridig iz 14. stol.
Filigrani: tehtnica; trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; tehtnica v koirubiniranemi krogu — kvadratu.
F. 1—175'. „Dicturi de singulis viciis cum oportunitas se offereat..
f. 176—226': prazno.
f. 227—240. „In nomine patris ... (Q)veritur vtrum ex scripturis receptis a Iurleis possit probare saluatorem notrum fuisse hominem et deum X explicit... dictitata a fratre Nycolao de Lira de or-dine fratrum minorum et doctore sacre pagine eiusdem ordinis etc.“ f. 240—259: pet pridig z začetki „(P)otens sis exhortare ..„Liber generacionis Jesu Christi„Liber generacionis Jesu Christi...“, „Dixit dominus ad Moysen ..„(R)efulsit sol in clippeos .. f. 259'—274': prazno.
127
Papir; — 15. stoletje, sredina; — 28-5 X 21-5 cm; — 233 fol. (= 13 seksternijev + 2 lista + 1 seksternij + 1 septernij + 1 ternij, od katerega je odtrgan en list + 1 seksternij + 1 sekst., od katerega manjkata dva lista + 1 sekst. + 1 binij 4- 1 ternij); — gotska knjižna kurziva, dva in eden stolpec, tri roke (1—158 in 212—227; 159—185'; 190—211'); kodeks je uvezan iz treh delov (1—189'; 190—211'; 212—233'); — sodobna vez, lesene z usnjem prevlečene platnice; gumbi in sklepa odpadla; pri vezavi uporabljeni pergamentni listi s tekstom iz 4. stoletja.
Filigran: razpeta živalska koža.
F. 1—158. Postila. „Receperunt mercedem suam. Mt. VI0. Oinnes qui nunc in carnisbriuio X glorificare patrem et... Amen“, f. 158': prazno.
f. 159—185': pregled vsebine sv. pisma starega in novega zakona, f. 186—189': prazno.
f. 190—211': razlaga Markovega evangelija, pogl. 1—16. f. 212—227: nadaljevanje teksta s fol. 1—158. f. 227'—233': prazno.
128
Papir; — 15. stol., sredina; — 29 X 21 cm; — 330 fol. (= 14 seksternijev + 1 kvat. + 4 sekst. + 1 kvint. + 5 sekst. + 1 sept. + oktemij + 1 ternij);
—	gotska knjižna kurziva, 2 stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice; v platnice vtisnjene rozete, ornamentalni pasovi, kvadrati s korakajočim jelenom itd.; na hrbtu listič z beležko iz 16./17. stol.: „Lombardus“; sklepa odpadla.
Filigrani: križ; volovska glava z rozeto med rogovi; mestno obzidje s tremi stolpi; tehtnica v krogu.
F. 1—2': prazno.
f. 3—328. Petrus Lombardus:	Libri sententia-
rum. „Cvpientes aliquid de penuria X usque uia duce peruenit etc.“ f. 328'—330': prazno.
129
Papir; — 15. stol., sredina; — 28-5 X 21 cm; — 413 fol. (= 31 sekster-nijev + 3 sept.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice, v te vtisnjeni ornamentalni okraski; dva sklepa in gumbi odpadli; na hrbtu listič z zapisom 16./17. stol.: ,.D. Thom. Pars III“.
Filigrana: volovska glava z rozeto med rogovi; tehtnica v krogu. F. 1—1': prazno.
f.2—399'. Thomas. Super tertio sententiarum. „In nomine patris et... Amen. Cum desiderarem vestris caritatibus X domino largiente“ (uvod). „In prima distinccione X virtus et fortitudo per ... Amen.“
f. 400—400': prazno.
f. 401—413: vsebinsko kazalo.
f. 413': prazno.
130
Papir; — 15. stol., sredina; — 30 X 21-5 cm; — V + 141 fol. (= 1 ternij + 8 seksternijev + 1 ternij + 1 okternij + 1 kvat. + 1 sekst. + 1 kvat. + 3 listi; od tega manjka po 1 list od 1. sekst., 2. ternija [med f. 101/2], 1. okternija [med f. 113/4] in l.kvat. [med f. 120/1] ter trije listi od zadnjega kvaternija);'— gotska knjižna kurziva; en stolpec na f. 49—101' in 103'—112, ostalo dva stolpca; dve glavne roke (1. roka: f. 1—48', 102-120, 122—138'; 2. roka: f. 49—101'); — sodobna vez v lesene, deloma z belim usnjem prevlečene platnice; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Beraldi de Soto super Almaiorem Commentaria“, „De Cephalea et Emigranea“; sklep odpadel.
Filigrani: tehtnica v krogu; nakovalo; zvon; pokoncu stoječ kozorog; črka R.
F. I—V'. „Tabula super comento 9 Almansoris kasus, continens •c 92“. Dodano od druge poznejše roke „Autor Geraldus de SoloV Na istih folijih beležke o zdravilih in boleznih, recepti in podobno.
f. 1—122. „Dolor capitis. Cephalea. Super *9'Almansoris commentum Geraldi de Solo. De cephalea et emigranea. Notat circa rubricam X creatorum omnium cui... Amen.“
f. 112'—115'. „Incipit tractulus magistri Johannis de cirurgia et flebotomia. Medelam morborum X vicam čarnis. Et sic est finis. Deo gracias.“
f. 115'—121': spis o garjah („scabies“), slede recepti in beležke medicinske vsebine.
f. 122—138': dodatki in nadaljevanje teksta na f. 1—112. f. 139—141': deloma prazno, deloma razni recepti medicinske vsebine in podobno, od različnih rok.
Na notranji strani sprednjih platnic: ,,Is(te) liber est Heinrici Rugeris de Pegnitz, emptus ab b. G. Svvenbenbrueg 48“. (Pegnitz juž, od Beyrutha na Bavarskem).
131
Pergament; — 15. stol., sredina; — 33 X 22 cm; — 126 fol. (= 1 kvint., od katerega je prvi list prilepljen na sprednje platnice + 1 seksternij + 10 kvinternijev + 1 ternij, od katerega je zadnji list prilepljen na zadnje platnice); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z belim usnjem prevlečene platnice, dva sklepa odpadla, na platnicah od sodobne roke: „Magister Nycolaus de Gorra super Matheum“.
F. 1—1': prazno.
f. 2—125': „Egredimini et videte filie Syon X non tacerem“ (predgovor f. 2—4'). „Incipit capitulum primum. Liber generacionis Jesu Christi. Sicut fluuius X de forma baptismi. Expliciunt dicta magistri Nycolai de Gor ra super Matheum. Deo gracias.“ f. 126—126': prazno.
Na notranji strani sprednjih platnic: „Istum librum emit magister Johannes Spiess de Rotenburga. Anno 1468.“ Na notranji strani zadnjih platnic: „Istum librum emi a quodam fratre ordinis minorum pro 7 antiquis saxagenis, et fuit cuiusdam fratris de ordine eodem, nominato Peterman, pro tune con-fessore in Weissenfels“.
132
Papir; — 15. stol., sredina; — 30-5 X 21-3 cm; — 331 fol. (= 2 lista + 5 kvint. + 3 listi + 1 sekst. + 19 kvint. + 2 sekst. + 5 kvint.); — gotska in humanistična minuskula, dva in eden stolpec, 12 rok (fol. 3—141'; 144—147' in 256—257'; 148—160'; 161—164; 164'—167'; 168—230'; 230'—255'; 258—286'; 287—289'; 292—313; 314—321'; 322—331); kodeks je uvezan iz štirih delov (1—147'; 148—167', 168—257', 258—331'); — sodobna vez v lesene platnice, katere so na hrbtu prevlečene z rdečim usnjem; na ostankih kovinastih okovov je v reliefu upodobljen „Agnus Dei“; na zadnjih platnicah od sodobne roke: „Lectura quarti decretalium“, isto s signaturo QXV na prav tam prilepljenem lističu; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Lectura quarti Decretal.“
Filigrana: trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; razpeta živalska koža.
F. 1—2': prazno.
f.3—141'. „Incipit materia de sponsalibus siue rubrica de sponsalibus. In nomine sanete... die XXVIIII decembris, antistite domini nostri Jesu Christi 1441. Sequitur rubrica de sponsalibus X non sint correcte... Padue primi iulii 1441, hora XII cum dimidia, in sco-lis meis consuetis.“
f. 142—143': prazno.
f. 144—147': citati iz 1. do 4. knjige dekretalij. f. 148—160'. „(I)n nomine domini. Amen. Quia circa ar bo-rum c o n s a n g w i n i t a I i s et affinitatis declaracionum ..
f. 161—164. „(C)irca lecturam arboris diuersis olym diuersum mo-dum tenentibus Johannes de Deo Hispanos post illos lecture ipsius arboris nouum modum assumens ..
f. 164'—167': traktat o „arbor consanguinitatis“ (z rodovniki), f. 168—255'. „(T)rinus ulriusque. Famosum est altum deuotum ac spirituale..(traktat o grehih, pokori, spovedi, odpustkih itd.).
nnptt
jwwofmmJ mmfcftvto ~ mrafcö
moxmMMp
atitxhm i ficm Ambwcm
f
SI. 5. Maribor, Škof. bibl. kod. 148, f. 85', iniciala I.
f. 256—257': citati iz 4. in 5. knjige dekretalij. f. 258—286'. „Tractatus consciencie et diuersorum casuuin fori conscienciosi. Qvia plerique prelati X perfrui beatorum in secula ..
f. 286'—289': juristični citati in beležke, f. 290—291': prazno.
f. 292—313. „(A)b excommunicato. Ista est famosa decretalis X attribuere me existimetis.“ f. 313': prazno.
f. 314—318. „(C)irca secundum dubiuin ...“
f. 318'—321'. „(Q)vidam modus in. Ut dominus Anto de Butrio ...“ f. 322—331: pregled cerkvenega prava v izvlečku.
Na notranji strani zadnjih platnic: „Iste liber spectat monasterio beate Marie Virginis in Walderbach Ratisponensis diocesis, mihi mutuatus 93. Vlricus Tenofelder intunc manasterio prepositus subscripsit.“ (Walderbach severovzhodno od Regensburga.)
133
Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica (f. 2—84: leta 1464, f. 84' —119: leta 1456); — 29-5 X 21 cm; — 213 fol. (= 1 list + 4 sekst. + 1 sept. + 10 sekst. + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 kvat.); — gotska knjižna kurziva, šest glavnih rok (2—38, 38'—174, 184—188', 189—192', 206—208', 209'—211); kodeks je uvezan iz štirih delov (1—123', 124—183', 184—205', 206—211); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; v sprednje platnice je vtisnjen ornamentalen okvir, izpolnjen s paralelogrami z upodobljenim dvoglavim orlom v poletu in stiliziranim lilijnim cvetom; v zadnje platnice so vtisnjene rozete in napisni trakovi z imenom „Mara“; gumbi in sklepa odpadla.
Filigrani: nakovalo v krogu; tehtnica v krogu; križ v krogu; glava v profilu s trakom preko čela; tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu. F. 1—1': prazno.
f. 2—84: „Auctores operiš: Dyonisius, Hylarius, Crisostomus, Beda, Ysedorus (!) Augustinus, Simachus, Cassiodorus, Haymo, Rabanus, Ra-bimoysses, Damascenus, Ambrosius, Odrienes (!), Gregorius, Bernhardus, Jeronimus, Anshelmus, Esicius, Adamancius. Et post hoc sequitur do-ininica prima adventus etc. Dominica prima adventus. Quecumque scripta sunt. Rom. XV. Vt sufficienciam...“ (uvod). Slede odlomki iz del omenjenih avtorjev, za uporabo pri pridigah ob nedeljah in praznikih cerkvenega leta, kakor to kaže kazalo na fol. 81'—84. Na koncu: ,,-f- 64 + 4-5’7'9'8. Wart recht.“
f. 84'—119. Liber s c i n t i 11 a r u m. „Iste libellus maxime in primis...“ Uvod, nato citati iz evangelijev in cerkvenih avtorjev. Na koncu: „Est finis huius libri in die Maximiliani, anno domini 1465° etc.“ f. 119'—122: „Sequitur hystoria de corpore Christi“, f. 122'—123': razlaga raznih latinskih izrazov, na koncu: „Hec magister Bartholomeus Parisie in libro sapiencie astrologus.“
f. 124—174: evangeliji in razlage posameznih evangelijev, f. 174'—182: prazno, f. 182': „Nomina prophetarum etc.“ f. 183—183': prazno.
f. 184—188': latinski in odgovarjajoči nemški prevodi izrekov iz Sv. pisma, razdeljeni v osem poglavij.
f. 189—192': „Pro salutacione in Jesu Christo .. f. 193—205': prazno, f. 206—208': gradivo za tri pridige, f. 209: prazno.
f. 209'—211: „Sacra sinodus que conuenit in Salzburga anno domini millesimo quadringentesiino quinquagesimo primo ... (poročilo o salzburški sinodi iz leta 1451). Na koncu „Collacionatum per me Leonardum Diellerstarffer notarium in premissum“. f. 211: beležke o „dolor“.
134	(Stara sign.: A. I. 34.)
Papir; — 1458 (gl. f. 473'); — 29 X 21-5 cm; — 475 fol. (= 39 sekst. + 1 kvat., od katerega manjka en list); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka (f. 1—473'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa in gumbi odpadli; na notr. strani sprednjih platnic perg. list s hebrejskim tekstom.
Filigran: nakovalo v krogu.
F. 1—473': Sveto pismo starega zakona, s predgovori sv. Hieronima. Na koncu (f. 473'): „Deo gracias 1458“; — f. 474—475: prazno; — f. 475': „Disposicio veteris ac noui testamenti infra ordinem et nume-rum librorum;“ — notr. stran zadnjih platnic: „Hic signantur libri veteris et noui testamenti infra ordinem.“
Na notr. strani sprednjih platnic: „Ego Symon Goliss de Furstenveld emi hunc presentem librum a fratre Ilainrico ordine predicatorum pro V libris et III solidis, sub anno domini 1466, sexta die kalendis februarii“.
135
Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica; f. 160—243': 1458; f. 22—44', 46—53: 1462; f. 10—21, 61'—63': 1463; f. 64—111: 1467; — 29 X 21-5 cm; — 247 fol. (= 1 sekst., od katerega je prilepljen prvi list na platnice, zadnja dva sta pa odrezana + 3 sekst. + 1 kvint + 1 kvat. + 11 sekst. + 1 okternij + 3 sekst.); — gotska knjižna kurziva, eden (f. 22—44') in dva stolpca (ostalo), tri roke (1. r.: 1—159'; 2. r.: 160—204' in 212—216'; 3. r.: 204'—211' in 216'—247'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklep odpadel; kodeks je uvezan iz treh delov (1—111', 112—159', 160—247').
Filigrani: tehtnica v krogu s šesterokrako zvezdo na vrhu, tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu; tehtnica sama; črka A; navskriž položena meča; nakovalo v krogu.
F. 1—6'. „Incipit k a 1 e n d a r i u m , in quo reperitur, in quo anno, mense, die et indicione quodlibet ewangelium tam de sanctis quam de tempore sit factum.“
f. 7—7'. „Item secundum Remigiuin, Bernhardum et Augustinum. Jesus Christus natus...“ (na kronološki način razporejeno Kristusovo življenje).
f. 8—9': prazno.
f. 10—21. „Simpliciores et minus expertos confessores de modo a u d i c n d i c o n f e s s i o n e s informare cupiens aliqua in hoc trac-
tatu X ammonicionibus inpulsabis etc. Deo gracias. Et sic est finis. Anno domini etc. 63. S. G.“ f. 21': prazno.
f. 22—44'. „Ecce nunc tempus ... Duo sunt tempora hominis X in quo nos custodiat qui... Amen. Etc. Finis conceptorum reuerendi magistri Nicolai Tinchkelspuchel de tribus partibus penitencie, sed sunt scripta per me Symonem Goliss de Fursten-feld, sub anno domini etc. ‘62- etc. Deo gracias.“ f. 45—45': prazno.
f. 46—53. „(Q)vodcumque solueris ... Hec verba Christus X indul-gencias facere etc. Simon Golis. (H)ec est finis tractatus indul-genciarum magistri Johannis Gewss, scriptum per me Symonem etc. Anno 62. Etc. Deo gracias.“ f. 53—55': prazno.
f. 56—61. „Vtrum caro et sagwis (!) Christi visibiliter in sua propria forma totaliter et. secundum aliquam sui partem habeatur hic in terra. Quia sic caro X humane vtililali etc. Deo gracias.“
f. 61'—63'. „Notandum quod beata virgo X qui solus es. Etc. Deo gracias. S. G. 63. Determinacio Pauli de Veneciis super opi-nionem concepcionis virginis gloriose etc.“
f. 64—111. „Misit verbum suum X diuine iusticie cui sit honor... Expliciunt questiones quarti sentenciarum numero .d. et XLI. Amen. Symon Goliss de Furstenfeld scrjpsit sub anno 1467. Simon. Anna. 1467.“ f. 111': prazno.
f. 112—159'. „Titulus super compendium theologice v e r i t a t i s“ (do fol. 112'). „Primus liber est de natura diuinitatis. Quod deus est. Capitulum I. Deum esseX de terminalibus. Amen“ (6. in 7. knjiga manjkata.).
f. 160—243'. „Prologus. Uenite ambulemus ... Ysaias 20. Qui uolu-mus prout...“ „Diuino primitus inuocato auxilio X dominum nostrum saluatorem qui... Expliciunt 12 articuli fidei anno etc. 58. Pro tabula exposicionis simboli apostolorum...“ (Kazalo na fol. 237—243'.)
f. 243'—247'. „Inhibiciones tempore pascalis. In concilio generali a papa Innocencio 3° ..
136
Papir; — 15. stol. sredina in druga polovica (f. 1—180': 1. 1460); — .	28-5	X 21-5 cm; — 240 fol. (= 20 seksternijev); — gotska knjižna kurziva,
dva in en stolpec, dve glavne roke (1—192', 193—226); — sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; sklepa manjkata; na sprednjih platnicah listek s sodobnim zapisom „Tractatus multi et boni in theologia et de peste, ars memorie“; istotam spodaj „Consiliator Petrus de Abano“; na hrbtu od roke 16./17. stol. „D. Th. Tractatus super Pr. nr.“; na notranji strani sprednjih platnic seznam vsebine, sestavljen od kasnejše roke; kodeks je uvezan iz treh delov (1—180', 181—192', 193—240').
Filigrani: trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; tehtnica v krogu; tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu; tehtnica sama; v profilu
tntltfc mtfx« UVIV: ft.
Sl. 6. Maribor, Muzej, kod. 156, f. 121, iniciala C.
upodobljen korakajoč krilati pol konj — pol orel; volovska glava z rožo med rogovi.
F. 1—10'. „Tractatus sancti Thome de Aquino super pater noster. Pater noster. Inter alias oraciones X nos a malo. Amen. Sequitur.“
f. 10'—38. „Tractatus Alberti M a g n i de virtutibus“ (f. 10'—11: vsebina, f. 11—38: tekst, „Sunt quedam vicia X virtutes enar-rare etc. Et sic est finis. 1460..
f. 38—41. „Incipit tractatus memoratiue artis. De arte memoratiua. Circa artem memoratiuam X ad dei laudem qui..
f. 41'—56. „Incipit tractatus s a-n cti Thome super sym-bolum apostolorum. Credo in in (!) vnum deum X perducere dignetur. Explicit..
f.56'—62. „Tractatus de confessionibus audiendis, continens cautelas bonas cuiusdam deuoti doctoris Parisiensis. Et si virtus X mora scientia etas etc. Finis... anno domini 1460.“ f. 62': prazno.
f.63—68'. „Tractatus de corpore Christi, quomodo homo se preparare debet ad huiusmodi sacramentum. Ad honorem gloriose X prestare dignetur. Amen.“
f.68'—84'. „Incipit tractatus doctoris venerabilis fratris Thome de Aquino de regimine principum, ad regem Cipri. Cogitanti mihi X quia vero etc. Et sic est finis.“
f.85—89. „Incipit responsio fratris Thome ad magi-strum ordinis, super quibusdam articulis etc. Reuerendo in Christo patri fratri Johanni X nullatenus requirebat etc. Explicit.“ f. 89—93'. „Incipit responsio fratris Thome super quibusdam articulis, ad lectorem Venetum etc. Litteris uestris X suffragia rependatis etc. Amen. Explicit.“
f. 93'—97. „Incipit tractatus de sortibus fratris Thome de Aquino,4 ordinis predicatorum, ad magistram Jaco-bum de Thouengo... Postulauit a me X aliquid bonum etc. Explicit.“ f. 97—97'. „Incipit tractatus fratris Thome de Aquino, ordinis predicatorum, de iudiciis astrorum, ad quendam mi-litem etc. Qvia quesiuisti X iudiciis astrorum etc. Explicit.“
f. 97'—100. „Incipit tractatus doctoris venerabilis fratris Thome de Aquino, ordinis fratrum predicatorum, de motu cordis, ad magistram Jacobum de Castro celi etc. Sic scribitur in libro X dicta sufficiant etc. Explicit.“
f. 100—104. „Incipit tractatus fratris Thome de Aquino, ordinis predicatorum, de principiis nature, ad fratrem Si-luestrum. Qvoniam antequam X omnium aliorum. Explicit.“
f. 104—111. „Incipit tractatus fratris Thome de sacra-mentis ecclesie et de articulis fidei. Prologus ad ar-chiepiscopum Panormicarum“ (f. 104'). „Postulat a me X eorum vi-tandi“ (prolog). „De 1° articulo. In primis igitur X ad quam gloriam. Amen. Explicit.“
f. Ill—113'. „Incipit tractatus fratris Thome de occul-tis operacionibus nature. Qvoniam in quibusdam X dicta sufficiant. Amen. Explicit.“
f. 114—136'. „De arte memoratiua tractatus. Memoria fecunda...“
f. 137—143. „Sermo in cena domini ad clerum. Thema. Cepit lauare ... Explicit sermo ..., anno domini MCCCC60, Salczburge.“ f. 144—144': prazno.
f. 145—174. „Tractatus de perfeccione vite špiritu a 1 i s s a n c t i Thome. Quoniam quidam X faciem amici sui etc. Ex sic est finis... anno domini MCCCC60, regnantibus Pio papa secundo et Friderico tercio5 Romanorum imperatore, duce Austrie.“ f. 175—180: prazno.
f. 180: „Optima recepta contra pestem“ (od kasnejše roke), f. 181—192'. „Tractatus de medicis et medicina, collectus a fratre Johanne de Capistrano, et presertim de clericis volentibus medicari. Qveritur an tempore pestis X tangit medicos. Explicit tractatus... collectus Wratislauie,6 anno domini MCCCCLI, regnantibus Friderico tercio imperatore et Nicolao papa quinto. Et Friderici tempore incepit persecucio cleri fere per totum mundum vnde antiquitus...“ — Slede historične notice o kölnskem nadškofu, nato iz 1.1460. o nadškofu iz Mainza, škofih iz Eichstätta, Bamberga in Würz-burga, bavarskem vojvodu Ludoviku, ogrskem kralju, kralju Juriju Podebradu, utrakvistih itd.
f. 193—226. Humbertus O. Pr., De p o t e s t a t e terrena. „(C)vm pars illustris ecclesie X clamare ad deum 12°“ (f. 194). „Incipit
4 kor. iz aliquino.
5 tercio dodano od poznejše roke.
o	pred Wratislauie črtano E r f o r.
liber primus fratris Hvmberti 5‘* magistri ordinis predicatorum. Quod potestas terrena pocius timenda quam appetenda. Cvm inordinatus.. f. 226'—240': prazno.
137
Papir; — 15. stol, sredina in druga polovica; f. 142—165': 1. 1466 ; — 29-5 X 22 cm; — 170 fot. (= 4 sekst. + 1 kvat. + 4 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka zadnji list + 2 sekst. + 1 kvat., od katerega sta odrezana dva lista + 1 ternij, od katerega sta odrezana dva lista + 17 listov + 1 sekst.); — gotska knjižna kurziva, osem glavnih rok (1.: 2—56'; 2.: 57—76'; 3.: 77—107; 4.: 108—117 in 121—132'; 5.: 117'—120', 132'_136', 138—141'; 6.: 117'—118 in 137—137'; 7.: 142—157; 8.: 157—165' in 167—169'); — kodeks je uvezan iz štirih delov (1—56', 57—107', 108—141', 142—170'); — sodobna vez v lesene, z belim usnjem prevlečene platnice; kovinasti gumbi in sklepi manjkajo; na zunanji strani sprednjih platnic je zabeležena od roke 15. stol. vsebina kodeksa.
F Uigrani: volovska glava z rozeto med rogovi; glava enorožca; krog z zvezdama.
F. 1: radi vlage je tekst deloma zabrisan, deloma manjka, f. 1': prazno.
f.2—48'. Speculum humanae salvationis. Tekst v začetku deloma nečitljiv, deloma pomanjkljiv. Od naslova je mogoče še citati:	.. cuiusdam noue conpi... speculum humane sal..
f. 2—3': vsebina, f. 4—4': uvod, f. 4'—48' tekst. „Primum capitulum. De casu Luciferi et de creacione hominis. Incipit speculum humane sal-uacionis
f. 48'—56'. „Molitve, govori in drugo. Na koncu „Finito libro sit laus et gloria Christo. Benedicat me Marcus, Matheus, Lucas, Johannes. Empmzamus Sennahoi, Sucrarn, Swetham, Sacul em tacideneb.“
f. 57—107. Vita beatae Virginis Mariae. „Cum (...) sorum sanctorum gesta X vita beate Virginis appellaretur“ (uvod). „Incipit prologus in vitam ... Virginis Marie ... Sanctus Epyphanius doctor veritatis X Jesum collaudare. Explicit prologus. Incipit vita... In ciuitate Nazareth X Explicit liber ... Virginis Marie que .. f. 107': prazno.
f. 108—117: „Te igitur clementissime pater. Primo sciendum quod..(traktat o mašnih molitvah in obredih), f. 117'—120': pridige (z nemškimi glosami), f. 121—132': nadaljevanje teksta s f. 108—117. f. 132'—137': pridige in gradivo za pridige (z nemškimi glosami); na f. 137' med drugim recept „Regonem (!) contra pestilenciam magistri Wilhelmi de Walis.“
f. 138—141'. Precepta synodalia.
f. 142—165'. „O p u s super summ a m Remundi." Na koncu: „Finitus est anno LXVI0, sabbato ante Letare, per manus Christiani. Explicit opus super summam Remundi.“ f. 166: prazno.
f. 166': načrt za pridigo „dominicam (!) 4°r temporum.“ f. 167—169'. „De san c to Anshelmo curiale et de b e a t a v i r g i n e Maria. Beatus beatus (!) Anshelmus longo tem-
s*
pore X ex corde conpaciebantur. Et sic patet finis. Explicit expliciunt per manus cuiusdam socii.“
f. 170—170': razne beležke.
138
Papir; — 1470 (gl. f. 386); — 28-5 X 21 cm; — 390 fol. (= 1 sekst., od katerega so trije listi odrezani + 16 sekst. + 1 kvint. + 2 sekst. + 1 kvint + 2 sekst. + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 kvint. + 3 sekst. + 1 kvint. + 6 sekst. + 4 listi); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; v usnje vtisnjeni ornamentalni pasovi, rozete itd.; sklepi odpadli; fol. 236—240 bi morali pravilno biti uvezani za sedanjim fol. 245.
Filigrana: tehtnica v krogu; uncialna črka M s križem na vrhu. Iniciale, s peresom risane, nekatere kolorirane z rdečo barvo.
F. 1—9': prazno.
f. 10—386. „De ordine predicatorum“. „Quia saluator noster ..Na f. 379—386 vsebinsko kazalo. Na koncu „Anno domini millesimo . CCCC.°LXX.° Laudetur deus et sancta mater eius. Jesus.“ f. 386'—390': prazno.
139
Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica (f. 1—161 pred 1. 1472); — 28-7 X 21-5 cm; — 246 fol. (= 12 sekst. + 1 okternij + 1 list + 7 sekst. + 1 list); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, dve roke (ff. 1—161, 162—245') in dva dela (ff. 1—161', 162—246'); — sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; na hrbtu od roke 16. stol. (?) „Sermones“; za ovoj in pri vezavi uporabljeni fragmenti antifonarija na perg., od roke 14. stol.
F. 1—161. Pridige za dobo od Velike noči do adventa. Na koncu: „Ex sic est finis huius operiš, deus laudetur.“ Nato od druge roke: „Orate pro anima Vdalrici sacerdotis et huius libri seriptoris, cuius anima requiescat in pace. Amen. Obiit autem anno domini 1472, sequenti die post Gerdrudis.“ f. 161': prazno.
f. 162—245': „De sanctis sermones“ (f. 162—185' pridige za Marijine praznike, f. 186—245' za svetniške praznike in druge prilike), f. 246: prazno.
f. 246': beležke za pridigo na besede „Gaudete et exultate..
140	(Stara signatura: C. IX. 50.)
Perg.; — 15. stol., druga polovica, pred 1. 1484; — 37 X 28 cm; — VIII fol. + f. 1—127 + V fol. + f. 128—253 (od teh manjkajo foliji 11, 51, 73, 74, 76, 77, 84, 85, 97, 98, 127, 240—247, dva nenumerirana folija za 1. 127 in najmanj dva folija za 1.253); — prvotno je kodeks obsegal 12 kvat. + 2 lista + 3 kvat. + 2 ternija + 7 kvat. + 1 ternij + 1 kvint. + 7 kvat.); — psalteriala, ista roka je napisala tekst na fol. III—VIII' in 1—252'; — sodobna vez, lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice; v usnje vtisnjene rozete, ornamentalni pasovi in podobno; v sredi zunanje strani obeh platnic rozeta iz kovine; od vogalnih okovov sta dva zadaj odpadla, ob robu okovov napis AVE * MARIA * GRACIA * PLENA * DOMIN; dva sklepa skoraj popolnoma odpadla, na ostanku enega napis AVE * MARIA * GRACIA.
I niči a le. F. 1, črka A, v modri barvi; v loku črke sedi Kristus, ogrnjen rdeč plašč, z desnico blagoslavlja; proti Kristusovi glavi sta nastavljena zelena puščica in rdeč meč; okoli teksta vitice s cvetlicami in pticami.
F. 112, črka S, zelena, na zlatem dnu v rdeče - modrem okvirju. V črko vrisana zidana hišica z rdečo streho in zapahnjenimi vrati. Skozi okno gledata Mati Božja in sv. Peter. Nad streho golob — sv. Duh.
Na listu, ki sledi fol. 127, črka T, modra, na zlatem dnu v zeleno - rdečem okvirju. Okoli teksta rastlinsko - cvetlični ornament z vrisanim pavom.
F. 128, črka D, modra, na zlatem dnu v zeleno - rdečem okvirju. V loku črke Kristus, do ledij gol, z ranami in trnjevo krono, naslikan kako vstaja iz groba. Ornamentalne vitice.
F. 226, črka E, modra, na zlatem dnu, v zeleno - vijoličastem okvirju.
V	loku črke sv. Peter, oblečen v modro obleko in rdeč plašč, v desnici ključ. Ornamentalne vitice. (Gl. sl. 1.)
F. I: signatura C. IX. 50 in zapis „Friderici ab Hollenegg“ od novejše roke.
f. I'. Sodobni zapisi: „Ain mespuech. Das puech hat kauf ft her Wolfgang von Trautmanstarff, ritter vmb XXXT gulden, an sand Florianslag, anno domini etc. LXXXIIII jar.“ — „Anno Cryssty P5-10 jar hat dieses puech khaufft herr Frydrych vonn Hollnegkh, aus dem Muer khlaster zu Grätz, von den minor pruedernn der zeytt darinen wa-nundt, vmb viervirdzwaintzig reinisch gullden, vnd zu Sanndt Gillgn pfarrkhirch zu Graetz gegebenn.“ Slede imena datirana z letnico 1560 „Killiann Wuerhret“ (?), „Xber von Hollnegkh“ in „E... Rostenberger.“
f. II—II': podatki za zgodovino rodbine Hollnegkh, napisani v 16. stol.
f. Ill—VIII: koledar (svetniki kažejo na salzburško diecezo).
f. 1—253'. M i s a 1. — (f. 1—165' „Dominica prima in aduentu domini: Ad te leuaui...“; — f. 165'—226 „Sequitur de sanctis“; — f. 226 do 253' „Incipit commune sanctorum“; konec manjka).
141
Papir; — 15. stol., druga polovica; — 28-7 X 22 cm; — 260 fol. (== 8 seksternijev + 1 kvat. + 13 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; vogalni okovi in sklepa odpadla; v usnje vtisnjeno: kvadrati s ptico z razprtimi krili; napisni trakovi z besedo „Maria“; rozete, lilijini cvetovi itd.; kot ovoj služi pred in za tekstom samega kodeksa po en perg. list, popisan z antifo-narnim tekstom v okrogli minuskuli iz druge polovice 11. stol.; na hrbtu vezave od roke 16. stol. (?): „Hugonis Sermones“.
Filigrani:	tehtnica	v krogu; navskriž položeni puščici; tehtnica
z zvezdo.
F. 1—251'. „Incipiunt sermones dominicales super e\van-geliis de tempore, editi per venerabilem virum H u g o n e m de Pralo, ordinis fratrum predicatorum. (E)cce dabit... Ps. 67. Qiiamuis a niultis X fructum allaturi“ (predgovor). — „Dominica la aduentus domini sermo de ewangelio X in regno dei etc. Et sic est finis.“
7	Popravljeno v XXXI.
f. 252—255'. „Sermo ad clerum.“ f. 256—260': prazno.
142
Pergament; — 15. stol., druga polovica; — 36-5 X 27 cm; — 57 fol. (= 1 list + 7 kvaternijev + 1 list; od šestega kvaternija manjka med fol. 44/45 en list [kanonska slika]); — psalterialis, ena roka, en stolpec; _ sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; v platnice vtisnjena gotska ornamentika; dva sklepa odpadla; na sprednje platnice je prilepljen listek s sodobnim zapisom: „Ordines habite adoremus .7. bris“; na hrbtu listek z zapisom od roke 16/17. stoletja: „Ord(ines) Clericorum generales in Septemb.“
Iniciala Tna fol. 45, izdelana v zlati, rdeči, modri in zeleni barvi, z ovijačami.
F. 1—1' (ovojni): prazno.
f.2—7'. „Incipiunt ordines generales de mense septembri s. Sabbato quatuor temporum eiusdem ...“
f. 7—57. „Ordo a d cleric um faciendu m“, f. 57': prazno.
143
Papir; — 15. stol., druga	polovica; — 21-5 X	14	cm; — VIII + 112	fol.
(=	25 kvaternijev); — gotska	knjižna minuskula,	en	stolpec, ena roka;	—
sodobna vez v platnice iz lepenke, prevlečene z rjavim usnjem; sklepi odpadli; na hrbtu listič z zapisom: „Liber de Con(se)cratione ecclesiae, altaris, coemiterii“.
Filigran: sidro v krogu z zvezdo nad samim krogom.
F. I—I': prazno.
f. II—II': „Ad consecrationem ecclesie hec	sunt necessaria“;	—
f. Ill—IV': „Ordo ad pueros	consignandos“; —	f.	V—VIII': prazno;	—
f. 1—33: „Ordo in consecracione altaris“; — f. 33—43': „Ordo in consecra-cione cimiterii“; — f. 43'—50': „Ordo benedictione campane“; — f. 50 do 62: „Ordo in consecracione ecclesie“; — f. 62'—66: „Ordo in reconci-liacione ecclesie“; — f. 66'—71: „De reconciliacione ecclesie officium“;
— f. 71'—76: „Ordo in reconciliacione cimiterii“; — f. 76'—92': „Ordo qualiter ordines celebrentur“. — f. 93—112': prazno.
144	(Stara	signatura: C. IX. 10. a.)
Perg.;	— 15. stol.,	konec, ali začetek 16. stol.; — 37 X 27 cm;	— 56 fol.
(=	7	kvat.);	— gotska	psalteriala, ,ena roka, en stolpec; — sodobna vez v
lesene, z usnjem prevlečene platnice.
I n i c i a 1 e v modri, zeleni, rumeni, vijoličasti in zlati barvi, z viticami ob tekstu, večje na f. 1 (O) in 46 (T).
F. 1—56'. „Ordines sabbato sancto pasce diete per dominum episcopum.“ Konec na zadnjem listu manjka.
145	(Stara	signatura: C. IX. 10. b.)
Perg.;	— 15. stol.,	konec, ali začetek 16. stol. — 37 X 26 cm;	— 57 fol.
(=	1	kvint.,	od katerega manjka en list med f. 9/10 + 4 kvat. + 1	okternij);
— pismo, roka, stolpec in vezava kot v kodeksu pod št. 14l.
Iniciale kot v kodeksu pod št. 144, večji in bolj bogato ste izdelani iniciali na f. 1 (O) in f. 46 (T).
F.45'. Celostranska kanonska slika v okviru modre, rdeče, vijoličaste in zlate barve (2G X 18 cm). Kristus visi razpet na križu, katerega spodaj čepeč objema sv. Magdalena, oblečena v modro obleko. Na levi (od gledalca) stoji Mati Božja v zlati obleki z modro ornamentiko in modrem plašču, ki ga ima potegnjenega preko glave. Na desni stoji sv. Janez v halji vijoličaste barve in rdečem, modro podšitem plaščem. Ob njem na tleh mrtvaška glava. Ozadje je izpolnjeno z zlatimi štirioglatimi polji, ornamen-tiranimi z belo, modro in vijoličasto barvo. (Gl. sliko 2.)
F. 1—1': prazno.
f. 2—57'. „Ordines clericorum generales sabbato quatuor lemporum post festum penthecostes.“
146	(Stara	signatura:	C.	10.	IX.	c.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 37 X 27 cm; — 61 fol. (= 1 kvint., od katerega manjka en list med f. 9/10 + 6 kvat. + 1 binij); — pisava, roka, stolpec in vezava kot v rokopisu pod št. 144.
Iniciale kot v rokopisu pod št. 144, večje na f. 2 (O), 48' (P) in 50 (T).
Na f. 2 pod tekstom narisana škofovska mitra, palica, grba kot v rokopisu pod št. 151 in iniciali E P, kar se nanaša na lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja (1487—1508).
F. 1—1': prazno.
f.2—61'. „Ordines clericorum generales sabbato quatuor temporum in quadragesima.“
147	(Stara	sign.:	C. IX. 11.)
Pergament; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 36 X 26 cm; — 139 fol. (= 1 list + 14 kvat.; od zadnjega lcvaternija odrezana dva lista); — psalterialis, en stolpec, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa odpadla; na sprednjih platnicah zapis „Ecclesie Laventinensis“.
F. 1—1': prazno; — f. 2—11': „Incipit ordo qualiter pontifex pre-parare se debeat quando missam est celebraturus“; — f. 12—38': „Ordo ad benedicendam ecclesiam“; — f. 38'—55: „Incipit ordo ad consecra-cione altaris“; — f. 55—61': „De cimiterii benedictione“; — f. 61'—68': „Sequitur de reconciliacione cimiterii“; — f. 68'—69': „De reconcilia-cione cimiterii per se seu ecclesie reconciliacione“; — f. 69'—72: „Con-signando pueros“; — f. 72—96: „Ordines“; — f. 96—105: „Ordinacio presbiterorum“; — f. 105—131: „De examinacione, ordinacione et con-secracione episcopi rubrica“; — f. 131—133: „Benedictio arrarum“; — f. 133'—139: „Ad ornamenta pontificalia uel sacerdotalia benediccio“; — f. 139': prazno.
148	(Stara	signatura	C.	IX.	12.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 34-5 X 26 cm; — III + 156 fol. (	7	kvinternijev + 1 kvat. + 7 kvint., od zadnjega kvinter-
nija manjka en list); — psalterialis; en stolpec; glavna roka f. 1—150', do-
datna roka ff. I—II', 151—155'; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol. „Ponti(f)ic(a)le.“
I n i c i a 1 e. F. 1. črka U, zlata, v zelenem okvirju. V loku črke na modrem dnu dopasna slika svetnice, ki ima okoli glave ovito belo ruto in drži v rokah cilindrasto rumeno posodo. Od črke se vijo okoli teksta vitice v zlati, modri, rdečkasti, zeleni, vijoličasti in drugih barvah. V vitice je spodaj vslikan zmaj rjavo-modre barve.
F. 39. Črka O, modra, v vijoličastem okvirju. V loku črke kleči škof, s kapo na glavi, s povzdignjenimi, k molitvi sklenjenimi rokami pred nepogrnjeno altarsko menzo. Poleg njega ob desni diakon v belem oblačilu, v rokah zlato škofovsko palico. Vitice kot na f. 1. (Gl. sliko 3.)
F. 54. črka O, zelena, v vijoličastem okvirju. V loku črke naslikan na zlatem dnu sivolas in bradat star mož, v halji modre barve, s prenosno altarsko ploščo v rokah. V vitice, istih barv kot one na f. 1, sta vslikana orel in psu podoben nestvor. (Gl. sliko 4.)
F. 63. Črka O, modra, v zlatem četverokotu. V loku črke svetnica v modri spodnji obleki in zelenem plašču, na glavi zlato krono, v desnici palmovo vejico, v levici belo jagnje. Vitice kot na f.	1.
F. 79'. Črka I, modra, na zlatem dnu.	Vitice	kot na	f. 1.
F. 83. Črka O, rjava, na ultramarin ozadju. V loku gologlav škof z meniško tonzuro, oblečen v zeleno spodnjo in	belo zgornjo	obleko.	Pred škofom, ki blagoslavlja, kleči deček v vijoličasto-rjavi	obleki.	Vitice	kot	na f. 1.
F. 85'. Črka I. Predstavlja zidan stolp z oknom, skozi katerega gleda mladeniški obraz. Na vrhu stolpa, za cinami, stoji v zeleno obleko in rumen pas opravljen mladenič in udriha z vihtečim cepcem, ki ga drži v obeh rokah, po mladeniču, kateri, plavolas in v modro tesno prilagajočo se obleko oblečen, drži od spodaj stolp z rokama. Vitice kot na f. 1, v katere je vslikan lev. (Gl. sliko 5.)
F. 91'. črka O, modra, na zlatem dnu. V loku črke na zelenem dnu je naslikan sv. Peter, v beli mašniški obleki, v desnici velik ključ, v levici zaprto knjigo. Vitice kot na f. 1.
F. 137'. črka O, zlata, na modrem dnu.
F. I—II'. „In dedicacione ecclesie item.“
f. Ill—III': prazno.
f. 1—38': „Ordo qualiter ecclesie et altaria dedicentur“; — f. 39 do 53': „Ordo ad dedicandum altare“; — f. 54—62': „Ordo ad consecran-dum altare portatile“; — f. 63—69: „Ordo in reconciliacione violate ecclesie“; — f. 69'—79: „[0]rdo in consecracione cimiterii“; — f. 79'—82': „In reconciliacione cymiterii“; — f. 83—85: „Ordo ad pueros consignan-dos“; — f. 85'—91: „In nomine patris et filii et spiritus sancti. Incipit ordo qualiter sacri ordines celebrenlur mense marcio prima sabbati hora VI, sabbato . sicientes., sabbato in vigilia pasce hora VI., mense iunio secunda sabbati hora tercia, mense septembri tercia sabbati hora matutina, mense decembre quarta sabbati hora matutina sacri ordines celebrentur;“ — f. 91'—116: „Ad clericum faciendum sequitur ordo“; — f. 116'—137: „Ordo qualiter electus in episcopum consecretur“; — f. 137—137': „Benediccio super abbatem“; — f. 137'—138': „Ordo ad
consecrandam abbatissam“; — f. 138'—147': „Sanctimoniales cum ad consecracionem suo episcopo offeruntur..— f. 147'—150': „Ordo ad consecrandam laicam virginem.“
f. 151—155': „(T)egitur (!) clementissime pater..
149	(Stara	sign.: C. IX. 12/2.)
Pergament; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 24 X 17-5 cm;
V	+ 241 fol. (= 1 kvat., od katerega so odrezani štiri listi + 3 kvint. + 2 kvat. + 1 kvint. + 1 ternij, od katerega manjka med ff. 58/59 en list + 1 kvint. + 1 kvat. + 12 kvint. + 1 binij + 1 kvint. + 1 kvat. + 1 ternij, od katerega manjka en list med ff. 234/235 + 1 kvat.); — gotska knjižna minu-skula, dva stolpca, starejša roka in dve mlajši (1. r.: 205 —206 in 208—211'; 2. r.: 212—241'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa odpadla; na hrbtu listič z zapisom 16/17. stol. „Pontificale“, na platnicah urezano „Laven“.
F. I—IV': „Episcopus exuens se dicat..(škofova priprava k slovesni maši); — f. V—205: „In nomine sancte trinitatis... Incipit liber epistolaris (!). Capitula libri sequentis.“ Sledi vsebina, nato od f. 1 dalje: pontifikalna obredna knjiga.
f. 205'—206 in 208—211': „(I)n ordinacione abbatisse ..Vmes na f. 206'—207: „Audi iudex mortuorum..(tekst in note od poznejše roke); — f. 207': prazno.
f. 212—234': „Sabbato quatuor temporum in aduentu domini,“ „... in quadragesima“, „... in ebdomada penthecosten“, „... mense septimi“.
f.	235—236':	„Officium	diaconates“.
f.	236'—241':	oficij „in	uigilia pasche“.
150	(Stara	signatura: C.	IX.	15.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 32 X 25 cm; — 32 fol. (= 4 kvat.); — gotska psalteriala, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, kovinasti sklep odpadel.
Iniciala na f.6 (T), podobna onim v kodeksu pod št. 144.
F. 1—32. „In cena domini“. (Obrednik za veliki četrtek.) f. 32'. „Benedictio“ za veliko soboto, veliko noč, vnebohod, bin-koštno soboto in binkošti.
151	(Stara	signatura: C.	IX.	16.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5 X18 cm; — I -I- 124 fol. (= 1 list + 7 kvat. + 1 list + 7 kvat. + 3 listi + 1 kvat.); manjka f. 46, na katerem bi morala biti naslikana kanonska slika; — gotska knjižna minuskula in psalteriala, en stolpec, tri glavne roke (1—97, 98—116, 116'—125'); — sodobna vez v lepenko, prevlečeno z rjavim usnjem, na sprednjih platnicah vtisnjena črka E (= začetna črka imena lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja, 1487—1508), poleg škofovska kapa; na hrbtu listič z zapisom od roke 16./17. stol. „Liber de Consecratione Ecclesiae, altaris, cemiterii“; kodeks je uvezan iz dveh delov (1—97', 98—125').
Iniciale z viticami v zlati, vinsko-rdeči, modri, zeleni in vijoličasti barvi na fol. 1 (A), 41 (T) in 47 (T).
Na f. 1 pod tekstom dva grba v obliku ščita. Levi je grb zgoraj omenjenega škofa Erharda Paumgartnerja (zeleno drevo na rumenem polju); desni je koroški deželni grb (ščit podeljen poševno od zgornjega levega vogala k spodnjemu desnemu, v zgornji polovici korakajoč črn panter na rumenem ozadju; v spodnji polovici tri proge v rdeči, beli in zopet rdeči barvi).
F. I—I'. „Ordo ad pueros consignandos“ (dodano od poznejše
roke).
f. 1—57: „Ad consecracionem ecclesie hec sunt necessaria ..— f. 57': prazno; — f. 58—69': „Ad consecrandum altare fixum siue eccle-sia ..— f. 70—75: „Reconciliacio ecclesie violate et cimiterii..— f. 75—80: „Ad consecrandum cimiterium ...“; — f. 80'—82: „Ordo ad reconciliacionem cimiterii..— f. 82—88': „Ad benedicendum signum ecclesie scilicet campanam ..— f. 88'—89': „Indumentum sacerdo-talium benediccio generalis“; — f. 89'—92: „Vestimentorum sacerdota-lium benediccio specialis“; — f. 92—97: „Benediccio ad omnia vasa, lintheamina et instrumenta in vsum ecclesie“; — f. 97' (od poznejših rok): „Benedictio generalis“, „Benedictio in festo concepcionis Marie.“
f. 98—112': razne cerkvene „benedictiones“; — f. 113—116: „Epi-scopus exuens se vestibus suis dicat: Exue me domine...“; — f. 116': „Ad aperiendum altare consecratum uel frangendum...“; — f. 116'—118: razne „benedictiones“; — f. 118—119: „Ordo in dedicacione baptiste-rii..— f. 119': formularji za listine, z začetkom „Leonhardus dei gracia episcopus Lauentinus“. Na f. 122 od kasnejše roke koncept za prisego „Ego iuro ... quod volo me abstinere ab iniquo dogmate Martini Luteris ..— f. 122'—123': „Sequitur absolucio ..(škofova); — f. 124—125': razne „benedictiones“.
152	(Stara	signatura	C.	IX.	16/2.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5 X 17-5 cm; — 100 fol. (= 1 ternij, od katerega je prilepljen prvi list na platnice + 8 kva-ternijev + 1 okternij + 2 kvaternija; od zadnje pole je zadnii list prilepljen na platnice); — gotska knjižna minuslcula in psalteriala, ena roka, dva stolpca;	—	sodobna vez v lepenko,	prevlečeno z usnjem; sklepa odpadla;
na hrbtu listič	z zapisom 16—17. stol.	„Liber	de Consecratione ecclesiae, al-
ta(ri)s, cemiterii.“
F. 1—5': „Episcopus exuens se uestibus suis dicat: Exue me domine ..— f. 6—13': „Benedictiones“ cerkvenih predmetov, oblek itd.;
—	f. 14—60': „Ordo qualiter ecclesie et altaria dedicentur“; — f. 61—73: „Ordo ad dedicandum altare“; — f. 73': prazno; — f. 74—81: „Ordo ad consecrandum altare portatile“; — f. 81': prazno; — f. 82—88': „Ordo in reconciliacione uiolate ecclesie“; — f. 88'—96: „Ordo in consecracione cimiterii“; — f. 96—99: „In reconciliacione cymiterii“; — f. 99—100': „Ordo ad pueros consignandos“.
153	(Stara	signatura:	C.	IX.	20.)
Perg.;	—	15. stol., konec, ali začetek 16.	stol.; — 37 X 27 cm; — 44 fol.
(= 1 kvint	+	4 kvat. + 2 lista); —	pismo,	roka, stolpec in vezava kot v
kodeksu pod št. 144.
Iniciale kot v kodeksu pod št. 144, večji na f. 2 (O) in f. 11 (T).
F. 1—1': prazno.
f. 2—44. „O r d o in cena domini“ (obrednik za posvečevanje krizme).
f. 44': prazno.
154	(Stara	signatura: C. IX. 24.)
Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5 X 17-5 cm; _
81 fol. (= 10 kvat. + 2 lista, en list manjka med ff. 22/23); — gotska knjižna minuskula in psalteriala, dva stolpca, dve roke (1—79, 80—81'); — sodobna vez, platnice iz lepenke prevlečene z zelenkastim usnjem; sklepa odpadla; na hrbtu prilepljen križ z zapisom iz 16./17. stol. „(D)e Confer(e)ndis sacris ord(in)ibus“; notranji strani platnic prevlečeni s pergamentom, ria katerem je zapisan molitveni tekst 13. stol.
Pontifikalna knjiga.
f. 1—4: „In nomine patris et filii et spiritus sancti. Incipit ordo qualiter sacri ordines celebrentur. Mense marcio..— f. 4—5': „Ordo ad pueros consigndos (!)“; — f. 5'—31': „Ordo ad clericum faciendum“; f. 32—46': „Ordo qualiter clericus in episcopum consecretur“; — f. 47—55: „Ordo ad benedicendum abbatem“; — f. 55': prazno; — f. 56—69: „Ordo ad consecrandum uirgines sanctimoniales“; — f. 69—70: „Ordo ad mo-nialem faciendam“; — f. 70'—71': prazno; — f. 72—79: „Ordo ad con-secrandam abbatissam“; — f. 79': prazno.
f. 80—81'. Formular za prisego (iuramentum) in poklonitev (ho-magium) salzbuških sufraganov metropolitu. Na koncu: „Isti sunt casus episcopis reseruati.“
155
Papir; — 15. stol., konec (f. 63—66: 1. 1498) in začetek 16. stol.; — 21 X 15 cm; — 81 fol. (= 1 list + 5 selcsternijev + 1 kvint. + 1 seksternij; od drugega sekst. manjka med ff. 13/14 en list, od zadnjega sekst. manjka tudi en list); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, glavna roka f. 2—67';
—	sodobna vez v platnice iz lepenke, prevlečene z rjavim usnjem; na sprednjih platnicah vtisnjena škofovska mitra, spodaj črka E (kar se nanaša na lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja, 1487—1508).
Filigran: volovska glava z rozeto med rogovi.
F. 1: razne notice, f. 1': prazno.
f. 2—41. „Omnes qui aliquid ... Incipit clarum compendium ad introductionem iuuenum in facultate logy ce, per humilem et eximium artium doctorem magistrum Paulum de P e r g u 1 a, nuperime compilatum anno domini millesimo CCCC0 XXX0. Transcendencia sunt sex X dicta sufficiant ad laudem... Opus feliciter finit.“
f. 41': prazno.
f.42—62'. „Opus consequentiarum magistri Strot preciosissimum feliciter incipit. Conseqventia est illacio X plura dicant. Et sic est finis ...“
f. 63—66. „Cum sepenumero cogitarem X traetatus recollectus ac declaratus per insignitum ac excelsum dogmate magistrum Paulum
de Pergula, philosophum famosissimum. Explicit. Amen. .1.4.9.8,
4	oktobris.“
f. 66'—67'. „(V)olo probare nouem8 argumentis quantum es asi-
nus..
f. 68—69. „Dialetica (!) est ars arcium ..
f. 69'—81': prazno.
MARIBOR I MUZEJ.
156
Pergament (italijanski); — 14. stol., druga polovica; — 29-5 X 19-5 cm;
—	210 fol. (= 15 kvat. + 1 ternij + 2 kvat. + 1 kvint. + 2 lista + 3 kvat. + 1 list + 2 kvat. + 1 kvint. + 1 kvat. == 1 binij; od 3 kvaternija manjka med ff. 21/22 en folij, od ternija manjka med ff. 122/123 en folij, od 1. kvint, manjka pet listov); — gotska knjižna minuskula italijanskega tipa, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z belini usnjem prevlečene platnice; vezava zelo obrabljena; kovinasti vogali, od katerih je eden spredaj, zadaja pa dva odpadla; od sklepov je eden ohranjen, drugi deloma odpadel; v sredi platnic gumb; v usnje platnic vtisnjene rozete, ptice in podobno.
I	n i c i a 1 e. F. 1', iniciala C, risana s prepleteno ornamentiko na rdečkastem ozadju, nekolorirana;
f. 3', iniciala U, risana s prepleteno ornamentiko v zlati, beli, rdeči, modri in zeleni barvi; v ornamentiko vpletene živalske figure (ptice, na pr. čaplja, pes);
f. 68', iniciala C (kot na f. 3', toda brez živali);
f. 121, iniciala C, zlata črka na rdečem ozadju, v loku črke mož (pisec?) v zeleni spodnji obleki in plašču roza barve, levo roko ima pod plaščem, z desnico kaže; ob figuri bela proga (zavitek ali komad pergamenta?); glej sliko št. 6.
f. 150, iniciala S (kot na f. 3', toda brez živali).
F. 1: stara signatura „N« 143“.
f. 1'—210'. Petrus Lombardu s. Libri sententiarum. „Cupientes aliquid de penuria X capitula distinguntur premisimus“ (uvod na f. 1'). „Incipiunt capitula .1. libri“ (f. 2—3). „Ueteris ac nove legis X uia duce pervenit. Explicit. Iste liber est mei domus Cister-ciensis“9 (f. 3'—210').
157
Papir; — 15. stol., druga polovica; — 28 X 20-5 cm; — 176 fol. (= 1 seksternij, od katerega manjkata prva dva lista -1- 2 sekst. + 1 sept. -f- 11 sekst. [od zadnjega seksternija manjkajo zadnji štirje listi, za tem en kvin-ternij in najmanj trije listi]); — gotska minuskula, en stolpec, ena roka; —-sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; od zadnjih platnic je usnje skoraj popolnoma odtrgano; kovinasti vogali in gumba sredi platnic; sklepa deloma odpadla; — na notr. stran zadnjih platnic prilepljen papir. list s fragmentom urbarja, omenjajo se vasi: Fernik, Czw der Hulben,
8	za nouem črtano m o d i s.
9	zadnji stavek zabrisan.
An sand Ylreichsperg, Walchowicz, Stueb, Sauttach, Sottesska, Hudin, Raw, Sagorycz, Klain Kolenperg, Sand Marczs, Rakytauecz, Sysska, Gayssmanstorff.10
Filigran: tehtnica v krogu.
F. 1—176'. Mi sal (za cerkev oglejske dieceze). — f. 1—102: za dobo od Vseh svetnikov do torka po Vnebohodu; — f. 102'—109': „In-cipiunt collecte secrete et complende dominicales per estatem“; — f. 109'—111': „In dedicacione tcmpli“; — f. 111'—161: „Incipit de sanctis“; — f. 161'—176': „Incipit commune de sanctis“ (ostalo manjka).
Na notr. strani sprednjih platnic: „Navzočno knjigo je našel g. kaplan Vid Janžekovič v podružnici sv. Mohorja v Čadramski župniji, in mi jo je izročil po osmošolcu Leskovarju, čadramskem rojaku 9. aprila 1896. Dr. Jožef Pajek, kanonik v Mariboru. — 1. 10. 1896 je dovolil v. č. župnik Jurij Bezenšek, da knjigo lavt. škof. muzeju izročim. Dr. J. P.“
STARI TRG PRI SLOV. GRADCU / ŽUPNIŠČE. 158
Papir; — 15. stol., sredina;— 22-5 X 15 cm; —	16 fol. (=	pola 10 fol.
+	pola	6 fol., od katerih pa manjkata dva fol., ostalo manjka);	— sodobne
lesene platnice, prevlečene z belim iisnjem, katero na sprednjih platnicah deloma manjka; sklep iz usnja; na notr. stran platnic je prilepljen papir, list z nemškim tekstom 15. stol; — poleg platnic služi kot ovoj še fragment listine na pergamentu (od notarja overovljen prepis latinske listine papeža Bonifacija (IX.), naslovljene na Johannesa „episcopus Adiiensis“ (!, pač Adria) v zadevi Henrika Weystinn, duhovnika „de Windischgracz“; — prepis listine škofa Johannesa v isti zadevi).
F i 1 i g r a n a :	trovrhata	gora v krogu, s križem nad krogom; —
tehtnica (?).
S	peresom risana kanonska slika, rdeče	in rumeno	kolorirana,
na	f. 2':	Križani, Mati Božja, sv. Janez in angelj na	desni, kateri lovi Kri-
stusovo kri.
F. 1—11'. Misal.
f. 11'—16: razne molitve („de aduentu B. M.“, „de beata Virgine“, „pro fratribus“, itd.).
f-15'—16: oficij „De visitacione beate Marie virginis“.
f.	16': prazno.
Na ovojni listini: „Ecclesie sanctorum apostolorum Philipi et Jacobi in Valle Windischgrecz 1484. M. .S.“ (Podružna cerkev sv. Filipa v Golavabuki.)
Na f. 1: „Augustinus Prygel, pastor in Windischgracz, reuidit et con-suluit vicariis (?) diutius apud filialem S. Philippi seruari et custodiri. Actum in festo S. Hermagore et Fortunah. Anno salutis M. D. XXXIII.“
10	Lokaliziral sem vasi Brnik, Voklo, šenturska gora, Lahovče, Stob, Soteska, Hudej, Rova, Zagorica, Homec, Šmartno v Tuhinjski dolini, Rakitovec, vse v kamniškem, brdskem in kranjskem okraju na Gorenjskem.
Pisma bratov Šubicev.
Viktor Steska Ljubljana.
Pričujoča zbirka obsega več pisem, ki so jih pisali bratje Šubici svoji sestri Miciki poročeni Tavčarjevi. Pisma so ponatisnjena po izvirnikih brez poprav. Da jih bo mogoče lažje umeti, pristavljam nekoliko pripomb.*
Oče Štefan Šubic je bil rojen v Hotovljah št. 4 in se je priženil v Poljane št. 39, ko se je poročil z Ano Kisovec. Oče Štefan Šubic je bil podobar in slikar, ki je moral pridno delati, da je preživil številno rodbino. Razen hčere Micike je imel še štiri sinove, ki se v pismih omenjajo. Janez je bil rojen v Poljanah 26. oktobra 1850 in je umrl v Kaiserslauternu v Renski Palaciji 25. aprila 1889. Jurij je bil rojen
13.	aprila 1855 in je umrl 8. septembra 1890, ko je hotel slikati v graščini Raschwitz pri Leipzigu. Valentin rojen 12. febr. 1859 je umrl kot podobar doma 17. okt. 1927. Pavel je bil rojen 22. jan. 1861 in živi Pred mostom pri Poljanah št. 18.
Janezova pisma segajo od 1. 1878—1888; Jurijeva od 1. 1878—1885; Valentinovi dve pismi sta iz 1. 1879 in 1881, Lojzetovi dve iz 1. 1890.
Sestra Micika, na katero so pisma naslovljena, je bila rojena
4.	febr. 1853 in se je poročila 23. oktobra 1882, umrla pa je 25. junija 1920.
V	Janezovih pismih se omenja stric Tine, čevljar, ki si je kupil lastno hišo. Ta stric je bil materin brat. Julika je bila prva hči brata Valentina, roj. 7. febr. 1887, umrla 9. jan. 1888. Stric Urban je bil očetov brat; roj. v Hotovljah št. 40 je umrl ondi 15. junija 1898.
Vidmar je domače ime za Janeza Čadeža, posestnika in gostilničarja ter večletnega župana v Poljanah.
Jurij omenja bratranca Ivana. Ta je bil poznejši ravnatelj tehnične srednje šole v Ljubljani.
I.	PISMA JANEZA ŠUBICA.
1.	Dunaj	19. junija 1878.
Ljuba sestra!
Na tvoje pismo ti koj odgovorim. Kar pišeš zavoljo bukev mi je žal da jih nisi dobila, jaz sem bil g. Guttmanu pisal da naj ti jih on ukupi, ali kakor mi je pozneje vediti dal, ni bil onega pisma prejel ker je bil oni čas v Kamniku.
Da tvojo prošnjo spolniva, pošljeva ti z Jurjam en petak dasiravno nisva kaj pri denarjih, Jaz sem se bil zlo ogoljufal, ko sem mislil da bom dobil precej denarja skupaj za križev pot, in vstrašil sim se ko mi je fajmošter poslal le sto gld. in mi pisal da mi drugo pošlje v dveh obrokih. Bog ve kako dolgo bom moral čakati. Ker sem tako malo dobil, nisem mogel tudi Pavletu
Pisma mi je izročil g. župnik v Polhovem gradcu Ivan Štrukelj, pojasnila mi je pa poslal g. Matej Tavčar, župnik v Poljanah. Obema prisrčna zahvala!
obljubljenih reči poslati, pa povej mu, da kakor hitro jaz ali pa Juri dobiva kaj denarja, prec pošljeva. Jaz sem namreč pisal fajmoštru da naj mi hitro pošlje še vsaj nekaj in tako zdaj vsaki dan denarja pričakujem. Kakor dobim pošljem tudi materi kaj, danes mi je ne mogoče. Ako pa ravno zlo potrebuje daj ji od tega denarja kaj, saj pet goldinarjev ne bodeš potrebovala za pot. Zmenite se med seboj.
Potlej pa mi kaj piši kako gre Špeli in povej ji, da jo jaz, Juri in bratranec Janez prav lepo pozdravljamo.
Ali sta g. Guttman in Cilka bila kaj pri nas? Kaj pa Videmski? Vidmar nič ne piše, od doma tudi nič ne pišete kako njim kaj gre, in jaz sem zlo radoveden, saj sem bil vsakdanji gost. Kako pa gre stricu Tinetu, ali je dobil denar in ali je že veliko hiše plačal. Jaz nevem drugega kakor da zdaj že tam stanuje. Reci da pozdravljam njega in celo družino.
Kaj pa naš Tine? Kakor da bi ga nebilo, saj bi dobil toliko časa da bi mi pisal kaj. Saj nisva skregana.
Kako pa se Pavletu kaj godi.
Prosim torej kmalo naj kedo kaj piše.
Preserčno pozdravljava jaz in Juri očeta mater, tebe, Tineta in Pavleta. Bog daj da ostanete vsi zdravi, srečni in zadovolnji.
Z Bogom Tvoj
brate
Janez.
Za Jur ja se nič ne ve ali bo mogel iti k vojakom ali ne, boji se in vsaki dan poklica pričakuje. Tukaj jih je že prav veliko moralo iti. Študentov so že kaj veliko pobrali. En moj in Jur jev znanec, Jur ga je že v Terstu poznal kjer sta bila skupaj pri vojakih, je dobil v saboto večer, ko je ravno pri meni bil, poklic, in v nedeljo opoldan je že moral iti iz Dunaja daleč doli v Dalmacijo. Katerega pokličejo, kar v 24 urah mora svoje reči spraviti pa iti. Zato je tukaj velik strah in mnogim veliko škode.
Ako Jurij ta teden ne dobi, upam da se ne bo treba bati. Če se pa to prigodi, bodeva pa hitro pisala ali pa telegrafirala.
Še enkrat, z Bogom!
2.	Praga	31.	januarja	1882.
Ljuba sestra Mica!
Kakor je že moja slaba navada, bodeš tudi to pismo dobila en dan pozneje po tvojem godu. Nikar mi zato nezameri. Kakor vedno, tebi kot ljubi sestri vse najbolši želim ti danes še posebno ponavljam in izrekam moja nar-preserčnejša vošila za tvoj god. Bog ti daj vse dobro, kar si sama poželiš in kar je k tvoji sreči potrebno in bog ti daj še mnogo veselih in zadovolnjih godov tvojih praznovati. Bog ti daj to ljubo zdravje, srečo in veselje in vse kar ti tvoj ljubeči brat iz serca voši.
Mislil sem kaj bi ti poslal za vezilo, ker nisem vedel druzega primernega, pošljem ti 6 (facoletelnov) rutic, katere sem dal zaznamovati s tvojim imenom. Tako bodeš imela spoininj name in na Prago, tako da bodeš tudi od tukaj imela nekaj na spominj.
Jaz še 14 dni ostanem tukaj, potem pa za gotovo grem na Dunaj nazaj. Prosim pišite mi še ta čas kaj od doma.
Kakor vem da ste kaj brali od vstaje v Dalmaciji in Hercegovini in da vas skerbi za Jurja in Tineta, tako imam tudi jaz strah, da bi jih ne poklicali doli. Bog daj da ne. Od tukaj jih je že veliko šlo, skoraj vsaki dan marširajo rezervisti. Jaz imam vendar to upanje, da našega regimenta, ki je na Dunaji, ne bodo poslali doli.
Sicer pa posebnega nimam poročati. Jaz sem zdrav in imam do sedaj dosti dela. Tukaj tudi delam na 4. podobah za sv. Volbenk in jih bodem na Dunaji dodelal ter začetku meseca marca domu poslal, da boste mogli popravljati altarje. Zadnjo podobo bodem koj po tem začel in se pred nobenega druzega dela ne bodem lotil.
Od Pavleta sem pričakoval pisma, zakaj mi ni pisal? kaj dela?
Preserčno Vas vse pozdravljam, ljubi oče in ljuba mati, Mico in Pavleta ter Vam vse dobro želim in ostane vedno Vaš hvaležni
Janez.
Lojze me strašno jezi, kakor sam piše, bode imel menda zopet dvojko, nevem kaj bo početi ž njim. Ta mesec nisem imel denarja da bi mu bil kaj poslal, v par dneh mu pošlem 20 gl.
3.	Kaiserslautern	2.	svečana	1886.
Ljuba sestra!
Pošiljam ti moja najserčnejša vošila k tvojemu godu. Bog ti ohrani ljubo zdravje ter naj ti v obilnosti podeli vsih dobrot, kar je k tvoji časni in večni sreči potreba. Bog ti daj včakati še mnogo let v zdrav ji, vesel ji in zadovolnosti. Vse to in najbolji ti iz ljubečega serca želi tvoj zvesti brate Janez.
Na tvojo prošnjo v zadnjem pismu poslal sem ti 20 Mark tukajšnega denarja, ter upam da si to še do časa prejela ter si napravila jopo za Tinetovo ohcet. Če ti ni ostalo več toliko denarja, da bi si vkupila svečnike za-katere si me tudi prosila, piši, če mi bo mogoče da ti dopošljem še kar potrebuješ. Prepričana bodi, da če mi Bog srečo da in če mi bo mogoče, bom vedno tebi in drugim domačim iz serca rad pomagal. Le Bog daj da bi bil vedno v tako srečnem položaju.
Kakor mi je Tine pisal bo jutri njegova ohcet, jaz bi bil prav rad prišel domu, ali ni mi zdaj nikakor mogoče, z šolo imam toliko opraviti, da bi tudi odpusta ne bil dobil, ali pa znabiti za par dni, kar je vendar premalo za tako dolgo pot. Prav žal mi je, da nisem tudi jaz med vami. Iz serca pa želim, da se dobro imate na ohceti, in bog daj da bi si tudi pozneje dobro razumeli in v prijatelstvu živeli do konca dni.
Jaz sem bil zelo žalosten, da sem o Tinetovi ženitvi tako pozno zvedel, in še to tako malo natanko. Ne vem čegava je, kako ji je ime, nič, kar nič druzega mi ni Tine pisal, kot da je na Dobravi doma. Kdor pa z tako ljubeznijo visi na domači, rojstni hiši kakor jaz, je to pač žalostno če postane naenkrat tako tuj svojim domačim, katere tako serčno ljubi in njim tako iz serca vse dobro želi, kakor jaz. Kedaj se boš pa ti preselila v tvojo hišo. Jaz sem zelo radoveden in mnogokrat sem mislil nato, kako sta z možem popravila hišo. Piši mi kmalo kaj, saj sem vedno vesel, če kaj zvem od doma. Izroči serčne pozdrave ljubi materi, Tinetu in njegovi ženi, Pavletu, Lojzetu.
Ponavljaje moje serčna vošila k tvojemu godu te preserčno pozdravljam in poljubljam!
Tvoj zvesti brate
Janez.
4.	Kaiserslautern	9.	januarja	1887.
Ljuba sestra!
Vošim ti veselo in srečno novo leto, Bog daj da še mnogokrat praznuješ ta dan v sreči, zdravju in zadovolnosti.
Stara nerodnost, nekaj pa obilo dela in malo prostega časa so vzrok da ti tako dolgo nisem odgovoril na tvoje zadnje pismo. Hud nisem bil, pač pa žalosten da ne ti ne mati mi nista nič pisale za god.
Da je Pavle doma, pisala sta mi tudi Jurij in Tine. Pavle je revež, in veseli me, da si ga ti vzela k sebi. Saj je brat nas vsih. Da more toliko prestati, je sam kriv, a zato ga nesmemo prezirati, pač pa obžalovati in mu pomagati kolikor mogoče. Kar je nas domačih, pomagati moremo eden drugemu, vse neprijetnosti pozabiti, ako se mi med seboj ne bomo ljubili, koga bi pa ljubili? Jaz sem že tolikokrat rekel, ako mi Bog srečo in zdravje da, jaz bodem vedno, kolikor v moji moči, serčno rad svojini pomagal. Bog daj da mi bo vedno mogoče spolnovati to serčno željo.
Poterpi z Pavletom, kolikor se da, saj moramo upati, da se bode dobrotljivi Bog tudi njega vsmilil in mu podelil pravo pamet. Bog daj!
Danes sem tudi pisal Tinetu da naj se Lojze pripravi za na pot leseni. Če tudi meni ni tako lahko, kakor doma mislijo, vendar bodem poskusil, če mu bodem mogel kaj pomagati za njegovo prihodnjost.
Jaz ostanem vedno stari, vedno mislim na vas domače, vse najbolši vam iz serca želim in pomagal vam bodem vedno, kolikor bo v moji moči in nikar si ne delaj takih nepotrebnih skerbi, kakor si pisala v zadnjem pismu.
Za danes ti pošljem 5 gl. ker nimam več austrijanskega denarja. V kratkem zopet kaj. Še enkrat srečno novo leto tebi in Pavletu in moj serčni pozdrav obema.
Vedno tvoj zvesti brate
Janez.
5.	Kaiserslautern 1. febr. 1887.
Ljuba sestra!
Pošiljam ti moja najserčnejša vošila k tvojemu godu. Bog ti daj še mnogo let včakati v zdravju, sreči in zadovolnosti. Dobrotljivi Bog ti daj vsega v obilnosti kar si tvoje serce poželi in kar je potreba k tvoji sreči. In iz celega serca želim, da dobrotljivi Bog izpolni vse te moje željee in vošila, vse kar ljubeči brat svoji edini ljubljeni sestri želeti zamore.
Pretečeni četertek sta prišla Jurij in Lojze lesem. Dva dni smo bili skupaj, v saboto opoldan je Jurij odpotoval v Pariz. Ravno danes sem dobil pismo od njega da je srečno kje prišel.
Tukaj smo se prav dobro imeli le škoda da smo bili tako malo sami skupaj. K mojemu direktorju smo bili povabljeni na kosilo, sploh sta bila obadva brata tukaj tako lepo sprejeta da ine je to zelo veselilo. Lojzetu je
precej dolgčas, sicer taji da ni res, pa se mu le preveč pozna, narbolj nerodno je zanj, da tako slabo nemško zna, no, upam da počasi bo že šlo. Saj tukaj drugače ni mogoče.
To so poglavitne novice od tukaj za danes, upam da ti kinalo kaj zopet pišem. Nekaj vezila ti pošljem posebej po poštni nakaznici. Bog daj se ti dobro godi, to so moje najserčnejše želje. Serčno pozdravljam ljubo mater, tebe, Tineta in Micko, in Pavleta. Domu bodem že še posebej kmalo kaj pisal. Torej serčna vošila in serčni pozdrav.
tvoj Janez.
6.	Kaiserslautern 23. dec. 1887.
Ljuba sestra!
Vošim tebi in Pavletu prav vesele praznike in srečno nov leto. Spominjajta se te dni name kakor se bodem jaz na vaju. Koliko krat smo praznovali te praznike skupaj, Bog nam jih daj včakati še mnogokrat.
Nevem zakaj si tako lena in mi nič ne pišeš. Stricu Tinetu sem poslal denar za koštruna in za Pepetove čevlje. Rad bi vendar vedel, je li denar prejel in če sem mu dosti poslal ker jaz nisem vedel koliko bodo čevlji lco-štali.	Tudi	nevem ali mu jih je	sploh naredil ali ne.
Pred	enim tednom sem ti	odposlal mojo ta staro	uro, upam da	si jo	že
prejela.
Prav	rad bi tudi videl da	bi mi Pavle kaj pisal.	Saj ima časa	dosti	in
jaz bi tako rad vedel kako se	kaj obnaša. Že zavoljo tega naj mi	večkrat
piše da bodem vedel skerbeti zanj, ako ga Jurij seboj ne vzame. Jaz ostanem pri moji obljubi da Vama bodem mesečno pošiljal nekoliko pomoči, Pavle naj pa slika karkoli hoče, da bode le priden in pošten, jaz bodem skusil njegova dela prodati, le sem naj mi pošlje. Tora j vse tako kakor smo bili zgovorjeni.
Le večkrat kaj pišita. Jaz vedno mislim na vaju in skerbim kako vama gre, zato me bode veselilo večkrat kaj slišati.
Od tukaj nimam posebnosti poročati. Jaz sem bil nekoliko bolehen zdaj mi je bolje. Lojze vama pa gotovo sam kaj piše.
Ponavljaje moje serčna vošila za srečne praznike in srečno novo leto vaju preserčno pozdravljam.
Tvoj brate
Janez.
Z Bogom!
Moj pozdrav materi, vsim domačim, stricu Tinetu in Marjani.
7.	Kaiserslautern	i.	feb.	1888.
Ljuba sestra!
Še le dan pred tvojim godom ti pišem. Pošiljam ti moja najserčnejši vošila na ta praznik dobrotljivi Bog naj ti jih da še mnogo včakati v zdravju, sreči in zadavolnosti. Ker veš kako te imam rad, mi lahko verjameš da ti vse najbolje iz celega serca želim, da bi bila srečna na tem in na onem svetu, dobrotljivi Bog vsliši moje prošnje in vošila.
Od mene in Lojzeta nimam kaj posebnega poročati. Jurij mi je pisal, da pride ta teden lesem na poti v Pariz, na kar se zelo veselim.
Pavle jo je menda zopet vozil in špilal, pisal sem mu eno pismo, nevem če mu bo kaj pomagalo. Kako se pa vidva kaj razumeta, včasih bi vendar rad kaj zvedel od vaju, zdaj pozimi imaš časa dosti, vsaj vsaki mesec enkrat bi mi lahko pisala. Drugi tudi tako poredkoma pišejo. Z Pavletom imej po-terplenje, kolikor je mogoče, in skusi da vsaj čez zimo še ostane pri tebi. Kam hoče zdaj revež, v takem mrazu. Ako hoče dela iskati stori naj to, kadar bode vreme za popotovati. Zdaj ne more nikamar in imej poterplenje ž njim. Reci mu da mu bodem jaz v par dneh zopet pisal.
Zelo žalosten sem bil, ko mi je Tine pisal, da je Julka vmerla. Škoda, tako prijazno dete je bila.
Piši torej kmalo kaj. Jaz ti v par dneh pošljem zopet nekaj denarja da bosta imela z Pavletom za silo. Ponavljaje moja serčna vošila, ljuba sestra, te bratovsko pozdravljam in poljubljam.
Tvoj
Janez.
(Serčni pozdrav ljubi materi, Tinetu, Micki in Pavletu.)
8.	Monakovo 1. julija 1888.
Ljuba sestra!
Tvoje zadnje pismo dobil sem tukaj, poslali so ga za menoj. Z Lojzetom sva že pet tednov v Monakovem, pomagala sva pri razstavi. Jaz ostanem še teden dni tukaj, Lojze pa znabiti še pred odpotuje. Jaz moram še nazaj v Kaiserslautern, ker bodem imel še 14 dni nekaj dela, potlej pa upam da se odpeljem domov. Jaz se že zelo veselim domače zopet viditi in nar rajši bi se kar od tod odpeljal domov.
Tukaj sem imel silno dela, vsaki dan od osmih zjutraj pa do osmih zvečer sem bil v razstavi. Zato tudi nisem prišel do pisanja. To me je tudi overalo, da ta mesec nisem denarja poslal, nikar torej ne mislita ti in Pavle da sem na to pozabil, v par dneh pošljem denar skupaj za pretečeni in prihodnji mesec. Ne zameri mi tega.
Prav veselilo me je kar pišeš v zadnjem pismu da ti je začel tvoj mož zopet pisati, saj je pač najbolje če se zopet sprijaznita.
Pišem ti danes prav v naglici, zato da ne boš v skerbeh ker še nisem denarja poslal, saj če je božja volja se bomo kmalu ustmeno pogovorili več in bolj natanko.
Prav preserčno pozdravljam ljubo mater, Tebe in Pavleta.
Z Bogom! ves tvoj
Janez
(tudi Lojze pošilja serčne pozdrave vsiin.)
9.	Kaiserslautern	23.	dec.	1888.
Ljuba sestra!
Ko sem tvoje pismo prejel, bil sem že denar odposlal na mater. Poslal sem skupaj, ker menj košta. Rad bi ti bil do praznikov kaj poslal, pa sem sam v zadregi za ta mesec, Lojze v Monakovem mnogo več košta kot tukaj, in ker sem moral tudi za Pavletovo obleko poslati, mi je denar pošel. Ker
sedaj nisem mogel, poslal ti bodem prihodnji mesec par goldinarjev več, saj rad dam, če le morem.
Veseli me kar pišejo od doma da je Pavle pameten postal, da bi ga le prazniki in predpust kaj ne zmešal. Bodita prijatelja tudi vidva, skerbi zanj kot ljubeča sestra, in poterpita eden z drugim, saj to je potreba vsakemu kedor hoče mirno in zadovolnjo živeti.
Jaz sem bil te dni malo bolehen, hud nahod sem imel in še zdaj nisem prav popolnoma zdrav. Par dni nisem smel iz sobe. Zima je tudi tukaj lepa in brez snega do sedaj.
Lepa hvala za serčno vošilo, tudi jaz tebi, ljuba sestra želim prav vesele praznike in srečno in veselo novo leto. Kako rad bi bil jaz vsako leto te dni doma pri vas ljubih domačih, pa sem tako daleč od doma. Letos bode vsaj Jurij praznoval z vami.
Piši mi večkrat kaj, zdaj pozimi imaš ja dosti časa, kaj ti pa tvoj mož kaj piše, kedaj misli priti domov. Da je bil stric Urban tako nevarno zbolil, mi je tudi Tine že poročal, Bog daj da zopet popolnoma okreva, jaz bi ga vendar še rad videl, kadar pridem zopet domov, na kar se že sedaj veselim in če bo le mogoče pridem letos še bolj zgodaj na počitnice.
Še enkrat, ljuba sestra! vesele praznike in prav srečno novo leto, Bog nam jih daj vsim včakati še mnogo v sreči in zadovolnosti. Preserčni po-zdra' °d	Tvojega	brata
Janeza.
II.	PISMA JURIJA ŠUBICA.
1.	Dunaj 30. januar 1878.
Ljuba sestra!
Za Tvoj god, kterega boš pojutranjem praznovala draga sestra, voščim Ti vse dobro. Bog naj Te živi mnogo in srečnih let, zdravja in veselja naj Ti podeli obilno in naj spolni vse Tvoje želje ktere bi Ti bile zares v korist! Po smerti naj Te pelje Tvoj angel varh v naš pravi dom ker se bomo potem na veke veselili, in pravo srečo uživali! Te verste za Tvoj god ljubezniva Mica!
Zadnič ko sem dobil Tvoje pismo bil sem tako vesel da Ti nisem v stanu povedati, gotovo še bolj kakor Ti ko si dobila pervi „Zvon“. Jaz sam nisem mislil da Ti bom z njem ustregel tako zlo — zares, neizrečeno sem bil razveseljen da mi pišeš da sem ti s tem veselje napravil. —
Novic ne vem kaj pisati. Zdrav sem in drugo vse po navadi. Denarja imam včasih nekoliko, včasih prav malo, včasih nič, kot se že vedno na tujem godi. Zadovoljen sem bolj, kakor sem bil pri vojakih, to si lahko misliš. — Povej tudi to materi, kteri se ob enem serčno zahvaljujem za njeno skerb. Izroči ji moj najpriserčnejši pozdrav in poljub! Z Janezom sva večkrat skupaj, tudi danes sem bil z njemu celi popoldan po mestu, potlej je bil z menoj v akademiji in je odšel še le ko sem imel jaz iti v šolo. V saboto sva se zmenila da bova Tvoj god skupaj praznovala. Tudi on Ti vošči dobro srečo in Te pusti pozdravit! Mojo vošilo še enkrat ponavljaje Te lepo pozdravljam in sem vedno
Jurij Šubic.
2.	Dunaj	dne	3/2	879.
Draga mi sestra!
Gotovo boš jezna, da Ti šele drugi dan po Tvojem godu voščim srečo, odpusti mi to to zanikernost, ker le nekoliko je na tem moja krivda. Jaz nimam namreč pratike in sploh sem bil čisto pozabil na to — v saboto večer in včerej na danes, tako, da se kar sramujem tako pozno spolno vati, mojo bratovsko dolžnost.
Bog Ti daj vse dobro! sreča naj Te spremlja vedno in povsod, da bi vživala dosti veselih in prijetnih dni na tem sveti in na onem kraju v sVfetih nebesih pa večno veselje, kterega nam nihče ne bo mogel oduzeti! To je moja želja in naj ti bo k letošnim godu za voščilo. Da ti sploh želim vse najbolje, tega upam si prepričana, saj me poznaš da te rad imam.
Meni se godi po navadi, kot zmirej tu na Dunaji. Delati moram jako pridno in upam da mi tudi pozneje v denarnih zadevah ne bo šlo preslabo, zdaj pa dobim ravno za silo tako da se pošteno hranim.
Zdrav sem popolnoma, da se komaj spominjam, da bi se bil prej kdaj tako dobro počutil.
Z bratrancem Ivanom sva večkrat skupaj, tudi njemu je žal da Ti je pozabil pisati za god in prosil me je, naj ti jaz ob enem izrečem njegovo voščilo in pozdrav!
Predpust obhaja se na Dunaji veselo, vsaki dan so bali, plesi in veselice
—	jaz nisem bil še nikjer, če bo mogoče bom enkrat šel gledat na bal kjer so maškere kar je menda lepo za viditi.
Snega je tukaj še zmirej in mraz je — drugih novic pa ne vem povedati, da bi se kaj brigala zanje.
Ostani zdrava! ravno tako mati in oče, ter drugi naši! Serčni poljub!
Tvoj brate
Jurij Šubic.
3. (Vizitnica: Georg Šubic.)
Draga Mica!
Včeraj sem tvoje pismo dobil. Ker nimam austrijskega denarja ne morem ti precej poslati, drugi teden pošljem za Lojzeta v Ljubljano in hočem tudi za te pridjati. Čižme pusti le brez skerbi narediti.
Pozdrav! Tvoj brate
Georg Šubic.
4.	Pariz	26.	5.	85.
Predraga sestra Mica!
V	nedeljo popoldne sem dobil žalostno pismo od Tineta, da si nam ljubljena sestrica, zelo zbolela —.
Poročam ti s temi versticami draga moja, da me je ta novica od doma neizrečeno užalostila — saj veš, da sem te vedno serčno ljubil in kako mi je torej hudo znati da nisi zdrava.
Pazi in stori vse kar ti le zdravnik zapove, da se bolezen ja ne oberne na hujše. Bodi mirna in ne vstajaj iz postelje če ti zdravnik ne dovoli!
Jaz sem danes tudi Tinetu pisal, da stori vse kar je le potrebno za tebe, če bode trebalo povernil mu bodem stroške z veseljem, da le ne boš terpela nikakoršnega pomanjkanja dokler se ti zdravje zopet ne po verne.
Z upanjem da se bolezen kmalu oberne na bolje in da se čez 6 ali 7 tednov srečno zopet vidimo, te priserčno pozdravljam ljuba sestrica moja, ter želim da ti dobrotlivi bog kmalu poverne prejšne zdravje!
Tisoč gorkih poljubov od tvojega zvesto te ljubečega brata
Jurij-a.
Varstvo spomenikov.
(Od 1. I. do 31. XII. 1928).
(Poroča spomeniški konservator Fr. Stele).
Bodo vije pri Škofji Loki. Restavrator M. Sternen je preiskal podružno cerkev in ugotovil, da je bila cela notranjščina poslikana. Vse slike so sedaj pobeljene. V ladji se zdi, da so slike močno trpele, dočim je slikarija prezbiterija pod beležem dobro ohranjena. Belež je bil na več mestih odstranjen in ugotovljeno, da je prezbiterij poslikan po običajni shemi: V spodnjem pasu nad pritličjem doprsni svetniki in svetnice, nad njimi v višini oken apostoli in bržkone kaka večja scena, na svodu evangelisti in angelji. Slike so nedvomno delo slikarja Jerneja iz Loke iz okr. 1525—40. Odkritje fresk v prezbiteriju in njih restavracija bi bila zelo zaželjena.
Konjice, rimski sarkofag z napisom T. Julija Belika in reliefoma dveh jezdecev, ki je ležal na dvorišču Narodnega doma, je bil prepeljan v Mestni muzej v Mariboru. Gl. o njem A. Stegenšek, Konjiška dekanija, str. 20, št. 16.
Ladja, podružnica pri Medvodah. Pri ogledu cerkve je bilo ugotovljeno, da sta Layerjevi sliki sv. Peter v velikem oltarju in sv. Notburga v stranskem oltarju v zelo slabem stanu. Obe sta bili izročeni v restavriranje M. Sternenu.
Velike Lašče, slika Brezmadežne Edvarda viteza Wolffa v velikem oltarju, ki je v spodnjem delu že pred vojno preperela, je bila pred leti po nevšči roki restavrirana in je zopet nujno potrebna strokovnjaške porave, ker se mestoma lušči. Delo je bilo izročeno M. Sternenu.
Ljubljana, Križevniška cerkev. Notranjščina cerkve je postala že skrajno potrebna prenovitve. Bila je deloma ornamentalno in v kupoli s par svetniškimi doprsnimi figurami v okroglih poljih slikana, a je slikarija mestoma že popolnoma odpadla. Z ozirom na lepo monumentalno arhitekturo notranjščine je konservator priporočil, da se prenovitev izvrši v gladkih enotnih tonih. S tem je notranjščina dobila nazaj svojo arhitektonsko izrazitost. Delo je izvršil Peter Železnik.
Ljubljana, Rimski zid, popravilo v zadnjih letih porušenih delov se je pričelo v načinu, v katerem je bil zid prvotno restavriran. Ker se je v občinskem svetu pojavil predlog, naj se Rimski zid podere, češ, da tvori oviro estetskemu in prometnemu razvoju Mirja, je organiziral konservator anketo, katere so se udeležili znani jugoslovanski in avstrijski arheologi: Msgr. Frane Bulič (Split), Nikola Vulič (Beograd), Viktor Hoffiller (Zagreb), Mihovil Abramič (Split), Balduin Saria (Ljubljana), Emil Reisch (Dunaj), Rudolf Egger (Dunaj) in Walter Schmidt (Gradec) ter profesor arhitekture Jože Plečnik. Vsi so se odločno izrekli za ohranitev in deloma živahno protestirali proti predlogu, da se zid podre. Zagovor Rimskega zida s temi izjavami je objavil konservator v „Slovencu“ 1928, št. 163 in 164. Ponatis v obliki brošure je bil predložen občinskim svetnikom, ki so končno sklenili, da se zid restavrira po principih, ki jih je postavil W. Schmid in da se njegova okolica uredi po zamislu prof. Plečnika. Velik del zidu je bil tekom leta restavriran.
Muljava, podružnica, veliki oltar. Delo njegove restavracije je bilo poverjeno v sporazumu s Spomeniškim uradom celjskemu podobarju Milošu Hohnjecu, ki je v juliju z delom pričel. Izkazalo se je, da je treba obnoviti vso polihromacijo. Za osnovo je bila vzeta prvotna. Manjkajoči deli ornamentike se dostavijo. Na oltar se zopet pritrdita stranski krili, ogato rezljani v obliki bujne baročne listne trte, ki sta ležali zavrženi pod streho. Pomislek proti, ker zakrijeta dve dobro ohranjeni gotski sliki, je bil premagan po prepričanju, da oltar pridobi na svoji kompozicijski zaokroženosti. Ves les, ki je bil mestoma skrajno črviv, je bil impregniran.
Sv. Rok v Svobotniku pri Velikih Laščah, podobar Pengov iz Ljubljane je renoviral tri oltar je iz 2. pol. XVIII. stoletja. Nova polihromaci ja je v glavnem posnetek prejšnje, ki pa ni bila prvotna, ampak v XIX. stol. v ljudskem okusu precej pestro a mikavno izvršena. Na velikem oltarju je bilo ob zadnji prenovitvi zabeleženo: „Nov oltar je u letu 1770 od Ant. Postel P i c t o r.“ V oltarjih so slike sv. Rok, sv. Agata in sv. Lovrenc, vse iste neznatne roke 2. pol. XVIII. stol. Pripadajo delavniškemu osredju, iz katerega je izšel J. Potočnik. — Sedanja stavba je bila v 2. pol. XVIII. stol. prezidana iz stare jše, ki je bila ver jetno iz XVII. stol. (zazidana pravokotna okna s kamenitimi okviri, poligonalen zaključek prezbiterija — zvonik, ki leži za prezbiterijem, je verjetno še starejši). Portal zakristije ima letnico 1769; preklada glavnega portala pa kronogram CrepantlbVs anIMaLIbVs renoVabatVr per VT Dira LVes.
Ptuj, bivši dominikanski samostan. Vprašnje ohranitve tega Aražnega spomenika in porabe njegovih glavnih prostorov za muzej je bilo po zaslugi mestnega župana Iv. Brenčiča in bivšega gerenta dr. Zavadlala končno letos spomladi rešeno s tem, da ves samostanski kompleks kupilo mesto in mestni svet takoj na to sklenil, da se cerkveno pritličje, celi križni hodnik in referktorij s stranskimi prostori v fasadi adaptira v muzejske svrhe. Ostalo poslopje pa adaptira mestna občina v stanovanjske svrhe. V muzejskih prostorih se je
z deli takoj pričelo. Najprej so bile preiskane vse stene križnega hodnika radi eventualnih fresk in drugih važnih ugotovitev. Takoj se je začelo zureditvijo tlaka in z očiščevanjem štukatur v refektoriju.
V hodniku je preiskava dognala, da na stenah treh stranic hodnika ni ostankov starih slik,, dočim sta se v celem obsegu hodnika ob refektoriju ugotovili dve plasti stenskih slik. Starejša je bila ugotovljena na celem obsegu stene med refektorijem in njegovih stranskih prostorih do tja, kjer se je našel v sedanji steni na severni strani zazidan ogel iz rezanih kamenitih klad. Slikana plast sega približno do temenske višine sedanjega oboka in je na vrhu vodoravno odrezana, kar kaže na to, da hodnik prvotno ni bil obokan, ampak je imel raven lesen strop. Slike, ki so deloma zelo slabo ohranjene, tehnično na zelo grob, lahko se drobeč omet izvršene, zavzemajo tri vodoravne pasove.
V pritličnem so se ohranili sledovi mnogih in dva še ohranjena kroga z grbi dobrotnikov samostana (ohranjena: Marenberk in Schwannberg). Zgornji del stene nad temi grbi je bil na desni deljen na dva pasova, v katerih so bili naslikani klečeči dominikanski menihi, vsi z v molitvi sklenjenimi rokami, obrnjeni proti levi, kjer je bila neka oba pasova zavzemajoča slika, ki pa je uničena in se je ohranil samo del napisa v uniciali, kateri jo je obdajal. Na leto odtod se je ohranila enako z napisi obdana slika na bogatem gotskem tronu sedeča Marija z detetom v naročju; dalje na levo slika blagoslavljajočega nadškofa v ornatu in sv. Janeza Krst.; med to in prejšnjo višje ostanek nerazločnih slik; na levi od sv. Janeza slika trpečega Kristusa tipa t. zv. „maše sv. Gregorija“, na to v gorenji vrsti ostanki stoječih figur v kazulah, pod njimi pa doprsni svetniki do ogla, prvotne stavbe, kjer je vrsto zaključeval večja ženska svetnica pod gotskim lokom. Pod omenjenima slikama Madone in obeh svetnikov so se ohranili ostanki nerazločnih obrisnih rizb in obsežnejši unicialni napisi. Za določitev časa postanka posebno dobro služta bolje ohranjena svetnika in Ma~ dona. Postanek se da opredeliti na čas proti sr. XIY. stol. V severnem delu te stene je bil odkrit pod slikami obeh svetnikov in Madone važen arhitektonski detajl, ki nedvomno dokazuje, da pripada ta stena prvotni samostanski stavbi iz 1. pol. ali sr. XIII. stol. Odkrit je bil namreč polkrožno završen kamenit portal iz peščenca z gotsko posnetim prednjim oglom, stoječ na stopnjičasto ustopajoči se romanski bazi svojega prvotnega prednika, okrašenega bržkone na romanski način s stebrički v ustopih stranic. Ob straneh portala sta se ohranili dve z ličnimi stebrički razdeljeni dvojni okni, ki sta po svojih oblikah značilen primer t. zv. prehodnega sloga od romanskega k gotskemu slogu. Dolžina trakta, ki mu ta zid pripada, je segala proti desni do ogla sedanjega hodnika. V stei sta bili ob sedanjem vhodu v refektorij odkriti dve ozki gotski odprtini. Širina prvotnega trakta se sklada s širino sedanjega trakta z refektorijem, kar dokazuje drugi (severovzhodni) ogel odkrit v zidu ob trgu. Prostor, k kateremu jfe vodil omenjeni portal, odgovarja velikosti sedanjega prostora na tem mestu, samo da prvotno ni bil obokan. Na prvotnem, ravno odrezanem ometu so se ohranili sledovi gotskih stenskih slik. V zidu ob trgu v osi portala je bil odkrit šilast gotski slavolok, zavzemajoč celo debelino zidu, v tleh
pred njim na trgu pa temelji s tremi stranicami osmerokota zaključenega majhnega prezbiterija. Prekopan je bil tudi del tal v prostoru samem in tam najdeni zidani rovi z ostanki človeških skeletov ter rimsko profiliran kos kamena. Gre torej nedvomno za stavbo, ki je služila bogoslužnim namenom in katere fasado sta krasili ohranjeni okni.
Druga plast stenskih slik v tem hodniku je obsegala vso steno napram refektoriju in svodu. Na stenah je bil ugotovljen obrobni poznogotski ornament posnemajoč krogovičje, isti motivi brez figur so krasili svode in se bodo dali verjetno deloma odkriti. Na stenah so bila srednja polja povsod uničena in ni bilo mogoče več ugotoviti figuralnih ostankov. Postanek te slikarije spada na zač. XYI. stol. Koncem hodnika na steni cerkve je bila odkrita velika kompozicija, kvalitativno odličnega čopiča, predstavljajoča Marijino oznanjenje, sv. Janez Krst. in sv. Mihaela iz 2. četrtine XYI. stol.
V	zgornjem pasu stenskih slik v bližini portala nekdanje kapelice je več napisov v unciali, katerih nekateri imajo nedvomno nagrobni značaj. Napis nad desnim oknom: (T ali M)ALE' FINIVI • QUIA • NON • BENE • SCRIBERE • SCIYI • ET (cet)ERA —... LEIT ■ CHVNRA. // . DE D(?)VNMA	EL	•	ET	•	CET(er)A	—	AN(te)
PORTAM • SA ... // LILE AM ... C // EBAT. -— Ob sliki Madone na levi: 0(biit?)... NICOLA (us) ■ DE • ZW(an)OVIA // SV.. M • ANNO (?)
 CCC.L0 -—• Na desni pa ob uničeni sliki: .. .En + ANNO DO-
(mi)NI' M • CCC ....
Na stenah tega in južnega hodnika ob oknih so se ohranili 3 spominski napisi na umrle: 1. OBUT FRATER M(a?)RT(n)YS ACCO-LIT(us) LUGNER DE (It)ALIA. - 2. ANNO 881 OBII(t) FR. BLASIUS SACERDOS. - 3. ANNO M. CCCC. LX(II?) IN DIE SCT... OBI(it) PATER FR(anciscus?) LUDOBI(cus).
Rezultat dela v poletju je bil, da je bilo poslopje zadostno zgodovinsko raziskano in adaptirano v toliko, da se je jeseni lahko vanje preselil Mestni muzej iz gimnazije. Pritličje cerkve je bilo adaptirano za lapidarij. Dne 4. nov. se je vršila slovesna otvoritev novega muzeja ob veliki udeležbi domačih in inozemskih muzejskih strokovnjakov. Dela na definitivni ureditvi hodnikov, kjer je treba še odkriti ostanke dekorativne slikarije na svodu hodnika ob refektoriju ter očistiti ka-menita rebra, sklepnike in konzole v refektoriju, kjer se odkrivajo štukature in čistijo freske na svodu, se pa nadaljujejo, čiščenje fresk v refektoriju izvaja z dobrim uspehom Adolf Gailhofer ml.2
Gor. Radgona, grad. V zvezi z bližajočo se razprodajo premičnin je konservator pregledal njegov inventar in važnejše predmete fotografiral. Ob enem je dal iniciativo, da se ves za prodajo namenjen inventar strokovnjaško oceni in inventarizira ter da se domačim zavodom nudi prilika, da si nabavijo predmete, ki bi vsled umetniške, zgodovinske ali umetnostno-obrtne pomembnosti prišli za
1 Verjetno 1488.
2 Prvo poročilo o rezultatih teh raziskovanj gl. v Časopisu za zgodovino in narodopisje XXIII. str. 185—191 (Fr. Stele, Najdbe v bivšem dominikanskem samostanu v Ptuju).
njihove zbirke v poštev. Grad, ki je med vojno veliko utrpel, je bil po vojni temeljito restavriran in deloma nanovo opremljen s pohištvom iz drugih posebno njegovih tirolskih gradov, je sedaj vseboval v 1. in 2. nastr. lepe, zelo solidne in deloma celo odlične serije pohištva od 2. pol. XVIII. do sr. XIX. stol. dalje, galerijo slik članov rodbine Auersperg, precejšnjo knjižnico, bogat arhiv gosposke Zgornja Radgona, mnogo lepih drobnih okrasnih predmetov (miniatur, silhnet, zrcal z okviri, porcelana, srebra in pod.). Na hodnikih je visela v okvirih znana serija (58 kosov) litografiranih pokrajin, ki jih je risal I. Alt in tiskal Kunike. V sobah so bile lepe rokokoške in klasicistične peči.
Posebne omembe je vredno: Tiskan koloriran rodovnik ,-,G e-nealogia Herbersteiniana“ z letnico 1725 in spod v pokrajini s slikami gradov te rodbine. Med drugim: Grad Celje, Celovec in utrjeni Slovenjgradec.
Izmed portretov (večina oval, sodobne nošnje, platno, olje, vseh nad 30:
1. Anno 1573 Aetatis Svae 40. — Weickhart F. H. zv Aver-s p e r g e. c. i. Crain vnd L. W. M. Rom. Khai. Maj. Hofkrigsrat vnd obrister Hofmarschalk.
2. Hans Andre der H: R: R: Gr. zvAversperg Hen zv Sho ..., Seisenberk, Erb Landt Ma ... vnd erb Cainerer in'Crain . . . Windischen Marh & Rom K ... Leopoldi I. Cainerer vero ... in Crain ist gestorben d .... 1664. Brez imena.
3. Der Rom. Kay. May. Ferdinandi II: Creinerer v. Kriegscom-missarius dan der Rom. Kay. May. Ferdinandi III. vnd einer Lob: Landt: in viertl Vorau ober Kriegs Commissarius in Steyer Alt 51 Jahr 1640.
4 war... Dux Minsterb: S: R: I: Princeps ab Aversperg.
5. Dietrih Graff von Aversperg & Landtsverwalter vnd Landtsverweser in Crain.
6. Anno 1573 Aetatis Suae 45 Herwart F. H. zv. Aversperg E. C. I. Crain vnd D. W. M. Rö. Kay: May: vnd F. D. erzh. Carls z. öst: Rat Landtshavbtman in Crain vnd obrister Leitent der Crabatischen, Graitzen.
7. Wolff Englbreht des H. R. Reichs Graff von Avrsperg vnd Gottschee Herr zv Schön: und Seysenburg obrister Erblandt Margsallkh: vnd obris: Erb Cainerer in Crain vnd der Win-dischen March Röm: Kay: May: wiirklicher Geheimber Rath Cainerer vnd einer Löbl. Landtschafft in Crain perpetvirliher verordneter Ambts President vnd Landtshavptmann dasselbst ist gestorben den 28. Aprilis 1673 Seines Alters 63 Jahr.
8. Andre F: H: von Aversperg Herr zv Shenberg General Obrister zv Carlstatt hatt den 22. Jvnii am Fest S. Achacij Ao 1593 bey Sissekh avf der Windischen Gränzen mit 4000 Christen 20000 Turkhen angegrifen darvnder 18000 sambt den Hassan Basha von Bosna dvrch Gottes Gnedigen Beystandt in Freyen Fehlt avfs Havbt erlegt vnd geschlagen von der Christen seithen aber nit ober 50 vmbkomen — ex Cho: Charint: hieronymi Megiseri.
9. Herwardt F. H. zv Aversperg Landts Verwalter in Crain.
10. Johann Her war dt: des —: R: Reihs Graff von Avrsperg... Gottschee Herr zv Schön vnd ... senberg Obrist Erblandt... gsalkh vnd Obrist Erb ... rer in Crain vnd der .. .sehen March Rom: Kay: ... geheimber Rath Cammerer ...der Croat vnd Mor ... Generali zv Carl... vnd Oberhavbtmann ... ng ...
11. Dve podobi: Ignaz Carl Graf v. Cohrinsky in njegova žena. Sign.: C. Sales pinx. 1817. Po portretu moža tudi litografija sign. z B. de Sehrötter lithogr.
12. Podoba Hieronima grofa Platz s podpisom: Julius Pollak 1884.
13. Podoba deklice v pokrajini s psom, ki ima na ovratnici začetnice njenega imena: C. S. G. V. A.
14. Podoba žene s sulico in ščitom: Maria Anna Hertzo-gin in Shlesien zu Minsterberg vnd Franknstein Fürstin von Auersperg geborne Gräffin von ...
15. F e r d i n a n d H e r t z o g in S c h 1 e s ie n v n d F r a n -khenstein des Key: Röm: Reichs Fürst von Auersperg gefürster graff zu ... graff zu wes ... Gottschee.
4.	slike, pokrajine s kravami in ovcami. Sign.: Gaetano D.
11	o s a f. 1756.
Kapela: Oltar ima na hrbtu napis: a Ve LVCIs pLenae DIL-VVIVM (1773); ob vhodu tablica z pismom o posvetitvi kapele
3.	XI. 1777.
Ruše, zunanjščina župne cerkve in stolp s streho vred se je sporazumno s konservatorjem renoviral.
Šmarje pri Jelšah, župna cerkev. Izvršila se je .temeljita renovacija notranjščine in zunanjščine. Odkrila se je izpod beleža in ometa lepa arhitektura obstoječa iz pilastrov in ogredja iz črnega in belega domačega marmorja. Tlak je bil vsled večkratnih poplav toliko dvignjen, da arhitektura ni bila oškodovana. Renovirale so se tudi umetniško nepomembne stenske slike na svodu ladje. Konservatorjev predlog glede ureditve notranjščine je le deloma prodrl in zato končni efekt ni bil tak kakor je bilo želeti. Tudi na zunanjščini so se odkrili kameniti deli arhitekture, kolikor so še ohranjeni.
Turnišče, stara župna cerkev. Po programu, odobrenem od spomeniškega urada je restavrator M. Sternen pričel z definitivno ureditvijo notranjščine. Najprej so bili odkriti v prezbiteriju oni deli stenskih slik, ki so bili še pod beležem. Tako celo svodno polje pred apsido s slikami štirih evangelistov in ornamentiko iste roke kakor prvo polje z angelji s teksti hvalnic. Na sev. steni v ločnih vrhih stene slika Jezusovega rojstva in skrajno razdrapana poklonitev sv. treh Kraljev. Odkrit je bil dalje cel lok apside z ostanki ornamentike najstarejše plasti in one iz 1. 1383. Odkrit je bil tudi od slik prve plasti fragment arhangela sv. Mihaela s tehtnico. Na južni steni je bil odkrit nad dolbi no ob oltarju lep bogato oblikan slikan lok s križno rožo in plezalkami iz 1. 1383. in v loku dolbine Kristova glava pripadajoča prvi plasti slik. Na isti steni je bilo odkritih več fragmentov najsta-
rejše plasti (odlomek poslednje sodbe?) in plasti, ki ji pripada svod (giotteskne arhitekture in odlomek napisov). Na pritličju severne stene je bil odkrit odlomek večje votivne slike iz 1. 1383. s sedečo Marijo z detetom, sv. Jurijem in neznanim drugim svetnikom (vsi brez glav) ter klečečimi donatorji. Pri odstranjevanju nekdanjega vhoda se je ta zgodovinsko važni fragment klub največji pažnji sesul. Odprtina vhoda na prižnico in odprtine oratorijev v južni steni so bile na to zazidane. Prav tako je bil do tal rekonstruiran nenaravno radi obhoda oltarja izpodrezani lok apside. Slike na svodu in na sev. steni v lokih so bile retuširane. Delo se bo prihodnje leto nadaljevalo in dovršilo.
Št. Vid pri Ptuju, podružnica sv. Janeza, priporočila se je restavracija skromnega, a z dobrimi kipi opremljenega glavnega oltarja. — Po tlorisu zanimiva stavba s pravokotno ladjo z ravnim lesenim stropom in kvadratičnim prezbiterijem, z ohranjenim enim majhnim oknom lancetne oblike (tip poruščene kapele sv. Katarine pri sv. Barbari v Halozah); prvotno je bil prezbiterij prekrit z ravnim stropom.
Št. Vid pri Ptuju, južna cerkev: Dovolila se je odstranitev stranskega oltarja v južni stranski kapeli iz 1. pol. XVIII. stol., ker je bil v skrajno porušenem stanju. Nadomesti se z novim Soj-čevim. Lepa skrinjica z relikvijo v menzi se hrani. — Ugovarja se nameravani spremembi sv. Roka, ki ima letnico 1756. Oltar je prav dobro komponiran v prostor, kipi prav dobri. Na vrhu oltarja stoji kip Madone iz 1. pol. XVII. stol. Kakorkoli okrnjen bi ta oltar izgubil svoj sedanji ugodni učinek. — Oboje se je izvršilo v smislu zahtev konservatorja.
Umetnostno - zgodovinsko društvo.
V	smislu sklepa odborove pete seje (21. I. 1929) je društvo pre-vzelo proslavo šestdesetletnice slikarja Riharda Jakopiča (12. IV. 1929). V okrilju te proslave je na predvečer otvoritve Jakopičeve razstave predaval prof. dr. Iz. Cankar o slavljenčevem umetniškem delu (13. IV. v veliki dvorani univerze) v nedeljo 14. aprila opoldne pa v imenu društva otvoril njegovo kolektivno razstavo v bivšem Jakopičevem paviljonu. V nagovoru je povdaril pomen razstave, ki je prva, ki nudi pregled celotnega umetnikovega dela, povdaril pomen Jakopičevega umetniško-organizato-ričnega dela in izrazil željo, naj bi Slovenci kmalu dobili dostojne razstavne prostore in slikarsko šolo, ki naj bi potomcem hranila Jakopičevo umetniškoetično dediščino. Čestital je nato navzočemu umetniku v imenu društva in v imenu univerze. G. Jakopič se je navzočim zahvalil za poset in se obljubil vsem onim, ki so ga pri delu dejanski in moralno podpirali, zahvaliti s svojim nadaljnjim delom.
V	imenu odsotnega velikega župana in pa za Muzejsko društvo mu je čestital vladni svetnik dr. Andrejka, nato oblastni komisar dr. M. Natlačen, za njim ljubljanski župan dr. D. Puc, dalje zastopnik
komandanta dravske divizijske oblasti, potem pesnik in intendant Narodnega gledališča Oton Župančič in končno v imenu akademske mladine g. Bratko Kreft. Razstava je bila srednje obiskana. Društvo je oskrbelo vodstvo. Tudi je UZD organiziralo nabiranje za narodni dar, ki se je umetniku poklonil za jubilej.
Dne 16. aprila se je v restavraciji hotela „Slon vršil IX. redni občni zbor, katerega je ob 20./30. otvoril predsednik msgr. Steska s kratko, splošno označbo društvenega dela v poslovnem letu 1928. Nato se je vzelo na znanje tajnikovo poročilo, ki je navajalo, da je imelo društvo 1. 1928. 496 članov, torej ca 180 manj od prejšnjega leta. Treba je bilo mnogo članov črtati, ker niso plačevali članarine. Odbor je imel šest sej, vršil se je en članski sestanek. Izlet v Mona-kovo-Niirnberg se ni vršil, ker se je priglasilo premalo članov, pač pa so uspeli izleti v Kočevje, Ribnico, Dol, Celje in dva ogleda po Ljubljani (cerkvi sv. Jakoba in sv. Florijana, Gruberjeva hiša in kapela). Vodili so Steska, dr. Stele in dekan Skubic, udeležba od 20 do 30 oseb. Pozimi je društvo priredilo ciklus 10 predavanj, katera je vsakokrat obiskalo od 30 do 50 oseb. Tudi je oskrbelo Ljudski univerzi v Mariboru dvoje predavanj o umetnosti in obljubilo, zato naprošeno, podpirati akcijo mariborskega zgodovinskega društva za umetnostno topografijo Štajerske. Dalje je društvo izdalo nov letnik „Zbornika za umetnostno zgodovino“, priredilo Jakopičevo proslavo in razstavo in organiziralo nabiranje narodnega daru zanj. Tajnikovo poročilo se je vzelo na znanje.
Blagajnik msgr. Steska poroča,	da je bilo	1.	1928.	
dohodkov na članarini ....			23.756-15	Din
„ darovih ....			18.420-—	99
„ obrestih ....			1.709-59	99
„ prodanih klišejih .			6.119-30	99
„ tečajih 				861-60	lir
	Skupno .		53.577-04	Din
		in	861-60	lir
Stroškov tiskarne				30.833-50	Din
pošte in fotografij . .			3.343-92	99
knjigoveza			.	200"—	99
tečajev				1.636-75	99
	Skupno .	•	36.014-17	Din
Obračun dohodkov 		. 53.577"04	Din		
stroškov 		. 36.014-17			
Ostanek 1. 1928.	.	.	.	17.562'87	Din
Ostanek 1. 1927.	.	.	.	H.058'20	„
Skupaj . . 28.601.07 Din in 861'60 lir
Za poslovno leto 1929. je gmotni obstoj društva zagotovljen. Blagajnikovo poročilo se vzame na znanje in se izreče zahvala da-
rovalcem:
Rude in kovine............................ 220	Din
Celjska pos............................... 200	„
Nova Založba............................. 1000	„
Kreditni zavod t. o...................... 2000	„
Neimenovan.............................. 10000	„
Britanska razstava....................... 1000	„
Kranjska hranilnica  .................... 1000	„
Oblastni odbor........................... 2500	„
Skupno . . 18.420 Din
Urednik Zbornika, prof. Cankar, poroča, da je Zbornik v preteklem poslovnem letu končal svoj Vlil. letnik, ki je bil zato, ker je bilo treba prilagati več pol topografije, nekoliko skromnejšega obsega. Sotrudnikom revije, gg. dr. M. Kosu, M. Maroltu, dr. F. Mesesnelu, dr. F. Steletu, msgr. Steski in dr. St. Vurniku izreka za docela požrtvovalno sodelovanje pri glasilu najtoplejšo zahvalo. Steletova Topografija kamniške dekanije je v prvem delu končana, vezana in izročena knjižnemu trgu. V IX. letniku prične izhajati topografija vrhniške dekanije, ki jo je spisal g. M. Marolt in bo ob zaključku
10	letnika dotiskana. Končno prosi urednik člane in sotrudnike, da glasilo naprej podpirajo. Njegovo poročilo se je vzelo na znanje.
Nato so se vršile volitve odbora. Na predlog viš. knjigovodje
g.	Fr. Pretnarja se je odboru izrekla zahvala in se je volil ves dosedanji odbor: gg. dr. Cankar, dr. Stele, msgr. Steska, dr. Saria, prof. Sternen, dr. Vurnik in namesto v Srbijo prestavljenega dr. Mesesnela dr. R. Ložar.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o uspešnem nabiranju članarine, sklenil se je tudi šestdnevni izlet v Dalmacijo, dalje v Novomesto in Kostanjevico, Prekmurje, Slovenji Gradec in Šmarje pri Jelšah.
Takoj po sklepu občnega zbora se je konstituiral na prvi odborovi seji odbor takole: predsednik in blagajnik msgr. Steska, urednik dr. Cankar, tajnik dr. Vurnik, odborniki dr. Saria, dr. Stele, dr. Ložar, prof. Sternen. Preglednika ostaneta gg. Narte Velikonja in Gabršek.
Dne 30. aprila se je nato vršil izlet v Novomesto in Kostanje vi co pod vodstvom msgra Steske, dne 15. maja pa izlet v Dalmacijo. Udeležilo se ga je 18 članov, ki so si pod vodstvom dr. Vurnika ogledali Trsat, Rab, Šibenik, Split, Solin, Korčulo, Dubrovnik, Cavtat, Kotor in tamkajšnje umetnine iz antike, srednjega veka, renesanse in moderne.
S. Vurnik.
KNJIŽEVNOST.
Umetnostni spomeniki Slovenije. 1. Politični okraj Kamnik. 1. Sodni okraj Kamnik. Dr. France Stele, spomeniški konservator. Založilo in izdalo Umet-nostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. Str. VI + 503.
Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani je sklenilo, da bo izdajalo umetnostno topografijo Slovenije. Pričelo je s kamniškim sodnim okrajem. Dr. Fr. Stele je priobčeval spis v „Zborniku za umetnostno zgodovino“ od 1. 1922. do 1929. Delo je sedaj dovršeno in dela čast pisatelju in založniku.
Za tako delo ni treba le temeljite umetnostne izobrazbe, ampak mora biti pisatelj tudi zgodovinar, ker so spomeniki nastajali v času in imeli vedno svoj povod. Vse to mora umetnostni zgodovinar vpoštevati. Zgodovinsko gradivo za tako delo pri nas še ni nabrano, zato je moral pisatelj to gradivo večinoma šele zbirati. Preiskal je dotično literaturo, pregledal arhi-valije, zbral stare topografske slike, si natančno ogledal sedanje spomenike in je na podlagi tega sestavil svoj spis. Če pomislimo, da je treba včasih pri eni sami sliki, pri enem samem kipu po več ur študirati, umevamo, koliko truda je nakopičenega v tej knjigi. Besedilo pojasnjuje in krasi 230 slik.
V	uvodu svoje knjige je povzel pisatelj pregled vse obširne snovi. Najstarejši spomenik kamniškega sodnega okraja je poznoromanska kapela na Malem gradu v Kamniku iz konca 12. veka, ki pa je v teku stoletij izgubila marsikak znak svoje starodavnosti. Tudi iz gotske dobe je ohranjenih primeroma malo spomenikov, ker so bili inteligenti tega okraja tako navdušeni za baročne stavbe, da so dali ostarele in deloma po potresih poškodovane gotske cerkve porušiti in so na njih mestih sezidali nove baročne hrame. Najbolj se je gotika ohranila pri Sv. Primožu nad Kamnikom in pri Sv. Petru nad Sv. Primožem. Pri župnih cerkvah se je ohranil gotski presbiterij edinole v Mengšu. Od gotske plastike se tudi ni mnogo ohranilo: kameniti kipec M. B. iz srede
15.	stol. pri Sv. Primožu, dva reliefa iz začetka 16. stol. v Zgornjem Tuhinju, dva kipa Zakalom. močno poškodovana Madona v Suhadolah in več kipov pietä, najstarejši v Zg. Tuhinju, umetniško najboljši v Mekinjah.
Gotske freske so se ohranile pri Sv. Primožu, posamezni deli pa Zakalom, pod zvonikom v Radomljah, na Malem gradu v Kamniku in v presbiterij u na Kališču.
Arhitektura 17. veka v tem okraju ni ustvarila pomembnejših del, kar je gotovo posledica 30 letne vojske. V 18. veku pa je nastal čudovit preobrat; vse si je želelo svetlih, zračnih baročnih cerkva. Kjer so le mogli, so stare cerkve podirali in nove zidali, ali vsaj stare popravljali in preoblikovali. Gregor Maček, ki je bil že pri stavbi ljubljanske stolne cerkve odlično zaposlen, je bil klican na vse strani, da je komaj vabilom ustrezal. Zidal je v Kamniku, v Tuhinju in v Komendi.
Sedemnajsto stoletje je ustvarilo one lične in bogato okrašene oltarje, ki jih ljudstvo imenuje „zlate oltarčke“. V kamniškem okraju zastopajo to vrsto oltarji v Mostah, na Loki pri Mengšu, Zakalom, v Kostanju, zlasti pa oltarji pri Sv. Primožu in Sv. Petru nad Kamnikom.
Iz. 18. stoletja ni kaj prida boljših spomenikov. Najlepši je veliki oltar v Komendi. Zanimiva je „frančiškanska delavnica“, ki so jo tvorili frančiškanski umetniki. Njih delo označujejo veliki oltar v Mekinjah in oltar v Lokah, prej velik oltar pri frančiškanih v Kamniku. Posamezni, silno razgibani kipi, so se ohranili pri frančiškanih v Kamniku, na oltarju na Kalvariji, kip sv. Roka na Malem gradu itd.
Slikarstvo 18. stol. zastopajo v kamniškem okraju naši najboljši slikarji:	Metzinger, Ilovšek, Fortunat
Brgant (Wergant) in Anton Cebej (Zebey); zlasti prva dva sta ustanovila mnogo del v Kamniku na Šutni, pri frančiškanih in na Žalah. V graščini Križ se je pojavil tudi Krackher, ki je pri nas sicer precej redek. Zadnja desetletja 18. veka izpolnjujeta s slikami Leopold Layer in Janez Potočnik.
Devetnajsto stoletje se pa po svojih proizvodih v tem okraju nikakor ne odlikuje. V slikarskem oziru je poleg nekaterih Layerjevih učencev največ delal M. Koželj, podobarska dela so pa izvrševali Janežič, Ozbič, Osole in Tončič. Najboljše delo te dobe je Langusova freska v pokopališki kapeli v Vodicali iz ok. 1845.
Pisatelj sklepa svoj spis: kamniški sodni okraj je bogat posameznosti, ubožen na skupnih efektih; na doku-
mentih izredno bogat, siromašen na njih življenski aktualnosti. Potres leta 1895. je povzročil, da so nedorasli umetnostni činitelji marsikak spomenik oškodovali.
Uporabo knjige olajšujeta dve kazali: umetnikov in slik.
Poleg na str. 490/1 naštetih tiskovnih pomot bi bilo še nekatere dodati oz. pridejati nekaj opomb. K str. 29. bi bilo pripomniti, da je župnik Pa-glovec zapisal, da so 1. 1675. postavili na Žalah leseno kapelo sv. Jožefa in opravili tu prvo sv. mašo. K 1. 1686. pa pristavlja, da je novo cerkev sv. Jožefa dne 23. junija posvetil ljubljanski škof Žiga grof Herberstein. — O Špitaliču piše Paglovec: L. 1728. To leto so pričeli zidati pri Sv. Antonu ljubljanski zidarji; delali so od 1. aprila do 24. avgusta. Napravili so presbiteriju zakristijo; cerkev so obrnili radi zvonika. Kjer je kor, so bila prej velika vrata. — Na str. 34 pri „concione gerca intra et carca extra hanc ecclesiam“
bi pvi gerca in carca ne bilo treba vprašanja, ker ti okrajšavi nedvomno pomenita germanica, carniolica, torej nemško in slovensko propoved, — 35, v. 8. čitaj vocabitur mesto vocebitur.
—	40. Slika v kapeli božjega groba na Žalah je nedvomno delo M. Koželja, kar je sam potrdil. — 64. Mesto Pa-trius čitaj Patris v 2. v. odspodaj. — 87, 5. v. odspodaj čitaj agonizantium mesto aganizantum. — 115, v. 10. odspodaj čitaj mesto grof Brigido baron Brigido. — 358, 20. v. čitaj antiquis mesto antiquibus in 2. v. odspodaj čitaj matrica mesto matricae.
Nestrpno pričakujemo od istega pisatelja drugi del topografije kamniškega političnega okraja, namreč sodni okraj Brdo, ki je še mnogo manj obdelan kot je bil kamniški sodni okraj. Gotovo nam bo odkril tudi ta spis mnogo nove tvarine za našo umetnostno zgodovino.
Viktor Steska.
KREDITNI ZAVOD
ZA
TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog / Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev deviz in valut / Borzna naročila / Predujmi in krediti vsake vrste / Eskompt in in-kaso menic in kuponov / Nakazila v tu- in inozemstvo / Safe-deposits itd. itd.
Brzojavni naslov: KREDIT, Ljubljana Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 250 milijonov dinarjev ali 1000 milijonov kron / SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju I ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti / JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi SODIŠČA denar mladoletnih, ŽUPNI URADI cerkveni in OBČINE občinski denar / Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov / Šolske knjige / Vse pisarniške potrebščine
NOVA ZALOZBA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 19
Zbrani spisi Ivana Cankarja: zv. L, 11., 111., IV., V., VI., VIL, Vlil., in IX. Posebna stroka:
Umetnostno slovstvo in umetniške izdaje