LISTJE IN CVETJE F Zakai ? ^o *" hoteli biti ponižni, saj tudi v gozdu ' ne rastejo samo cedre in visoke jelke — i 15. Zakaj mnogi niso zadovoljni s pohlevni leskov grtn se tudi izvrstno počuti I svojim stanom? Zlasti \z teh-le treh vzro- po svoje! — 3. Nezadovoljnosti je kriva tudi 1 kov: 1. Niso si izbrali pravega stanu, lenoba. Sicer se naša narava nekakšno I kcr so volili lahkomišljeno, ali pa so se dali upira resncmu delu in nas sporainja, da je I pregovoriti. Zato je treba ob volitvi stanu delo kazen za greh. Pa vera in izkušnja nas I vcliko opreznosti in preudarka in pa raz- uCi, da Bog izpremcni kazen v blagoslov in I svetljenja od zgoraj. — 2. Mnogim nagaja srečo vsakemu, ki jo voljno vzprejme in ¦ prevzetnost. Radi bi bili kaj veC, kaj vzljubi delo, zlasti ono delo, ki ga nakladajo I imenitnejšega, da bi se izkazovali ob raznih stanovske dolžnosti. Vsled pridnosti so nje- I priložnostih. \Tidijo, kako svet druge Casti gove življenjske razmere v najlepšern redu I in povzdiguje, sarai pa morajo ostati v senci in delo sarao mu je vir sreče. Priden Clovck I in samoti. Žalostni so, dasi imajo za vsak- ne utegne biti čemeren in nezadovoljen. I danje potrebe več, ko zadosti. Kako bi bili 16. Zakaj ne morejo živali govoriti? I lahko veseli in zadovoljni v svojera poklicu, Nckatere živali imajo sicer organske priprave, 96 ki so potrebne za govorjenje, in zlasti ne- Pozno grmenje, rani glad. katere ptice izgovarjajo za človekom neka- Grom posvari, preden zagrmi. tere besede in celo nekatere stavke precej fiek: Ta ne moli, dokler ne grmi. točno. Pa to ptiCje govorjenje je razvijanje gramofona — brez misli in zavednosti. Go- Grob. vorjenju je bistvena podlaga — misel, ka- Kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih kršne je zmožno Ie razumno bitje. Žival ne na grobu objokuje. zna govoriti, ker ne zna misliti; 2ival ne Kdor v grobu spi, ga jok ne prebudi. morc govoriti, ker ne ve kaj povedati. — \z groba ne moreš nikogar priklicati. Grob vse zagrebe. -------- Grob se odpira vsak trenutek, zapre pa t se le enkrat za zmeraj. Modrost v prcgovonh, domačih Kdor v grobu spi, mu je dobro postlano. in tuiih. ^ grobu ne leži knez nic ugodneje kot ' ' dninar. Grlo. V grobu ni zavisti. Bog zobe vzame, pa široko grlo da. H?ki: P,liz" 9roba- da mu že smrt za Grlo veliko st.ne. 9 ramo koso kleplje. Kdor da svojemu grlu na voljo, pade v "j*1 Protl sv0Jemu 9robu, kot bi se bil tugo in nevoljo. ZBm1if^ ¦ w ,„ , , 4 ,-,,¦- Z grlom dobljeno, z grlom izgubljeno. ^^ SV0J 9rob. (Vsled starosti skljuceno , B?Mi:h °* ^93 hDe pride- ?m V nJe9°V0 W Z njim pojde v grob. (Nikomur ne bo grlo (Ne bo tmel nobene konsh.) povedal. flli: Do smrti se ne bo odvadil.) Vse pozene skoz grlo. v grobu bi se obrniL Grlo izplakniti Pobeljeni grobovi. Do grla sit biti česa. ' 9 Tenko grlo (= visok glas); debelo grlo -------- (= globok glas). Kratkočasnica. "rm" V apoteki: Neki kapitan je vedno Za pridnega za vsakim grmom petica. trdil, da jc morska voda najboljSe zdravilo — Za pridnega za vsakim grmom kos kruha, zoper vse bolezni. Ko je ob neki nevihti ka- pod vsakim kamenom krajcar. pitan padel v vodo, je rekel neki mornar, ko Pod cvetoCim grrnom se večkrat skriva je to videl: »Ha, naš doktor pa zdaj leži v strupen gad. svoji apotekil« _____ Majhen grm ima večkrat velike korenine. Tudi iz malega grma velik tič zleti. Bešitev zastavice v št. 5. Ena ptica iz grma, deset v grm. Na vsakem grmu ni brinjevih jagod. Ana-klet—Anaklet Na leskovcm grmu se ne nabirajo orehi. p uaanili- Bancei Frančr^kR Brez grma najlepSa po^lad ne prinese uCenPkaranva ^ejsk^Sobravif^abrUelSf cl r'n r.<,A r,rmnr~ „„,,„ ,,nv,\,n „ „*„• rila, učenka na Brezjah; Ličan Marija, Pro- mora bit" Jai9v niem 9 J ' sen Marica' Gržina Verica' K^egar Marica, Sc zaiec se ozre'v tisti arm kier se ie Brinšek Vlada ln Vodenik Nadica' učenkc nniPnpl ] 9 J J samostanske šole v Trnovem; Krepel Otraar, KHnr