—   80 —
Lisica  in volk.
rEj, striček moj !"  poklicala lisica,           Pa se potapljala, da je dospela
Nekoč volka je, zvita ta tatica.                 Do vrh vode in tamkaj obvisela.
nEj, striček, pridite, kaj bi ležali
Ves dan doma in pa tako' stradali.           ,»Ah, teta, kaj pa delate tam doli ?
Jaz vem za kraj. Tani je mesa in sira     Do tjakaj jaz pač ne dospem nikoli!"" —
Oj toliko, da se lahko izbira.
Ej, pridite, da vam ta kraj pokažem         ,,Ej,  vidite,   da sir se *u dobode ?"....
In se uverite, da nič ne lažem!"  —        Pa mu pokaže mesec sredi vode.
Prezadovoljen se volkač obliže,                n,,Da,vidim ga!... A kaj mi čc tam doli,
In ko do dobre tete pride bliže,              Do tjakaj jaz pač ne dospem nikoli!"""1
Radosti same jo tak6 objame,
Da ji za hipec skoraj sapo vzame.           ,,Okoli pa, kar vidite tu v tcmi,
w,,Ah, tcta, hvala vam na tej novici.        Meso 'epo me vabi: Teta vzemi!"
Kako, kako sta mi upali lici!
Da me še danes niste obiskali,                 nBDa, vidim ga!... A kaj mi če tam doli,
Za mrtvim jutri bili bi jokali !"" —         Do tjakaj jaz pač ne dospem nikoli!'"'
nEj, striček, le nikar me ne hvalite, ¦       ^O.striček^pač!... Vposodo le vstopite,
Le urno, urno z mano, pa molčite!"...     Ki Je *am g°ri-   Nič se ne tresite!. ..
I_e doli k meni brž se popeljite !  —
In odkorakala sta v gozd košati,              Cemu bi gledali me iz višine,
Kjer pota dobro treba je poznati,            Ter le cedili sline, same sline?"... Kdor noče, da v goščavi nc zaide
In iznenada kdmu v pest ne pride.          previdno res je stopil volk v posodo,
To znala dobro teta je lisica,                   Ki se zazibala je Iehk6 nad vodo.
Zato hitela zvita je tatica                           Pa brž potapljati se je začela
Samo po potih skritih med goščavo,       Itf skoraj je nad vodo obvisela.
Pa vendar našla je vseskozi pravo.          Volk bil je zdaj na dnu, lisica gori,
Ko dan hoda že skoraj sta hodila,           On blizu smrti, ona v jutra zori. \ In luna je na nebu že svetila,
Dospela sta do vaškega vodnjaka.            n«Ah> teta ?... Saj ni ne mesa, ne sira,
Lisica tamkaj ustavi se, počaka                 Saj tu le mesec v vod6 se ozira!   —
Volka, ki komaj, komaj že koraka.           potegnite, potegnite me k sebi,
J^iz rad v vodnjaku se utopil ne bi!
nTak6, sedaj sva vendar že na kraju,      Saj tudi jaz sem vas potegnil gori! —
Kjer se gostila bova kakor v raju."         Ah, ne smejife se !... Ste mari nori ?«"
„„0, hvala, teta, vam stotisočerna,           »Ej, striček, ne! — Počakajte tam doli,
Zdaj bo končana lakot neizmerna!"" —     V daljavi tam  že vidim kmete s koli,
\x\ preden jaz bi morda vas rešila,
BLe glejfc, striček,  me, katn  se              Bi najbrž sama kožuh izgubila.
popeljem,         Jjiz sem tatica, a vi ste pošteni,
Sledili boste mi Se vi z veseljem !"          Zato pač blagor vam, gorje lc meni!"..,
Lisica brž v posodo je stopila,                 qtožno volk zatulil je v globini.
Ki se počasi je z vijaka zvila,                  Lisica pa je tekla po ravnini.
Janko Polak.      ;