ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 4 . 517—547 517 
F e r d o G e s t r i n 
RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
O poseljenosti radovljiškega prostora moremo govoriti vsaj od bronaste 
dobe dalje. O tem pričajo arheološka najdišča vse do prihoda Slovanov. Iz ilir-
sko-keltskega obdobja so bila verjetno gradišča, ki se še danes kažejo v ohra­
njenih ledinskih imenih Gradišče v neposredni okolici Radovljice. O večji po­
selitvi radovljiškega prostora v rimskem obdobju ni dvomiti. O tem pričajo po­
samezni rimski napisi (Lesce) in preostanki (Predtrg, Begunje, Mošnje), pa tudi 
begunska poznoantična naselbina (refugium) na Ajdni iz časa preseljevanja 
ljudstev in propadanja antike. Slovanska poselitev je nedvomno že od vsega za­
četka zajela tudi Radovljiško ravnino (Deželo) in Blejski kot z Bohinjem, o če­
mer govore najnovejše raziskave. O stari slovanski poselitvi govori tudi ime 
2ale v Predtrgu in Gradišče nad Dolom. Sklenjeno poselitev tudi na samem ra­
dovljiškem pomolu pa moremo slediti tja v staroslovanski čas, o čemer pričajo 
ostanki materialne kulture, najdeni v neposredni bližini župne cerkve.1 
Tudi v tem delu slovenskega ozemlja so predniki Slovencev prva stoletja 
po naselitvi živeli v rodovno-plemenski skupnosti, morda v posebni župi s svo­
jim županom in »gradiščem«. Doživeli so samostojno Karantanijo, frankovsko 
nadoblast in pokoritev, pokristjanjevanje pod oglejsko cerkvijo in skoraj sto­
letno gospostvo Madžarov, ki je na svoj način ohranjalo staroslovanski način 
življenja, ki so ga predhodni dogodki že močno načenjali. Toda na prehodu iz 
10. v 11. stoletje, po porazu Madžarov in njihovem umiku v Panonsko nižino, ki 
je pomenil konec njihovega gospostva nad ozemljem južno od vojvodine Karan­
tanije, ter po utrditvi oblasti nemškega cesarstva pod Otoni nad slovenskimi 
deželami, se je tudi na obravnavanem območju zaključilo predfevdalno obdobje 
in sledile so hitre spremembe. Z novo upravno ureditvijo je bilo obravnavano 
ozemlje vključeno v Kranjsko marko s središčem v Kranju. 
Kot mejni grofje v krajini z veliko kronsko posestjo so nastopali Semt-
Ebersbergi (od 1010), za njimi Ulrik II. Weimar-Orlamünde (1054—1070), ki je 
bil krajišnik tudi v Savinjski marki in v Istri, nato pa so (1077) Kranjsko marko 
z Istro in Furlanijo dobili oglejski patriarhi. V tem času je sledila hitra fevda-
lizacija in gospodarski dvig pokrajine. Na obširnih kronskih posestvih je na Go­
renjskem nastalo več velikih zemljiških gospostev. Poleg dveh cerkvenih, frei-
sinške (po 973) in briksenške (po 1004), sta se razvili še velika posest grofov 
Andeških, ki so opravljali za patriarhe krajiško oblast na Kranjskem, z jedrom 
v vzhodnem delu Gorenjske, in posest rodbine Ebersbergov pod Karavankami 
vse do Kokre. Na tej posesti so Ebersbergom sledili Weimar-Orlamünde, a od 
12. stoletja dalje so jo imeli koroški Ortenburžani.2 Prva vest o ortenburški po­
sesti na Gorenjskem seže v leto 1185, ko se omenja med posestjo cerkve na blej­
skem otoku kmetija v Mostah (Hohenbrukken), ki jo je podaril grof Henrik.* Na 
ortenburški gorenjski posesti je nastalo dvoje središč: v gradu Kamen (Stein), 
ob poti z Ljubelja prek Tržiča na Begunje in dalje proti Bohinju, in v Lipni-
1 Prim. s. Gabrovec v Praistorija jugoslavenskih zemalja IV, Sarajevo 1983, str. 21—96, in V, 
1987, str. 29—181 ; isti, Sređnjelatensko obdobje v Sloveniji, Arheološki vestnik 17, 1966, str. 169 si. ; 
isti, Prazgodovinski Bled, Ljubljana 1960; T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem veku, doktorska 
disertacija, FF, Ljubljana 1983; A. Pleterski, Gospodarski temelji razvoja srednjeveške agrarne 
družbe v Blejskem kotu, doktorska disertacija, FF, Ljubljana 1984; A. Valič, Staroslovansko gro­
bišče v Smokuču pri Žirovnici in Srednjem Bitnju pri Kranju, AV 13/14, Ljubljana 1962/3, str. 
565 si. ; S. Ciglenečki, višinske utrdbe iz časa 3. do 6. stoletja v vzhodnoalpskem prostoru, Ljub­
ljana 1987, str. 85 si., 114 si., 133 si. in tam citirano literaturo A. Valica o izkopavanju na Ajdni. 
2 M. Kos, Postanek in razvoj Kranjske, v Srednjeveška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, 
str. 248 si.; L. Hauptmann, Razvoj družabnih razmer v Radovljiškem kotu do krize 15. stoletja, 
ZC 6/7, 1952/3, str. 271. 
5 M. Kos, prav tam, str. 256. 
518 F. GESTEIN : RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO iT. STOLETJA 
škem gradu (Waidenburg, pozneje Wallenburg, v ljudski govorici Pusti grad), ki 
je bil na najvišjem in najožjem delu oziroma obronku Dobrav in je nadzoroval 
pot iz Radovljiške ravnine oziroma radovljiškega pomola po pobočju proti Savi 
in dalje v dolino Lipnice, kjer je bil na najugodnejšem prostoru že zgodaj most 
čez Savo. Ze kmalu v 13. stoletju se na Lipniškem gradu omenja ortenburški 
ministerial Friderik po imenu.4 
Vendar ortenburška posest na Gorenjskem ni bila ves čas enotna. Leta 1261 
sta si jo brata razdelila. Grof Henrik III. je dobil grad Kamen in grad v Zijavki 
v Begunjah (»antrum et castrum Lapis«) s štirimi ministeriali. Grof Friderik pa 
grad in posest Pusti grad (Waldenberch). Posest se je zopet združila v prvih de­
setletjih 14. stoletja.5 Morda se kot posledica te delitve tudi pozneje enotno zem­
ljiško gospostvo po urbarjih iz leta 1498 in 1579 deli na dva urada. Prvi je bil 
na levem bregu Save v Radovljiški ravnini, v Deželi, s Kamnom kot^ matičnim 
gradom, drugi pa na desnem bregu Save s središčem v Pustem gradu.6 
Ortenburško zemljiško gospostvo se je sprva raztezalo na vzhodu, kjer je 
bilo poselitveno povezano proti Kranju, vse do Tržiške Bistrice, vendar ga je 
veliko območje ravninskega gozda odvajalo od Kranjske kotline. Proti zahodu 
je v zgodnjem srednjem veku gospostvo zajelo le Deželo do Most, naprej po Do­
lini pa se je zopet razprostiral gost gozd skoraj vse do Kranjske gore. Na severu 
je segalo gospostvo do pobočja Karavank, a na jugu prek Save, kjer je zajelo 
vasi v Dobravah in dolini Lipnice ter pozneje tudi železarsko območje Krope, 
Kamne gorice in Kolnice do Jelovice. 
S kolonizacijo, ki je že zgodaj začela, so iz Dežele že do konca 11. stoletja 
poselili Dolino do Dovjega, ki se tedaj omenja kot freisinška posest. Sele do 14. 
stoletja se je s krčenjem in kolonizacijo, ki je šla po Dolini navzgor in obenem 
s Koroške prek Karavank, pri čemer so imeli Ortenburžani pomembno vlogo, 
ustvarila neposredna povezava s Koroško prek Korenskega sedla in prek Trbiža 
s Kanalsko dolino. Tako so bile Rateče poseljene iz Koroške, Ziljske doline, in 
so bile do leta 1385 podložne samostanu na Osojskem jezeru. Tega leta si jih je 
z zamenjavo pridobil grof Friderik. Na njegovo pobudo je bila vas leta 1390 iz­
vzeta iz fare Marija na Zilji in dodeljena tedaj že samostojni fari v Kranjski 
gori (Chrainau, Chraynaw, Borovska vas), kjer je bila popreje cerkev podrejena 
radovljiški prafari. Obljudenost zgornjesavske doline se je še povečala, ko se je 
razmahnilo rudarstvo in fužinarstvo okoli Jesenic in v Beli peči ter Fužinah. 
Prav tako se je v 14. stoletju z rudarstvom in fužinarstvom pomnožilo prebival­
stvo tudi na desnem bregu Save.7 
Zemljiško gospostvo seveda ni bilo sklenjeno; podložne kmetije so bile zelo 
raztresene po vaseh v Deželi, Dobravah, po Dolini in v bohinjski enklavi. Po 
urbarju iz leta 1498 je bilo v radovljiškem gospostvu v 60 vaseh okoli 300 pod-
ložnikov. Sedeli so deloma po dednem, kupnem pravu na 234 celih in eni polo­
vični kmetiji, na 34 domcih in nekaj kajžah, mlinih in žagah. Na gospostvu je 
bilo tedaj tudi še 27 koseških kmetij. Dobrih osemdeset let pozneje je bilo na 
zemljiškem gospostvu v 70 vaseh še 215 celih in tri polovične kmetije, a kar 
blizu 310 kajž, 31 mlinov, več kovačij in gostiln z okoli 560 podložnikov.8 
Ena izmed vasi v ortenburškem zemljiškem gospostvu je bila tudi Radov­
ljica. Nastala je morda že ob slovanski naselitvi, vsekakor pa v zgodnjem ob-
« F. Kos, Gradivo III, št. 157, 169; Gradivo IV, št. 489 - 1228 nov. 3; L. Hauptmann, prav tam, 
s t r - 2 7 /- K - T a n g e i , Die Grafen von Ortenburg in Kärnten von 1256-1343, Archiv für österreichische 
Geschieht^ 1886 str^15 Radtmanstorf vnd Wallenburg - AS, stan a F 282 - Vrbar 
Registe? des Ä s zw Radtmanstorff - 1498; AS, Vrbar vber die Herrschafft Radtmanstorf vnd 
Wallenburg-15T9 R a z v o j ; 0 . c . ; s t r . 270, 277; M. Kos, Creine mons - Kramberg - Kranjska 
gora s L o i m e za Karavanke, GV 4, 1928, štr. 117 si.; J. Zontar, Villach und der Sudosten, v »900 
Jahre Villach«, Villach 1960, str. 459. 
8 Glej op. 7. 
ZGODOVINSKI CA-OPIS 45 • 1991 • 4 519 
\a,w%X&fâê- Кфогг <4***£fn Сусш$ Ç 
Začete/c seznama mestnega daufca radovljiških meščanov po urbarju, ki je bil prepi­
san 1498, a je po nastanku starejši. Od hiše so plačevali 25—50, za gospodarsko po­
slopje 13 in za vsako njivo po 8 soldov; poleg tega še heler (2 denariča) za pisarno. 
(AS, st. a. F 282 — Vrbar Register des Amvts zw Radtmanstorrf... 1498, f 119) 
dobju kolonizacije v bližini s tarega gradišča severno od Dola na v r h u savske 
terase, tam, kjer je sedaj P r e d t r g . Ime je naselbina dobila po svojem utemelj i­
telju, torej začetniku oziroma starešini rodu oziroma vasi, R a d m a n u , Radu. To 
n a m potrjuje tudi nemško poimenovanje vasi — Radtmanstorff, Radmansdorf, 
Radmastorff itd. za Radovljico. 9 Vas naj bi se po M. Kosu v vir ih pojavila sredi 
11. stoletja kot Radilidorf, oziroma nato po sredi 12. stoletja v le tu 1169 kot Rat-
marsdorf. 1 0 Toda po m n e n j u B. Otorepca gre tu najverjetneje za koroško Rot-
manovo vas pri O t m a n j a h in ne za Radovljico. 1 1 Sele leta 1296 se vas Radovljica 
nedvoumno pojavi v deset inskem seznamu oglejske cerkve že kot sedež fare 
s svojim župnikom Lovrencem in celo kot »prebenda civitatis«. 1 3 Pogosteje se 
z njo v vir ih srečujemo šele v 14. in 15. stoletju. 
» L. Pintar, Radkersburg und Radmannsdorf, eine toponomastische Studie, Carniola 1909, 
Str. 45 sl. ; p . Skok, Tri etimologije, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 4, 1922, 
Str. 45. 
_ ' » F . Kos, Gradivo IV, št. 501 — 1169 marec 24 — kot Ratmarsdorf ; M. Kos, Gradivo za histo­
rično topografijo Slovenije II, Ljubljana 1975, str. 499 (poslej Topografija II). 
" B - Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988, 
12 L. Hauptmann, Razvoj, o. c , str. 278. 
520 F. G E S T K I N : RADOVLJICA - VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
Po urbarjih 1498 in 1579 je imela vas 18 celih kmetij in nekaj manjših enot 
(manjšo kmetijo, kajže in posamezne manjše zemljiške enote, t. j . njive in vrto­
ve) Tam je büa v letu 1498 še pristava zemljiškega gospostva, ki pa je prinašala 
samo marko soldov dohodka; v naslednjem urbarju se ne omenja yec. Proti 
koncu srednjega veka se vas še vedno označuje kot Radovljica, vendar se za­
voljo trga že pojavlja tudi poimenovanje Predtrg, kar bomo še spoznali. V času 
ortenburškega zemljiškega gospostva je bilo v vasi osem temu podložnih kmetij 
a v letu 1498 so bile samo še tri cele hübe, manjša kmetija in več posameznih 
delov zemljišč, morda preostankov prejšnjih hub. Vas je imela svojega župana 
(suppan im dorff zu Rodtmanstorf), kar je bil v tem času Rupreht, podložnik 
radovljiškega zemljiškega gospostva.13 
Imetniki tedaj obstoječih kmetij in zemljišč v vasi, ki so pripadali radovlji­
škemu zemljiškemu gospostvu, so bili naslednji. Cele kmetije so imeli župan Ru­
preht Janez Ridel (Ruedel) in Mihael, ki so pravdo plačevali v denarju (marko 
in 44 soldov, marko ter marko 26 soldov), za male dajatve pa sta prvi in tretji 
dajala še po dva piščanca in po deset jajc. Rupreht je imel še posebej stiri njive 
in rovt pri Opalnici ter travnik pri Studenčici; za vse je dajal še marko 56 sol­
dov Jakob Mosberger (Močvirnik?) je za malo kmetijo na morostu plačeval 51 
soldov in dajal piščanca za desetino. Domec (hofstat) z vrtom je imel Peter Krei-
ger in odrajtoval po 12 soldov; poleg tega je imel loko na zgornjem morostu in 
travnik ali polje (der annger) pri Hlebcah. Preostale kose zemljišč so ime i To­
maž Groza (njivo in dva vrta - 24 soldov), Urban Pretner (vrt - 24 soldov), 
Matschatz z druščino je imel planino Dobrič in je zanjo plačeval dve libri dena-
ričev, imel jo je po kupnem pravu že od leta 1485. K vasi so sodili se dva trav­
nika in vrt. Travnik pri studencu na morostu je dal že grof Friderik Celjski 
Bruknerju in ga je za njim imel Jurij Kocjan (Kantzionn). Drug travnik na mo­
rostu je dal Ulrik Celjski zakupniku na gradu Kamen, zelenjadni vrt pa je upo­
rabljal upravitelj (ambtman), verjetno na Pustem gradu. Poleg tega je verjetno 
k vasi in radovljiškemu zemljiškemu gospostvu pripadal tudi mlin pri mostu 
čez Savo, ki je prinašal marko soldov, a ga je že pred časom odnesla visoka 
voda. Radovljiški meščani, ki so imeli v^užitku nek travnik (»genannt gueter 
wissen«), so zanj služili, dajali, 80 soldov.14 
Po urbarju radovljiškega zemljiškega gospostva iz leta 1579 je posestna 
slika v vasi, ki se sedaj označuje že kot predmestje (in der Forstatt zui Radt-
manstorff) in se je ime Predtrg zanjo že uveljavilo, postala zelo pestra. Med se 
vedno 18 kmetijami sta bili dve v neposredni lasti zakupnika gospostva Monca 
von Dietrichsteina (eno izmed njiju je postopoma pridobil od radovljiškega me­
ščana Andreja Moffia), lastnica dveh hub je bila plemenita Aphaltern (podlož­
nika Luka Sander in Pangrac Kuplenik), dve kmetiji sta bili podložni Lamber-
gom v Kamnu (podložnika Jakob Repeš in Baltazar Steyrer), nadaljnji dve cer­
kvi sv. Petra v Radovljici (podložnika Urban Ažman in Gregor Šuštar) prav 
tako dve sta bili podložni ljubljanskemu proštu in radovljiškemu župniku (pod­
ložnika Janže Mihevec in Filip Cirenk), po ena kmetija pa cerkvi sy. Marije v 
Lescah (podložnik Ahac Cerne), kaplaniji sv. Katarine v Lescah (podložnik Ste­
fan), župniku v Radovljici (podložnik Enei Šilih), plemeniti Kacijaner (podložnik 
Matija Žerjave) in zemljiškemu gospostvu Bled (podložnik Tom Jordan). Tri 
kmetije in pet kajž pa je bilo pod radovljiškim zemljiškim gospostvom Dve 
kmetiji sta bili oddani po kupnem pravu in sta jih imela Janez, sin Lenarta Ču­
deža (Wunders Sun) in dediči Gregorja Dienstmana; prvi je plačal goldinar 
36 kr in 2 črna denariča, drugi goldinar 46 kr. 2 denariča činža, poleg tega oba 
še po 2 kr kot uporniški novčič in 2 denariča kot pisarniški novčič, prvi pa še 
dva piščanca in deset jajc. Imetnik tretje hübe je bil Gregor Pušman, ki je pla-
is A S s t a n a F 282 U r b a r Regis ter — 1498 f 26, 138, 123; R u p r e c h t ž u p a n v vas i Radovl j ica 
se že o z n a č u j e k o t ' R u e p r e c h t y o r d e m m a r c k h t . 
» P r a v t a m , f 26 — 28, 107. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 521 
•iith 
fu-
s* t. • 
üjjk&l*?-
Aflp« ̂ иП^жак, ,д—^ 
(^ÌiiUjAjv^%w4^ - - #<*__ 
Predtrg se v urbarju iz leta 1578 označuje kot »Forstatt«. V njem so bile tudi tri cele 
in ena manjša kmetija ter posamezna zemljišča, ki so še pred letom 1498 sodila v 
radovljiško^ gospostvo. Poleg činža v denarju (npr. 1 gld. 34 kr. ali 2 gld. 4 kr.) so pod-
ložniki plačevali zemljiškemu gospodu še 2 kr. »puntarskega novčiča«, dva črna dena-
riča za pisarno (Schreibgellt), dva piščanca in 10 jajc. (AS, st. a. Vrbar 1578, f 154) 
čal 2 gld. 4 kr. pravde ter puntarski in pisarniški novčič, dva piščanca in deset 
jajc. Vsi trije so bili dolžni peljati zaščitniški oves na Bled, obdelati graščinski 
zelenjadni vrt in pozimi zmetati sneg s strehe (gradu). Kajžarji v Predtrgu, 
predmestju (Gregor Dolžan, Franca Kuplenik, Baltazar Goleč, Simen Vasic in 
kovač Mazole), so razen Golca plačevali po 16 kr., ta le 8 kr. činža. Poleg tega so 
bili dolžni čistiti dvorišče grajskega poslopja in saditi okrasne cvetice. Imeli pa 
so pravico uporabljati »gmajno« imetnikov kmetij, smeli so imeti svoje konje 
na meščanskem skupnem pašniku na morostu in imeli pravico do lesa na Jelo­
vici in Gospičji Ravni, podobno kakor Radovljičani, in od tega ne plačajo ni-
522 F. GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
česar.15 Vse te kmetije in kajže so dajale dve tretjim žitne desetine radovlji­
škemu zemljiškemu gospostvu, eno tretjino pa župniku. 
Toda k vasi je sodila tudi stara lastniška cerkev, posvečena sv. Petru in 
zgrajena v romanskem slogu (njen element je še viden v severni steni poznejše 
gotske cerkve). Cerkev je bila vsekakor med najstarejšimi zgradbami na po­
molu. Po mnenju J. Rusa naj bi bila celo starejša od gradu, ker stoji na skraj­
nem robu pomola, kjer bi iz strateških vzrokov najprej pričakovali utrdbo.1 8 
Vsekakor je značilno, da je cerkev nastala izven vaškega naselja, Radovljice 
(poznejšega Predtrga). To si moremo razložiti samo na ta način, da so jo zgradili 
kot lastniško cerkev še pred Ortenburžani znotraj prafare v Rodinah, katere 
sedež se je pozneje prenesel v to radovljiško cerkev.17 Ker pa so se v bližini cer­
kve našle ostaline starejše slovenske materialne kulture, ni povsem zavreči tudi 
misel H. Uršiča, da je morda bila na pomolu manjša naselbina svobodnjakov, 
s čemer bi bila zgradnja cerkve na pomolu še bolj osvetljena.18 Njegovo misel 
podpira ugotovitev C. Avguština, proučevalca arhitekturne zasnove trga in me­
sta Radovljica, svojega rojstnega kraja, da so v jugovzhodnem delu pomola na­
sproti cerkve znotraj mestnega prostora še danes tri hiše, ki imajo značilnosti 
kmečke arhitekturne zasnove.19 Cerkev in grad, ki je bil sprva morda sedež mi-
nisteriala, pozneje pa je bil v njem upravitelj (ambtman) zgornjega radovlji­
škega urada, z grajskimi gospodarskimi poslopji in morebitnimi svobodnjaki, 
sta postala jedro poznejše tržne in mestne naselbine na pomolu. 
Radovljiško zemljiško gospostvo je z izumrtjem Ortenburžanov na podlagi 
1377. leta sklenjene dedne pogodbe z drugo ortenburško posestjo prešlo 1418 na 
Celjske grofe, ki so za Radovljico pokazali precejšnjo skrb. Na enak način so po 
letu 1456 prišli do zemljiškega gospostva in trga tudi Habsburžani. Radovljica 
je postalo deželnoknežje gospostvo. Prvi so zemljiško gospostvo upravljali ne­
posredno po svojih oskrbnikih, Habsburžani pa so ga v obravnavanem obdobju 
večinoma oddajali zlasti iz finančnih motivov v zakup in zastavo. Ze cesar Fri­
derik III. je dal leta 1484 v zakup Pavlu Engelhartu zgornji in spodnji radov­
ljiški urad skupaj z deželskim in »mestnim« sodiščem.20 Leto pozneje je dobil 
isto v zakup graški meščan Boltežar Egkenperger, a leta 1496 celo sekavski škof 
Martin.21 Leta 1515, v času habsburško-beneške vojne, je dal cesar Maksimili­
jan I. radovljiško gospostvo v zastavo Volbenku pi. Dietrichsteinu za dolžnih 
19.000 goldinarjev; hkrati z njim je kot mestni gospod dobil Radovljico, mitnice, 
ki so sodile k mestu oziroma v gospostvo, in deželsko sodišče. Za njim je vse to 
po letu 1549 imel njegov dedič Morie pi. Dietrichstein, ki se leta 1579 v radovlji­
škem urbarju omenja kot pokojnik.22 Za Moricem pl. Dietrichsteinom je postal 
zastavni gospod radovljiškega gospostva z mestom grof Volbenk Thurn. Cesar 
Ferdinand II. pa je leta 1616 gospostvo prodal grofu Janezu Ambrožu Thurnu 
— Valsassina (u. 1625). Gospostvo je tedaj obsegalo 441 kmetij v Žirovnici, Za-
breznici, Selu, Vrbi, Smokuču, Doslovčah, Breznici, Begunjah, Zgoši, Hlebcah, 
Zapužah, Gorici, Lešah, Palovčah, Kovorju, Hudem, Zvirčah, Ljubnem, na Brdu, 
v Prapročah, na Posavcu, Dobrem polju, Globokem, Brezjah, Mošnjah, v Pod-
brezju, Dolenji vasi, Britofu, Srednji vasi, na Otočah, v Zalošah, Lancovem, na 
Mostu, v Selu, Bodeščah, Bohinjski Beli, Podhomu, Zagorici, Poljišici, Gorjah, 
Višelnici, Dobravi in v Srednji vasi v Bohinju; poleg tega fužine v Selcah, Kro­
pi, Kamni gorici, žage na Lipnici, »na Brdih«, mlin v Podvinah in »za Obla-
15 AS, Urbar 1579 f 429 — 432: In der Forstatt. 
1 5 J. Rus, O tipu našega mesta na pomolu, LZ 1930. str. 740. 
" E. Klebel, Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens, Carinthia 3, 1927, str. 32, 42, 11 si. 
1 4 H. Uršič, Postanek in razvoj trga v Radovljici, seminarska naloga, tipkopis na Oddelku 
za geografijo FF v Ljubljani, str. 7. .. 
1 9 C. Avguštin, Zgodovinsko-urbanistične osnove Radovljice, Gorenjska revija za kulturo 1, 
Kranj 1957/8, str. 66; prim, isti, Radovljica, Oris urbanističnega razvoja, Zbirka vodnikov 45, Ljub­
ljana 1974, str. 3 si. 
2 0 B. Otorepec, Pečati, o. c , str. 114, listina 1484 jul. 30. 
2 2 J. Parapat, Doneski k zgodovini kranjskih mest. I Radolica, LMS 1872/3, str. 7 si.; AS, vic. 
a. F 1/54, Ecclesiastica VI — 1566 s. d.; F I/134/VII/5 — 1574 nov. 29; AS, Urbar 1579 f 158. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 • 4 523 
kom«, laze v Bohinju, skoraj vsa Jelovica, ribiška pravica v Bohinjskem jezeru, 
pristava pod Pustim gradom, gozdne pravice, paše, gostilne itd. ter končno me­
stni davki in vse tri mitnice (Radovljica, Jesenice, Bohinj).23 
Radovljica je bila po mnenju L. Hauptmanna neznatna vas in se je o njej 
do konca 13. stoletja komaj kaj slišalo.24 Res se zdi, da se vse do leta 1296 niso 
ohranili viri o njej ali jih ni bilo. Toda vas v navedenem času že ni bila več ne­
pomembna. V tem letu se namreč, kakor smo že spoznali, omenja cerkev sv. Pe­
tra v Radovljici (na pomolu) kot sedež prafare, ki je zaobjemala skoraj celotno 
radovljiško zemljiško gospostvo. Po odhodu Madžarov je oglejski patriarhat tja 
do tretje četrtine 11. stoletja povsem uredil cerkvene zadeve in organizacijo na 
tem prostoru. Po mnenju J. Höflerja naj bi »radovljiška« prafara obstajala že 
pred letom 1004, a njen sedež je bil v cerkvi sv. Klementa v Rodinah, ki se prvič 
omenja v virih 1163 oziroma okoli 1173. Pod matično prafarno cerkev je sodila 
krstna cerkev sv. Janeza Krstnika v Zasipu, kjer je bil prehod čez Savo mogoč 
tudi peš, in med drugimi cerkvami tudi cerkev sv. Petra v Radovljici (na po­
molu). Kdaj se je sedež prafare prenesel k cerkvi sv. Petra v Radovljici, ne 
vemo. Vsekakor se je to zgodilo med letom 1173 in 1296, ko je prafara že v Ra­
dovljici (plebs sancti Petri) in poznamo tudi že njenega župnika (plebanus Lau-
rentius).25 
S prenosom prafare iz Rodin v Radovljico, na kar so verjetno vplivali Or-
tenburžani, ki so se tudi pozneje dolgo časa potegovali za patronatske pravice 
nad njo, je naselbina vsekakor veliko pridobila. Farno središče v Radovljici je 
dobilo povezovalno vlogo v ortenburški posesti na Gorenjskem na obeh straneh 
Save. Postajalo pa je tudi vedno bolj važno sejemsko prizorišče. Tu je bil ob 
proščenjih letni sejem (Kirchtag), ki se je ohranil kot letni mestni sejem še ves 
obravnavani čas.2s Se do konca 16. stoletja in čez je imel podoben značaj, kakor 
ga je imel ob začetku. To je bil predvsem živinski sejem (govedo in drobnica), 
čeprav so na njem prodajali ali zamenjavali tudi drugo blago. Prostor na po­
molu pred cerkvijo je za to nudil dovolj potrebnega prostora. Ta del Radovljice 
ni bil samo cerkveno, ampak je postajal tudi tržno središče širšega območja v 
času, ko je na Slovenskem po nastanku mest in meščanstva začenjal proces 
komercializacije prodirati tudi na podeželje in se uveljavljati znotraj zemljiških 
gospostev (začetek prehajanja na denarne dajatve). S tem so se ustvarjali po­
goji tudi za nastanek trga in pozneje mesta v Radovljici. Toda k temu so pri­
pomogle tudi splošne razmere na zemljiškem gospostvu in njegovem širšem ob­
močju, prav tako pa težnja zemljiškega gospoda, ki je imel koristi od tega. 
Od začeka 14. stoletja dalje se je počasi zaključevala kolonizacija na gospo­
stvu in tudi po Dolini proti zahodu. V istem času je začenjala rast poklicnega 
železarstva v Kropi, Kamni gorici in Kolnici, ne mnogo pozneje tudi v Dolini 
od Javornika in Save do Bele peči. Odprla so se nova pota in stekla je trgovina 
v zvezi z oskrbo novih rudarskih in fužinarskih krajev in prodajo železa in že­
leznih izdelkov. Nastanek nove tržne naselbine je postajal samo po sebi nujen. 
To je pripeljalo Ortenburžane, da so si ustvarili na svojem gorenjskem zemlji­
škem gospostvu tržno naselbino. 
Doslej je v literaturi prevladovalo mnenje, da je ustanovitev tržne nasel­
bine postaviti v čas pred letom 1343, ko se Radovljica kot trg prvič omenja v 
virih.27 B. Otorepec pa je na osnovi listine, ki jo sedaj hrani Arhiv Slovenije, 
27 Prim. F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, str. 14. 
2 3 AS, vic. a. F 1/34, Ecclesiastica VI — 1592 jul. 28; J. Parapat, Radolica, o. c , str. 11. 
24 L. Hauptmann, Razvoj, o. c , str. 278. 
z s F Kos Gradivo 4, št. 462, 542; F. Schumi, UB 1, št. 128, 133; M. Kos, Topografija II, str. 
499, 523; È. Klèbel, Geschichte der Pfarren, o. c , str. 14, 32, 42, 102 si.; J. Höfler, O prvih cerkvah 
in pražupniiah na Slovenskem, Ljubljana 1986, str. 22 si. 
28 AS Vrbar vber die Herrschafft Radtmanstorf vnd Wallenburg — 1579 f 142. 
524 F - GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
postavil zgornjo mejo nastanka trga za desetletje nazaj v leto 1333. Prve dni 
tega leta sta namreč radovljiški tržan Nikolaj Gramaflanz (Niclaw Gramaflanz 
purger ze Radmansdorf) z ženo Jero, hčerko manjšega gorenjskega viteza, za 
18 mark oglejskih denaričev prodala Mer klinu Polhograjskemu dve kmetiji na 
Klancu pri Kranju. listino je pečatil trški gospod grof Albreht Ortenburški, 
med pričami pa so bili poleg drugih radovljiški župnik in ortenburški ministe­
riali iz Mošenj, Poljč, Lancovega, Podvina in Lesc.28 Možnost, da je Radovljica 
postala trg res že v času Henrika Koroškega je dopuščal tudi L. Hauptmann.2 9 
Verjetnost teze povečuje besedilo iz leta 1320 »dorf pei Radmansdorf«, ki ga je 
razumeti: vas je prvotna vas Radovljica, poznejši Predtrg, a Radovljica je tržna 
naselbina.30 Nastanek trga je torej postavljati že pred to leto. 
Trg so na novo in po načrtu ustanovili Ortenburžani na ozkem pomolu na 
robu Radovljiške ravnine vrh savske terase s strmim pobočjem proti Savi in 
z Dolom (potoka Suhe) na drugi strani. Na njegovem vzhodnem delu je že bila 
cerkev sv. Petra kot župna cerkev in grad ter morda posamezne kmetije kot 
sestavni del vasi Radovljice onstran Dola. Tržna oziroma pozneje mestna nasel­
bina s podolgovatim, smeri pomola prilagojenim tržnim prostorom, okoli kate­
rega so bile razporejene hiše tržanov, še posebej načrtno ob savskem robu po­
mola, torej ni nastala neposredno iz vasi, čeprav je bil del okoli cerkve in gradu 
vključen vanjo. Iz tega bi zaključili, da so Ortenburžani tržni prostor oziroma 
prostor za tržno naselbino izbrali zlasti z upravnih, strateških in gospodarskih 
vidikov. S trgom so v enem kraju združili cerkveno in svojo zemljiškoposestno 
upravo, saj je bil nato v Radovljici sedež zgornjega urada z upraviteljem (ambt-
man) in gradom. Po drugi strani je Radovljica s svojo središčno lego na nek 
način povezovala oba dela ortenburške radovljiške posesti na obeh straneh Save. 
Lega na pomolu, ki je bil odprt v Radovljiško ravnino samo na severnozahodni 
strani, je dajala trgu, ki je bil morda le deloma utrjen, sama po sebi precejšnje 
obrambne možnosti. 
Seveda je bil nastanek tržne naselbine v največji meri posledica gospodar­
skih tokov in ne zgolj zgoraj navedenih teženj zemljiškega gospoda. Trg je sicer 
nastal nekoliko stran od neposrednih, tedaj obstoječih glavnih prometnih smeri 
in poti, ali vendar v odnosu na okolna mesta — Kranj in freisinško Škof j o Loko 
— v primerni potovalni oddaljenosti. Trg je bil dalje sorazmerno blizu dvema 
nastajajočima železarskima področjema, ki sta prinašala nove gospodarske spod­
bude, .in prav tako ne preveč oddaljen, od sicer zavoljo značilnosti tal težje pre­
hodnih povezav s Koroško prek Ljubelja in nekoliko pozneje tudi Korenskega 
sedla ter prek Bohinja in tudi Škofje Loke ter drugih poti v smeri proti morju. 
Skozi naselje je vodila neposredno samo pot, ki je šla po eni strani po pomolo-
vem pobočju proti 75 metrov niže tekoči Savi ter povezovala trg prek mostu 
s Pustim gradom, z rudarskimi in fužinarskimi kraji pod Jelovico in šla dalje 
proti Škof j i Loki; po drugi strani pa je šla na severozahodnem delu trga iz na­
selja proti Lescam in po Radovljiški ravnini proti Begunjam. V bližini trga Ra­
dovljica je tekla le pot, ki se je odcepila od deželne ceste od Kranja proti Dolini 
in šla skozi staro vas Radovljico (Predtrg) proti Lescam, čez most na Savi proti 
Bledu in Bohinju. Toda z nastankom trga se je promet začel usmerjati na Ra­
dovljico.31 
Trg, ki se je že za Ortenburžanov uveljavil v lokalni sredini, je pod krajšo 
oblastjo naselbini naklonjenih Celjskih grofov (ok. 1420—1456) notranje utrdil 
svoje pravice in se gospodarsko povzdignil. Za vlade cesarja Friderika III., ki je 
po Celjanih podedoval tudi Radovljico, pa je trg prerasel v mesto. Ker se ni 
2 8 AS, listina — 1333 j an. 5. 
*" L. Hauptmann, Razvoj, o. c , str. 280. 
3" M. Kos, Topografija II, str. 477, po listini 1320 avgust 22 v DAD. 
4 Prim. J. Rus, O tipu našega mesta na pomolu, LZ 1930, str. 685 si., 739 si.; C. Avguštin, 
zgodovinsko-urbanistične osnove, o.e., str. 64 si.; isti, Radovljica. Oris urbanističnega razvoja, o. 
c., str. 3 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 525 
ohranila listina o povzdigu trga v mesto, ki pa najverjetneje sploh ni bila iz­
dana, je bil »-prehod v mesto izvršen bolj ,via facti' ter naknadno sankcioniran 
od deželnega kneza«; posledica tega pa je zgodovinski problem, kdaj točno je 
Radovljica postalo mesto.32 Med avtorji je prevladalo mnenje, da je Radovljica 
postalo mesto na prehodu iz konca 15. v začetek 16. stoletja, kot leto, pred ka­
terim je že mesto, pa so označevali 1510. leto; glede spodnje letnice so bila mne­
nja deljena in gredo od 1478 do 1498.33 Posamezni avtorji so nastanek mesta 
postavljali v drugo polovico 15. stoletja, v čas turške nevarnosti, oziroma pred 
konec srednjega veka.3* 
Vsekakor moremo trditi, da je Radovljica postala mesto že pred koncem 
srednjega veka. Leta 1496 je namreč deželni glavar Viljem Turjaški, ki je po 
položaju nedvomno poznal resnično stanje v deželi, naslovil pismo sodniku in 
svetu mesta Radovljica v zvezi s trgovino po nenavadnih poteh in njeni prepo­
vedi.35 V zvezi s tem dejstvo, da se v radovljiškem urbarju iz leta 1498 omenjata 
samo vas in trg Radovljica, nikjer pa mesto, nikakor ni pomembno, kajti bese­
dilo urbarja je prepis precej starejšega urbarja (vsaj izpred leta 1485). Prehod 
iz trga v mesto bi mogli postaviti že pred to leto. Na osnovi maloštevilnih po­
datkov iz tega obdobja se kaže naslednja podoba: oznaki trg in mesto za Radov­
ljico sta se menjavali, kar se je pokazalo tudi v drugih primerih. Prvič je za 
Radovljico uporabil naziv mesto cesar Friderik III. v pismu kranjskemu dežel­
nemu glavarju 18. januarja 1478 (»... als die veindt vnser stat Rattmannstorff 
ingehabt haben.. .«). Toda tri dni pozneje mu je Radovljica samo trg, ko je do­
volil, da se »in dem bemelten vnsern markht« naseljujejo ljudje s podeželja.3 
Posredno se Radovljica šest let pozneje, 1484, zopet označuje kot mesto. Tedaj 
je dal cesar v zakup radovljiško zemljiško gospostvo skupaj z deželskim in me­
stnim sodiščem (»vnd statgericht daselbs«). V listini iz leta 1504 se zopet pojav­
lja Radovljica z oznako mesta. Ker pa poznamo samo nemški reverz latinskega 
originala, ki se glasi »Richter und Schreiber der Stadt Radmansdorf in Krain«, 
je podatek za obravnavo trenutno neuporabljiv. Od leta 1510 se izraz mesto za 
Radovljico zares redno uporablja.37 
Poleg teh podatkov je k reševanju problema nujno pritegniti širše dogaja­
nje v 70. letih. Kakor Celjani je tudi Friderik III., nedvomno tudi iz fiskalnih 
poleg drugih vzrokov, Radovljici podeljeval razne pravice. Med najvažnejše je 
gotovo šteti leta 1473 dano pravico prisilne poti: vsi so morali z blagom skozi 
Radovljico in tam plačati mitnino. To je bila pomembna pravica za naselbino, 
ki so jo deželna cesta in druge poti deloma obšle.38 
V tem času vsakoletnih večkratnih turških vpadov je Radovljici grozila 
tudi turška nevarnost. Leta 1475 so se Turki ob svojem pohodu po Gorenjskem 
nevarno približali naselbini, v nevarnosti je bila tudi naslednje leto, ko so se 
turške čete po Gorenjski usmerjale na Koroško. Radovljica, ki je bila pred tem 
v glavnem odprt trg, zavarovan le deloma, med drugim z jarkom na severo­
zahodni strani pomola, kar vir navaja v zvezi z bojem za celjsko dediščino, se 
je v teh letih, tako sodimo, v celoti obdala z obzidjem.39 V zvezi s turško nevar­
nostjo in vsekakor tudi z utrjevanjem je cesar Friderik III. dovolil dve leti po-
" Prlm F z S T Ä " ^ 1 6 - med leti 1478-1510; B. G r ü n a u e r zgodovina slo­
venskega n^'roda 2 Ljubljana 1965, str. 298 - med leti 1498-1510; B. Otorepec, Pečat o. c str. 
И 4 и 1 е je zadnji ukvarjal s tem problemom, je zapisal -Radovljica je torej postala iz trga me-
S t 0 ^?l n i K 1 os e t z n go 1 ^ov^ 1 na%Tvrc e e^ L !u^?a
1 n t i a Г955, str. 231; J. Gruden, Zgodovina slovenskega 
naroda,ACselovec m o , ste. 498.^ ^ ^ _ ^ ^ ^ ^ . ^ _ d e m R i c h t e r v n n d R a t h d e r s t a t l 
Radmanssdorff«. 
3 6 Prim. B. Otorepec, Pečati, o. c , str. 114. 
S v r a x *j "mchter Urkundliche Geschichte von Radmannsdorf, v Hormayrs Archiv 1822, sti. 
4 6 7 : V 2 4 & S Ä n a - a Ä ^ S r T & S T Ж iÜff i ^ Ä f k r a n j s k o in Primor-
sko do prve tretjine 16. stoletja, GMS 24, 1943, str. 19, 21. 
526 F. GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
RADOVLJICA-tloris mesta z delno rekonstrukcijo ofcrornbnlh naprav 
stolpi 
oivartiena objidje 
oh.-ar>fsni tsrmiji obzidja 
carenici mita 
dolenja /raja 
rrota r jarka 
po Ceneiu Avguštinu 
zneje, da se ljudje s podeželja nemoteno doseljujejo »in dem bemelten vnsern 
rnarkht«.14» Naselbina je morala biti tedaj že obzidana in utrjena, ker bi bila 
sicer taka odločitev nepotrebna. Ne smemo spregledati, da so tedaj dobila pra­
vico doseljevanja s podeželja mesta Kamnik, Novo mesto, Višnja gora, ki je 
istega leta postala mesto, in morda tudi Kranj. Iz vsega tega bi mogli upravi­
čeno soditi, da je cesar v času, ko je zavoljo turške nevarnosti podelil mestne 
pravice odprtim trgom Kočevje (1471), Krško in Lož (1477) ter Višnja gora 
(1478), to storil tudi z Radovljico.41 
Pomembno za naše vprašanje pa je verjetno tudi naslednje. Pred letom 
1473 sta v trgu kot upravni instituciji nastopala samo sodnik in občina občanov 
(npr. 1414 »mit dem Richter zu Radmanstorff vnd den purgern daselbs ge­
schaffen h a t . . . « ali 1455 »Richter vnnd purger zu Radmansdorff).42 Od tega 
leta dalje pa se redno pojavljajo vse tri v mestih običajne samoupravne insti­
tucije: sodnik, svet in občina meščanov (npr. 1473 Richter, Rathe vnd vnsern 
burgern gemainlich zu Radmanssdorf).43 
Iz vsega povedanega bi mogli upravičeno zaključiti, da se je prehod iz trga 
v mesto izvršil v 70. letih 15. stoletja, ko je zavoljo protiturške obrambe več 
odprtih trgov dobilo mestne pravice in se obdali z obzidjem. Radovljici se je to 
zgodilo v letih 1473/8; torej v drugi polovici 15. stoletja, kar je trdil tudi že 
*° F. X. J. Richter, Hormayrs Archiv, o.e., — 1478 Jan. 21; F. Zwitter, Mesta, o. c str 2t> 
4 1 Prim. AS, listina 1478 Jan. 18, 1478 Jan. 21; B. Otorepec, Pečati, o. c , str. 114; C. Avguštin 
Zgodovinsko-urbanistične osnove, o.e., str. 64 si., 112 si., 211 si.; I. Voje, Utrjevanje slovenskih 
mest za obrambo pred turškimi napadi, ZC 41, 1987, str. 475 si 
4 2 AS, listina 1414 avgust 5; AS, vic. a. F I/134/VIII/7 — 1455 febr. 6. 
Prim. AS, vic. a. F I/87/I/1 — 1473 febr./marec; 1496 konec julija — Richter vnnd Rath der 
Statt zu Radmanssdorf! ; F 1/86 in 87 (št. 149) — 1528 maj 2 — Richter, Rathe vnnd der sanntzen 
gemam des Stattls zu Radmansdorf ; F I/134/VIH/5 — 1577 jun. 6 — Richter, Rath vnd gemain des 
Stattleuts Radtmansdorf ; F 1/86 in 87 (št. 149) — 1586 jun. 11 — Richter, Rath vnd die gemain zu 
Radtmansdorf. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 527 
M. Kos. Po ustanovitvi trga na pomolu od okoli 1320/33 dalje se je začelo v 
vsakdanjem življenju razlikovanje vasi in trga, kar se je kazalo tudi v virih, 
čeprav se sprva obe naselji poimenujeta z istim imenom, Radovljica. Prvič se 
je to zgodilo, kakor smo že spoznali leta 1320 (dorf pei Radmansdorf). Toda že 
konec istega stoletja se začenja za vas pojavljati novo poimenovanje oziroma 
se vas jasno oddvaja od trga, od trškega naselja (npr. 1394 marec 12 in maj 25: 
»vor dem markht ze Radmanstorf(f), 1394 nov. 11: »vor Radmansdorf im dorf«). 
V naslednjem stoletju se za staro vas Radovljico začenja že pogosteje uporab­
ljati ime Predtrg (vor dem markht), kar je bilo sprva le prostorska oznaka vasi 
pred trgom, ki pa se sicer občasno še vedno imenuje s starim imenom (npr. 1422: 
»in dem dorf vor dem markcht Radmansdorff«, 1428: »ein hüben vor dem 
markgt«, 1436: »dorf vor dem markcht Radmansdorf«, dorf vor Radmansdorf; 
1498: »Radmansdorf im dorf«, »Radmans dorff markcht vnnd dorff). 
Trg je seveda ves čas Radovljica; pomembnejše naselje je ime prevzemalo 
samo zase. Za vas pa se že pred koncem srednjega veka povsem jasno utrjuje 
ime Predtrg (npr. 1498 »im dorff Radmanstorf, vor dem markht). Tudi župan 
v vasi z imenom Rupreht (suppan im dorff zu Radtmanstorf«) se istega 1498. 
leta označuje kakor Rupreht iz Predtrga (Rueprecht vor dem markht). Proti 
koncu 16. stoletja se je ime' Predtrg za poprejšnjo vas Radovljico že povsem 
uveljavilo. Posamezniki se namreč označujejo kot prebivalci Predtrga. Tako je 
bilo s Sholastiko, hčerko Čudeža, iz Predtrga (Scolastica des Wunders vor dem 
marckht selliger Tochter), ki je imela pri Obli gorici njivo v velikosti poldnevne 
obdelave; enako z Ahacem Cernetom in Martinom Šornom (Achatz Tscherne 
vormarchkt, Martin Schorn vormarckht). Proces imenskega razdvajanja je bil 
v tem času zaključen; vas se imenuje Predtrg, trg oziroma mesto je ves čas Ra­
dovljica. Vendar je treba pripomniti, da se je pod vplivom mestnega statusa vas 
Predtrg v urbarju iz leta 1579 pojavila tudi pod imenom Forstat, torej kot pred­
mestje. Vendar se to poimenovanje ni uveljavilo za vas Predtrg. Pač pa sre­
čamo oznako Forstat za poznejše resnično radovljiško predmestje, za Podmesto, 
ob cesti po strmem bregu pomola proti Savi.44 
* 
* • 
Mestni gospod trga in pozneje mesta Radovljica je bil lastnik radovljiškega 
zemljiškega gospostva, nastopali pa so kot taki tudi tisti, ki so imeli gospostvo 
v zastavi oziroma imetniki zakupa, kar je bilo pogosto v času Habsburžanov. 
O tem zelo jasno govori listina iz leta 1333, katere izdajatelj je bil radovljiški 
meščan Nikolaj Gramaflanz, ki jo je pečatu ortenburški grof Albreht; ta ga je 
v listini označil za mestnega gospoda (»... versigelt mit vnsers gnedigen herren 
der edin graf en . . .«).45 Najvišji položaj v trgu in nato v mestu je imel trški ozi­
roma mestni sodnik. Bil je predstavnik naselbine, vodil je sodne razprave in ko 
je Radovljica postala mesto tudi mestni svet. V obravnavanem času se v ohra­
njenih virih omenja le nekaj sodnikov. Prvi in edini trški sodnik, ki ga po­
znamo, je bil Ulrik, ki je leta 1343 nastopil kot priča v neki sodni zadevi, ki jo 
je vodil na radovljiškem trgu kaštelan iz Kamna; leto pozneje se zopet omenja 
kot priča v neki blejski listini in nato zopet 1358. leta, ko je bil sopečatnik v 
neki listini. Torej je bil večkrat trški sodnik.48 Med mestnimi sodniki pa moremo 
našteti naslednje: Janeza Pachnerja (1485), Ulrika Stosserja (1504), Antona Ku-
hlja (1528), Klemena Prešerna (1567), Franca Kuhlja (1569), Valentina Asslarja 
4 4 M Kos Topograf i ja II, o . e . , s tr . 477, 500; H. Uršlč, P o s t a n e k in razvoj t r g a v Radovlj ici, 
o .e . , s t r 6- AS l i s t ina 1399 m a j 25, 1422 j a n . 4; AS, s t a n . a. F. 282 — Vrbar Register d e s A m b t s 
zw R a d t m a n s t o r f f g e h o r u n n d t . . . a n n o 1498, f 26, 107, 116, 123, 132; U r b a r 1579 f 428; AS, vic. a. 
F 1/35/60 — s. d. (proti k o n c u 16. s tolet ja) . 
4 5 AS, l i s t ine — 1333 j a n . 5. „ 0 > , 4 8 AS, l i s t ine — 1343 okt . 19 — Vlreich r i c h t e r ze R a d m a r s d o r f ; MHVK 17, 1862, str . 47 — 1344 
apri l 24; l i s t ina 1358 avg. 10 (za p r e p i s se p r i s r č n o zahval ju jem prof. dr . B. O t o r e p c u ) . 
528 F. GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
(1588) in Andreja Plavca (1603).47 Sodnika je volila občina, skupnost tržanov 
oziroma meščanov na svojem zboru, ki je bil 11. novembra, na Martinovo. Po 
formulacijah v listinah (npr. »bürgern gemainlich zu Radmansdorf« — 1473) bi 
sodili, da so na zboru, kjer so plačevali tudi mestni davek (Hofzins), sodelovali 
vsi. To ni bilo nemogoče, ker je bil trg in pozneje mesto majhno in število trža­
nov oziroma meščanov ni preseglo števila 45. Po izvolitvi je sodnika potrdil me­
stni gospod. O zavisnosti trškega sodnika in tržanov prepričljivo nakazuje li­
stina radovljiškega tržana Matejla, v kateri oznanja, da je na svobodnem trgu 
v Radovljici kupil (»... mit des richter daselbs hant vnd willen ...«) kovačnico 
Lovrenca z Jesenic, ki je bila v Mostah, »katere prodajo je odredil grof Friderik 
Ortenburški sodniku in tržanom v Radovljici.48 
V času tržne naselbine je poleg sodnika kot samoupravna institucija obsta­
jala torej samo občina tržanov. Člani občine so se morali udeleževati letnega 
zbora, so volili sodnika in so se udeleževali tudi važnejših sodnih razprav. Skup­
nost tržanov (»purgern zu Radtmansdorf«) je imela ob sodniku kar precej be­
sede. Ko je Ulrik Celjski leta 1455 izdal nov red za radovljiško zemljiško go­
spostvo, je zapovedal upraviteljem, kaštelanom in uradnikom, naj podprejo sod­
nika in tržane v Radovljici pri izvrševanju določil tega reda.49 
Od leta 1473 dalje se v času prehoda v status mesta v Radovljici poleg sod­
nika in skupščine občanov (»die gemain zu Radmansdorff«) pojavlja tudi svet. 
Prvič ga srečamo v aktu cesarja Friderika III., s katerim je naselbini podelil 
pravico prisilne poti; poslej se svet poleg sodnika pojavlja redno, medtem ko 
občino pri naslavljanju aktov na Radovljico včasih tudi izpuščajo (1473 — Ri­
chter, Rathe vnd vnsern bürgern gemainlich zu Radmansdorf, 1496 — Richter 
vnnd Rath der Statt zu Radmansdorff). Svet se je moral udeleževati mestnih 
sej in sodnih razprav, predlagal je iz svojih vrst dva kandidata za sodnika, ki 
ga je nato izvolila občina. Koliko članov je imel radovljiški svet, nimamo podat­
kov, vendar ob maloštevilnem meščanstvu ni mogel imeti veliko članov, ver­
jetno jih je bilo 12 (toliko jih je npr. imela Metlika). Občino meščanov so mogli 
prav zavoljo tega, ker je ostalo le še malo meščanov, tvoriti vsi polnopravni 
meščani.50 Glede volitev, oziroma mutacije in sestave članov sveta v Radovljici 
verjetno ni bilo bistveno drugače, kakor je bilo nasploh na Kranjskem, oziroma 
v malih mestih v tej deželi. 
Občina kot samoupravna mestna institucija v mali radovljiški sredini je 
imela v 16. stoletju še kar precejšnjo moč oziroma vlogo. Leta 1567 se je celotna 
soseska in občina pritožila proti novoizvoljenemu sodniku Klemenu Prešernu in 
zahtevala od kranjskega vicedoma, naj ga v imenu mestnega gospoda in dežel­
nega kneza nadvojvode Karla ne potrdi za sodnika, pač pa drugega kandidata. 
(To je bil morda Franc Kuhelj, ki se leta 1569 omenja kot radovljiški sodnik.) 
Kot vzrok za pritožbo so poleg drugega navajali, da je Prešeren govoril, naj bi 
Turki, sovražniki krščanstva, prišli v habsburške dežele ter do temeljev porušili 
in požgali Dunaj, Gradec, Ljubljano, Kranj in Radovljico. (Prešeren je bil, sodeč 
po tem, verjetno že pred tem pripadnik protestantske skupine meščanov.) Oči­
tali so mu tudi za sodnika nespodobno življenje z ženo, ki ga kljub opominom 
mestnega sveta ni spremenil.51 Leta 1586 pa se je občina pritožila na svetu, ker 
tam niso sprejeli ustno dani pomislek in opozorilo njenih članov, naj bi se me­
stni davek in druge pristojbine tekoče in redno pobirale (ne pa šele v mesecu 
novembru na Martinovo) ter nabrani denar proti potrdilu takoj oddal na pri­
stojnem uradu. V pisno oddani pritožbi je občina ponovno predlagala, naj se 
posluje na predlagani način, in naj se zbranega denarja ne uporablja za druge 
4 7 Prim. J. Parapat, Doneski, o. c , str. 5; P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem in sloven­
ski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, str. 185, glej še 2iva Antika 28, 1978, str. 207 
si. ; AS, vic. a. F I/134/vni/l — 1567 marec 5, 1569 jan. 8, 1603 okt. 31. 
4 8 AS, listine — 1414 avg. 5; B. Otorepec, Pečati, o. c , str. 113 si. 
4 3 AS, vic. a. F I/134/VIII/7 — 1455 febr. 6. 
5 0 Prim. op. 43. 
5 1 AS, vic. a. F I/134/vni/l — 1567 marec 5. 
ZÓÒDOVltfSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 529 
stvari. S tem bi se obvarovali splošne škode, proti kateri so nastopili. Občina je 
torej nastopila proti zlorabam in napakam sveta ter sodnika, ki sta po svoje 
uravnavala mestno finančno poslovanje.52 Rezultata pritožbe ne poznamo. V Ra­
dovljici so tedaj, podobno kakor v drugih mestih na Kranjskem, vrhnje mestne 
strukture že izrabljale svoj položaj v mestni samoupravi za osebne koristi. 
Radovljica je — če ne prej pa vsaj od časa, ko je postala mesto dalje — 
imela tudi mestno pisarno. Ze leta 1504 vir govori o pisarju, v zadnji četrtini 
tega stoletja pa je opravljal te posle Bartolomej Zajec (Vartlme Hass). Kolikšno 
je bilo njegovo plačilo, ne vemo. Pred marcem 1514 je Radovljica imela tudi 
svoj mestni pečat.5* . 
Ena poglavitnih dolžnosti trškega in mestnega sodnika je bila opravljati 
sodne posle v naselbini. Ob nastanku trga je imela Radovljica lastno trško so­
dišče znotraj radovljiškega deželskega sodišča. Prvotno je bil sicer levi savski 
breg, Radovljiška ravnina, pod deželskim sodiščem v Kranju, a desni je bil pod 
enakim sodiščem v Pustem gradu; del vasi okoli Radovljice pa je bil pod blej­
skim deželskim sodiščem. Toda že pred letom 1343 je bila Radovljiška ravnina 
pod radovljiškim deželskim sodiščem. Pozneje, leta 1465, je cesar Friderik ra­
dovljiško in pustograjsko sodišče združil v enotno radovljiško deželsko sodišče. 
Meja sodišča je natančno opisana v urbarju leta 1579.54 
Od začetka tržne naselbine je imel trški sodnik znotraj radovljiškega dežel­
skega sodišča precej omejeno sodno oblast. Ko je ortenburški gradiščan Gey-
selher s Kamna leta 1343 na radovljiškem trgu vodil sodno zasedanje med Vul-
fingom, ki je sedel na dvoru v Goricah, in Jero, ženo prvega nam znanega ra­
dovljiškega tržana Nikolaja Gramaflanza, glede tega dvora, je bil radovljiški 
sodnik priča, našteta za ortenburškimi ministeriali. Zdi se torej, da je tedaj trski 
sodnik stal pod ortenburškim deželskim sodiščem.55 
Šele Ulrik Celjski je radovljiškemu trškemu sodniku leta 1443 podelil pra­
vico da sodi v vseh zadevah, ki se zgode v trgu, v trškem pomirju (Burgfried), 
kakòr je bilo običajno v drugih trgih in mestih na Kranjskem, ne da bi ga pri 
tem oviral grajski grof (t. j . trški gospod, kar je bil tedaj Celjan) ali oskrbnik 
zemljiškega gospostva. Naselbina je s tem dobila pravico krvnega sodstva in je 
izšla iz okvira radovljiškega deželskega sodišča. Ko je Radovljica prerasla y me­
sto se leta 1484 prvič omenja mestno sodišče (statgericht).56 Poslej je imel sod­
nik verjetno sodnega pisarja in k sodišču je vsaj v 16. stoletju sodil tudi sodni 
sluga (hlapec in birič, vse obenem). Sodna oblast radovljiškega sodnika je segala 
do meja pomirja; ta pa je zajel prostor do mestnega obzidja in do kamor so pa­
dale kaplje z njegovih streh (»... nur so weith sich die Ringkh Mauer vnnd der­
selben Dachtroff erstregkht. . .«).57 , . - , • , ™ 
Morda je prav v pomirju iskati povod, da je prišel radovljiški sodnik Franc 
Kuhelj na prehodu v leto 1569 v spor z Moricem pl. Dietrichsteinom, imetnikom 
zakupne pravice na radovljiškem gospostvu. Dietrichstein se je v začetku janu­
arja pritožil deželnemu knezu, da je sodnik nekemu njegovemu poslozmku ne­
upravičeno odvzel delovnega konja (Veldpferd). Slo je morda za podloznisko 
tihotapsko kupčevanje in zasačenemu kmetu so odvzeli konja in ga zaprli. De­
želni knez je zapovedal, naj se priprti podložnik izpusti in sodnika Kuhlja od­
stavi ter na njegovo mesto izvoli drugega sposobnega meščana. Vendar se je 
zadeva vlekla še daleč prek poletja kljub Dietrichsteinovim pritožbam pri kranj­
skem vicedomu proti sodniku in njegovim zlorabam sodniškega položaja. 
« AS, vie. a. F I/134/vni/8 — 1589 okt. 13. isa« a n H i l l 
» B. Otorepec, Pečati, o. c , str. 114 si.; AS, vie. a. F I/134/vm/l - 1588 april13. 
« M KOS, Postanek in razvoj Kranjske, o. c , str. 38; Erleuterungen IV, str. 455 si., MHVK 20, 
1 8 6 5 > « Ä - Ä Ä MHVK 17, 1862. str. 47; L. Hauptmann, Radovljica, o. c, str. 278; 
B. otorepec, P f ^ V ^ m a y r s Archiv, o. c, str. 466; J. Parapat, Doneski, o. c , str. 4; Erleute-
rungen IV, str. 456; B. Otorepec, Pečati, o. c, str. 114 
57 AS, vic. a. F 1/86 in 87 (Št. 149) — 1579; F I/87/I/1 — 1579. 
и AS, vic. a. F I/134/VII/3 — 1569 jan. 8, jul. 29, avg. 3. 
530 F. GESTRIN: RADOVLJICA - VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
Drugo področje sodnikovih obveznosti je bilo upravljanje z mestnimi fi­
nančnimi posli. Sodnik je bil dolžan pobirati mestni davek (Hofzins), ki so ga 
plačevali tržani oziroma meščani za svoje hiše in posest v Radovljici. Po urbarju 
iz leta 1498, ki pa je vsebinsko precej starejši, so tržani plačevali mestnega 
davka od hiše, glede na njeno velikost, od 25 do 50 soldov, od gospodarskega 
poslopja (Stadistatt) po 8 soldov in 1 heller (= 2 denariča) kot pisarniški novčič, 
vsi, ki so imeli njive pa še po 9 soldov od vsake. Lahko rečemo, da so bili skoraj 
enaki mestni davki tudi v letu 1579, samo da so bili izraženi v krajcarjih. Za 
hišo so tedaj plačevali od 16 kr. 2 črna feniga do 33 kr. 1 črni fenig, za gospo­
darsko poslopje 5 kr. 2 črna feniga, za njivo po 6 kr. 1 heller, a od vrta glede na 
velikost, tudi do 2 kr. 2 črna feniga. Vendar so bile posamezne hiše tedaj opro­
ščene mestnega davka. Taki sta bili hiša Janeza Lovšina in zadnja hiša (prednja 
je bila ob tržnem prostoru) Pangraca Kuplenika. Posebej se kot davka prosta 
hiša omenja hiša gozdnega oskrbnika (radovljiškega gospostva ali deželnega 
kneza?) Petra Divjaka (Wilden) in nato njegove vdove Olimpije; pogoj za opro­
stitev je bil, da bo dobro vzdrževal hišo.59 Sodnik je mestni davek pobiral v ce­
loti v mesecu novembru ob zboru občine na Martinovo. Proti temu so se leta 
1586, kakor že vemo, pritožili člani občine in predlagali naj se davek pobira 
tekoče skozi leto, sodnik pa naj zbrane zneske denarja proti potrdilu sproti iz­
roča uradu. 
Radovljica je že pred koncem srednjega veka imela v zakupu tri mitnice: 
v Radovljici, na Jesenicah (ki je 1579 sodila v belopeško deželsko sodišče) in v 
Bohinju (leta 1579 v blejskem deželskem sodišču). Zanje je bila leta 1579 izdana 
tudi nova tarifa s podrobnim seznamom blaga, od katerega se je pobirala mit-
nina in njena višina. Za mitninske dohodke oziroma za plačilo zakupnine je bil 
odgovoren sodnik. Pred koncem srednjega veka je bila zakupnina za vse tri 
mitnice 40 über in 4 solde, ki jih je moral sodnik ob roku predati uradu v Ra­
dovljici (»Das gericht im marckht zw Radtmanstorff dint von den Meuten 40 lb. 
4 sol.«).60 V zadnji četrtini 16. stoletja, leta 1579, so bile vse tri mitnice ponovno 
dane v obnovljeni zakup mestu Radovljica pod pogojem, da vsakokratni sodnik 
namesto plačila dobi znesek pobrane mitnine, ki ostane po plačilu zakupnine.61 
Davek je proti koncu srednjega veka skupaj z dohodki treh mitnic prinašal 
74 liber denaričev in 4 solde. Sodnik je moral od zbranega denarja oddati 72 
liber mestnemu gospodu na uradu v Radovljici, ostanek pa je pripadal sodniku. 
Leta 1579 so bili dohodki od mestnega davka, treh mitnic in sodne takse precej 
višji, kakor leta 1498. Sodnik je moral ob roku oddati uradu 91 gld. 15 kr., pre­
ostanek pa je šel njemu kot plačilo. Vendar se zdi, na podlagi notice ob koncu 
spiska obvezancev mestnega davka, da je šla sodniku celotna vsota tega davka 
(»Jeden Sattrichter zu Radtmanstorff gebuert diser Jetzgemelt völlig Hofzins 
einzunemben«).62 Morda je bila tudi s tem povezana pritožba občine nekaj let 
pozneje. Mestni sodnik je torej dobival plačilo od pobranih mestnih davkov in 
od mitnin, ki jih je imelo mesto v zakupu. 
Že zgodaj, vsaj v začetku 11. stoletja je ob vasi Radovljica na terasnem po­
molu stala lastniška cerkev, posvečena sv. Petru in bila vključena v prafaro s se-
5 a AS, stan. a. F 282 — Urbar Register 1498 f 119 si.; AS, Urbar 1579 f 123 si., 127, 135; AS, vic. 
a. F I//134/VUI/10 — 1597 marec 28. 
6U AS, stan. a. F 282 — Urbar Register 1498 f 123. 
64 AS, urbar 1579 f 141 : »Mer haben die von Radtmanstorff drey Meutt, aine in der Statt 
vnnd Landgericht, die annder zu Assling, die dritt in der Wachein. Vnnd nach dem vor Jaren die 
Statt Radtmanstorff khain Gericht gehabt, Sein Inen solche Meutt vnnd Hofzins doch nur so 
weitt Sich die Rinckhmauer vnnd derselben Dachträf erstreckte, Zu järlichen bestannd verlassen, 
damit sich von dem vberschus ain Jeder Stattrichter anstatt ainer besöldung endthalten müge 
welichen Hofzins, Meutt vnnd gerichtgellt Sy biss dato géraient haben vnnd bringt solliches zu-
samen. Benänndtlichen ainvnndneutzig gulden Reinisch fünfzenen khreuzer, idest 91 gld. 15 kr 
8 2 AS, Urbar Register 1498 f 123; Urbar 1579 f 141. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 4 531 
dežem v vasi Rodine. Z ortenburško posestjo in utrjevanjem te rodbine južno 
od Karavank od druge polovice 12. stoletja dalje se je začel proces, ki je pri­
peljal do tega, da se je sedež prafare iz Rodin prenesel v Radovljico. Leta 1296, 
kakor že vemo, se prvič omenja radovljiška prafara (plebs) in župnik (plebanus 
cum prebenda civitatis), a cerkev sv. Petra leta 1325, torej v času, ko je po na­
šem mnenju že obstajal trg Radovljica.83 
Radovljiška prafara je bila zelo obsežna, zajela je Deželo, spodnji del Do­
line, vasi v Dobravah ter Blejskem kotu in v Bohinju. V njej so nastajali mnogi 
vikariati, nekateri že zelo zgodaj. Med njimi so bili npr. sv. Martin na Gradu 
(Bled) in v Srednji vasi v Bohinju; oba ustanovljena še v času, ko je bil sedež 
prafare v Rodinah. Vikariati so bili še pri cerkvi sv. Jurija v Zgornjih Gorjah 
in cerkvi Janeza Krstnika v Zasipu. Povsod tod so pozneje zrasle župnije. Leta 
1362 sta bili radovljiškemu župniku podrejeni še cerkvi v Dovjem in Kranjski 
gori, ki je nastala s kolonizacijo od začetka 14. stoletja dalje. Poleg tega sta se 
vikariata uveljavila v Mošnjah in na Koroški Beli. Povsod tod so tudi nastali 
župnijski sedeži. Iz velike prafare so počasi nastajale mnoge župnije in se osa­
mosvajale.64 
Kljub pritisku Ortenburžanov, ki so hoteli spraviti tudi prafaro pod svoj 
vpliv, so oglejski patriarhi znali ohraniti radovljiško župnijo s patronatskimi 
pravicami v svojih rokah skoraj do konca 14. stoletja. Sele leta 1394 je papež 
Bonifacij IX. grofu Frideriku potrdil patronatske pravice, med drugim tudi za 
župnijo Radovljico in Gorje, kjer jo je dotlej imel kranjski arhidiakon. Vendar 
je mogel ortenburški grof ustoličiti župnike v Gorjah, Mošnjah in Naklem le 
s pristankom radovljiškega župnika. Patronatske pravice so si torej Ortenbur-
žani pridobili šele v času, ko je moč oglejskega patriarhata že močno oslabela 
in ko se je Radovljica že uveljavila kot trg, nad katerim so imeli mestne pra­
vice, ter je bil v njem tudi že sedež gorenjskega arhidiakonata (prej v Kranju). 
Ni pa bilo brez pomena tudi to, da so postajali župniki v Radovljici celo člani 
ortenburške rodbine, kjer so nam do tega časa znani kot župniki le Lovrenc, 
Viljem de Cucagna (her Wilhalm pharer ze Radmarsdorf — 1333) z dvema po­
močnikoma, Jakobom in Bertoldom, ter Henrik (1362).65 
Ko so Habsburžani leta 1461 ustanovili ljubljansko škofijo, so ji podredili 
tudi radovljiško župnijo; toda pridržali so si pravico prezentacije župnikov in 
jo tedaj podelili ljubljanskemu stolnemu proštu Lenartu pl. Jamnitzu. Odslej 
dalje so bili ljubljanski stolni prosti hkrati radovljiški župniki in obe službi sta 
bili z arhidiakonatom združeni v enih rokah. Ljubljanski prost je v glavnem 
prebival v Ljubljani, v Radovljici pa je imel svojega vikarja; obe službi sta bili 
povezani do 1891. leta.66 
V tem času je bilo v radovljiški župniji poleg farne cerkve in kapele 
sv. Pankracija v Pustem gradu še 22 cerkva, pri vsaki pa cerkveni ključarji iz 
vrst vernikov cerkvenih skupnosti, ki so pomagali duhovnikom pri upravljanju 
oziroma vodenju gospodarskih zadev v zvezi s cerkveno stavbo. Cerkve in nji­
hovi ključarji v letu 1464 so bili naslednji: 
cerkev sv. Marka v Vrbi (Rupert in Simon Prešeren), 
cerkev sv. Jurija in Nikolaja v Zg. Gorjah (Janez Veričaj in Krištof Jane), 
cerkev sv. Petra na Gori pri Begunjah (Jakob Smrekar in Lenart ter Jakob Matuča), 
cerkev Naše Gospe v Lescah (Miha Volf in Martin Krail), 
cerkev sv. Martina na Bledu (Klemen Rabič), 
cerkev sv. Klementa v Rodinah (Matevž Venek, Klemen Relj, Luka Križe in Tomaž 
Prešeren), 
8 3 M. Kos, Topografija II, str. 499; J. Lavtižar, zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Ra-
dolica, Ljubljana 1897, str. 19. 
6 4 M. Kos, creine Mons — Krainberg — Kranjska gora, o. c , str. 117; J. Höfler, O prvih cer­
kvah, o. c , str. 23 si. 
6 5 E. Klebel, Carinthla 3, 1927, str. 17; J. Lavtižar, Radolica, o.e., str. 19; J. Gruden, Zgodo­
vina, o. c., str. 465. 
m J. Höfler, O prvih cerkvah, o. c , str. 23. 
532 V- GESTEIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTÒ DÒ li. STOLETJA 
cerkev sv. Martina v Žirovnici (Ožbolt Triplât in Anton Glaser), 
cerkev sv. Urha in Mihaela v Begunjah (Jakob Resero, Krištof Trebelj in Boštjan Du-
šeč), 
cerkev sv. Nikolaja v Breznici (Stefan Framce in Peter Anderle), 
cerkev sv. Radigunde na Bregu (Jožef Veraus in Jurij Vlagonja), 
cerkev sv. Ruperta v Studenčicah (Lenart Vrognovec, Tomaž Grišl in Simon Behaimb), 
cerkev sv. Lamberta v Lancovem (Peter Pušman, Jurij Rapatelj in Vašte Prešeren), 
cerkev sv. Lenarta na Jesenicah (Miha Siegel in Matija Rosi), 
cerkev sv. Jošta pod Goro (Jakob Vrbanič, Pavel Ovsenek in Lenart Lakner), 
cerkev Naše Gospe v Kranjski gori (Lovro Cehelj in Ulrik Mihovec), 
cerkev sv. Jakoba v Lešah (Andrej Jakula, Krištof Pernuš in Jošt Gelmar), 
cerkev sv. Lovrenca v Ljubnem (Primož Pičman, Marko Male in Miha Marušič), 
cerkev sv. Jakoba v Podbrezju (Janez in Matija Pavlin), 
cerkev sv. Krištofa »am Hardt« (Jurij Pecer in Marko Kordes), 
cerkev sv. Andreja v Mošnjah (Gregor Kuplenik, Lovro Globočnik in Mihael Kordeš), 
cerkev sv. Lenarta v Kropi (Jakob Šolar in Andrej Krail) in 
cerkev sv. Lovrenca v Zabreznici (Lovro Čehelj in Tomaž Vrešec).67 
Po radovljiški matr ikul i iz leta 1468 naj bi fara tedaj obsegala ozemlje na­
slednjih desetih sedanjih župni j : Radovljica (z Lancovim), Begunje (s sv. Pe­
t r o m na Gori), Breznica (z vrsto vasi), Jesenice, K a m n a gorica, Kropa, Lesce, 
Lese, Mošnje in Gorje. 6 8 
Povezana z l jubljansko škofijo se je Radovljica t u d i pod vplivom ljubljan­
skega stolnega prosta odprla v širši duhovni svet. Prv i stolni prost in župnik 
Lenart pl. J a m n i z e r j e dal napisat i matr iku lo radovljiške župnije in njenih po­
družnic. Napisal in i lustr i ra l jo je leta 1468 radovljiški pisar in t ržan Janez 
(Johannes scriptor civis de Ra(d)mansdorff). To je najstarejša m a t r i k u l a l jub­
ljanske škofije; med drugim je znana tudi zavoljo tega, ker je v njej okoli leta 
1600 dodan zapis s slovenskimi imeni mesecev. Zapisal j ih je ver jetno t a k r a t n i 
župnik in l jubljanski stolni prost Gašpar Freudenschuss. 6 9 Ze pred le tom 1470 
na dunajski univerzi d o k t o r i r a m Radovljičan Pavel K n a v e r je postal J a m n i ­
zer jev naslednik kot l jubljanski stolni prost in župnik v Radovljici (in nato v 
Moravčah). 1 0 Posamezni Radovi j ičani so kot duhovniki delovali š i rom po Slove­
niji. Tako je v zadnjih dveh desetletjih srednjega veka do leta 1498 skrbel za 
mar iborske vernike na desnem bregu Drave magdalenski župnik Boltežar iz 
Radovljice.7 1 S prehodom iz t rga v mesto, s porastom gospodarske moči mešča­
nov in k u l t u r n i m dvigom je povezovati tudi obnovitev in povečavo s tare cerkve. 
Z u p n a cerkev je najprej z dograditvi jo prezbiteri j a in nato t u d i z veliko dvo­
r a n s k o ladjo dobila svojo poznogotsko podobo (v letih 1492/5) in jo ohrani la do 
danes. 7 2 
V t e m času sta v Radovljici, ver jetno kot odsev poglobljenega verskega ču­
stvovanja nastal i bratovščini sv. Trojice (1469) in sv. Rešnjega telesa (1485). P o ­
zneje, v 16. stoletju, so bratovščine delovale tudi v Lescah, na Bledu, v Begu­
njah in Rodinah. 7 3 Organizirani sta bili vsekakor podobno kakor druge sočasne 
bratovščine v mest ih na Kranjskem. 
Bratovščina sv. Rešnjega telesa je imela kot beneficij oltar sv. Rešnjega t e ­
lesa v farni cerkvi sv. P e t r a ; prav tako je tudi bratovščini sv. Trojice ver jetno 
pr ipadal eden izmed oltarjev v isti cerkvi. Obe bratovščini sta v 16. stoletju iz 
svojih dohodkov vzdrževali kaplana. P r i bratovščini sv. Trojice ga je dovolil 
cesar Maksimili jan I. že leta 1509; pri drugi bratovščini ga srečamo precej po-
74 
zneje. 
8 ' AS, vic. a. F 1/54 — 1464 s. d. ; F 1/35/60 — s. d. ; F 1/60 Ecclesiastica XX — s. d. ; F. Steska, 
Radovljiška matrikula iz leta 1468, GMS 2, 1923, str. 29; J. Gruden, Cerkvene razmere med Slo­
venci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 54. 
6 8 v. steska, Radovljiška matrikula, o. c , str. 29. 
•» Prav tam, str. 24. 
™ P. Simöniti, Humanizem, o. c , str. 120. 
7 1 J. Koropec, Maribor v drugi polovici 15. stoletja, CZN 26, 1990, str. 108. 
и J. Gruden, Cerkvene razmere, o. c , str. 116. 
7 3 AS, vic. a. F 1/36/60 Ecclesiastica — s. d. 
n Prim. J. Parapat, Doneski, o.e., str. 5; J. Lavtižar, Radolica, o.e., str. 24; že F. X. J. Ri­
chter navaja več darilnih in kupnih listin v korist bratovščine sv. Trojice; AS, vic. a. F 1/35 — 
1518 maj 13, 1571 avg. 23. 
ZÖdtiÖVIKfeKI Č A S O P I S 45 . Ï9Ï1 • 4 53'S 
Zupna cerkev, stolni prost oziroma župnik in obe bratovščini so si z volili, 
darovnicami in z nakupi pridobili kar dovolj posesti oziroma dohodkov (iz tega1 
sta bratovščini vzdrževali kaplana).75 O zemljiški posesti župnije in obeh bra­
tovščin ter o dohodkih od njih nam dajeta nekaj podatkov tudi ôba1 urbar j ai 
radovljiškega zemljiškega gospostva. 
Zupnišče (Pharrhof) je imelo vrt in pred njim na polju 4 manjše ter' 10 Vet­
jih njiv; za njihovo obdelavo (oranje) je bilo potrebno osem in pol delovnih 
dni. Poleg tega je imela župna cerkev oziroma župnik v radovljiškem zemlji­
škem gospostvu tri podložne kmetije v Predtrgu in še en domec. Poleg tega je 
imel ljubljanski stolni prost in hkrati župnik v Radovljici že pred letom 1498 pod 
župniščem dvorec in zanj plačeval 25 soldov (16 kr. in 2 črna feniga) mestnega 
davka, a pred koncem 16. stoletja je imel v Predtrgu še dve podložni kmetiji. 
Leta 1595 se omenja tudi proštova pristava, ki kaže na večjo posest. Radovljiški 
župnik je imel v 16. stoletju pravico do tretjine žitne desetine od vseh podlož-
niških kmetij v Predtrgu; prav tako pa tudi do tretjine desetine od piščancev in 
jajc v radovljiškem gospostvu že po urbarju iz leta 1498.'6 
Še leta 1518 je bratovščini sv. Rešnjega telesa Matevž Ramovš iz Begunj po­
daril svoj travnik. Po urbarju iz leta 1579 pa je imela sedem njiv, za katere je 
bilo potrebnih polsedmi dan oranja. Poleg tega je tedaj imel kaplan te bratov­
ščine še štiri polja in je od tega plačeval 24 kr. in 2 črna feniga mestnega davka; 
kaplanu je bila dana v užitek še velika njiva (poldrugi dan oranja). V času re­
formacije je bratovščina dala kot svoj beneficij vikarju Matiji Grošlju kaplanijo 
pri oltarju sv. Rešnjega telesa." 
Bratovščini sv. Trojice, ki je že poprej imela premoženje, je leta 1511 pro­
dal svoje svobodno posestvo na Gradišču ljubljanskemu proštu in radovljiškemu 
župniku za bratovščino sv. Trojice tudi radovljiški meščan Krištof Moffia (Mo-
bia). Po urbarju iz leta 1579 pa je imel tudi kaplan te bratovščine štiri njive in 
je zanje plačeval 24 kr. 2 črna feniga mestnega davka. Poleg tega sta imela ka­
plana obeh bratovščin še vsak po eno veliko njivo, ki sta jih bratovščini dobili 
od skupne gmajne, ko so jo meščani spremenili v polje.78 
V večjem delu prve polovice 16. stoletja imamo za Radovljico malo vesti 
o dogajanju na cerkvenem področju. V tem času ne poznamo tudi nobenega 
župnika po imenu, medtem ko si v drugi polovici zaporedoma sledijo Rupert 
Kuplenik-Semodius, Matija Letonja (Letoniya), Tomaž Reitlinger, Gašpar Freu­
denschuss in Andrej Kralj (Crallio) že v 17. stoletju.79 Stanje se je spremenilo 
torej v drugi polovici stoletja. Tedaj je cerkveno življenje pretresalo reforma­
cijsko gibanje, ki ni šlo mimo Radovljice, in spori med župniki in zakupniki 
radovljiškega zemljiškega gospostva. Ze župnik in ljubljanski stolni prost Ru­
pert Kuplenik (u. 1560) se je bil z Volbenkom Dietrichsteinom okoli desetine. 
Župnik je zahteval vsak tretji snop žitne desetine, ki bi jih sam pobiral v lastni 
režiji v naturi. Imetnik zemljiškega gospostva mu je njegovo tretjino desetine 
dajal v premajhnih gotovinskih zneskih.80 Spor se je vlekel in ga v podobni ob­
liki zasledimo še leta 1589. Nič manj dolgotrajen ni bil spor okoli posesti, ki ga 
je sprožil Volbenkov naslednik Morie Dietrichstein. Ta si je zaželel ob grajskem 
poslopju v Radovljici park. Med drugim je hotel vanj vključiti tudi župnijski 
vrt ob cerkvi sv. Petra. Zdi se, da je leta 1566 prišlo do nekakega sporazuma. 
Dietrichstein je namreč tedaj sporočil deželnoknežjemu nakladničarju v Kranju 
Volfu Burgerju, da je prost in župnik Matija Letonja pripravljen zamenjati žup-
7 5 P r a v t a m . 
™ AS, s tan . a. F 282 — U r b a r Register 1498 i 112 si., 129; AS, Urbar 1579, 425, 430 SL, 431; AS, 
vic. a. F 1/60 Eccles iast ica XX — 1595 okt . 19. 
" AS, vic. a. F 1/35 — 1573 apr i l 14. jul . 23; AS, U r b a r 1579 f 129, 427. 
7B AS, U r b a r 1579 f 129, 151/2. 
7 9 J . Lavt ižar, Radol ica, o. c , s tr . 19; v . Steska, Radovl j i ška matrikula, o. c , str. 25; AS, vic. 
a. F 1/35 — 1553 avg. 18, 1566 s. d., 1577 febr. 7; F 1/54 — 1566 s. d.; F 1/54 Eccles iast ica VI — 1580 
j an . 31; F 1/60 Eccles iast ica XX — 1595 okt . 19. 
s o V. Steska, Radovl j i ška m a t r i k u l a , o. c , str. 29: AS, vic. a. F 1/60 Eccles iast ica XX — 1553 
avg. 18. 
ÏJ34 "F. GËSTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MÈSTO ÖÖ 17. STOLETJA 
nijski vrt za drugo zemljišče, sam pa bo ta vrt spremenil v grajski park.81 Ven­
dar se je zadeva še vlekla. Šele v maju 1573 so določili, naj bi se župnijski vrt 
zamenjal za njivo predtrškega podložnika Pankraca Kuplenika in bodo pri tem 
poskrbeli, da župnik ne bi bil oškodovan.82 Pri zamenjavi pa si je Dietrichstein 
verjetno prilastil še župnijski sadovnjak in ribnik, zavoljo česar se je spor začel 
znova. Vse skupaj je še poslabšala reformacija, ki jo je Dietrichstein vneto pod­
piral, a novi župnik in prost Tomaž Reitlinger in njegov vikar Matija Grošelj 
sta že začela boj proti njej. Ze leta 1571 je župnik opominjal sodnika in svet, da 
je deželni knez ukazal bratovščini sv. Rešnjega telesa, naj izroči beneficij kato­
liškemu duhovniku, ki ga sme župnik predlagati.83 Spor se je vlekel še leta 1592, 
čeprav naj bi Morie Dietrichstein še za svojega življenja župniku vrnil sadov­
njak in ribnik. Tedaj sta si stala nasproti novi zastavni gospod grof Volbenk 
Thurn in prost ter župnik Gašpar Freudenschuss.84 
V času Gašparja Freudenschussa je reformacija v Radovljici, ki je vplivala 
na ta spor, prihajala do viška in nato sorazmerno hitrega zloma.80 Ze leta 1585 
so na njegove pritožbe deželnoknežji komisarji zasliševali protestantske radov­
ljiške meščane. Po poročilu komisarjev, da so se meščani oprijeli lutrovske vere, 
je nadvojvoda Karel ukazal, naj v Radovljici zamenjajo mestni svet in vse tam­
kajšnje deželnoknežje uradnike s sposobnimi katoliškimi osebami. Kranjski de­
želni vicedom Nikolaj Bonhomo je aprila 1588 ukazal, da morajo do konca 
meseca junija mesto zapustiti sodnik Valentin Asslar, mestni pisar Bartolomej 
Zajec (Hass) ter meščani Jeronim Cerne, Andrej Jerneje in Lenart Nastran.86 Iz­
gnanci so zapustili mesto šele po več kakor enem letu. Namesto njih pa so prišli 
novi protestanti s podeželja: Pavšin, Močnik in Mandlič. Vrnil se je tudi Na­
stran. Vsi pa so čakali v mestu na deželnoknežji ukaz o izgonu. Toda odpor je 
bil zaman, pod nadvojvodo Ferdinandom je bila reformacija kmalu zadušena.87 
Radovljiška meščanska iiaselbina (trg in nato mesto) je imela na pomolu, 
kjer je nastala, le malo prostora. Poleg cerkve in župnišča, gradu in njegovih 
gospodarskih poslopij in morda še nekaj hiš iz časa pred nastankom trga je bilo 
na pomolu prostora samo za podolgovat, skoraj četverokoten tržni prostor, ki se 
je proti severozahodu zoževal do mestnih vrat in so ga na obeh podolžnih stra­
neh, še posebej ob robu pomola proti Savi, obkrožale meščanske hiše. Težišče 
poseljenosti v naselbini je bilo prav ob tej strani tržnega prostora. Tu so šle 
hišne parcele, kjer so za hišami praviloma stala še gospodarska poslopja, skoraj 
do obzidja, ob katerem je šla pot za dostop na obrambne hodnike. Med hišami 
so bili posamezni prehodi za dostop na tržni prostor. Na nasprotni strani trga 
je bilo število hiš mnogo manjše in se zdi, da so se manj načrtno postavljale. 
Meščanska naselbina je bila majhna od svojega začetka dalje skozi vse obrav­
navano obdobje in še naprej. Zavoljo tega so jo tudi sodobni viri označevali kot 
»mestece Radovljica« (Stadtl Radmanstorff). V trgu in nato mestu je bilo zno­
traj obzidja vsega skupaj največ 43 do 45 hiš. Približno toliko, pa tudi manj, je 
bilo polnopravnih meščanskih družin.88 
Mesto je bilo že pred koncem srednjega veka povsem utrjeno in obdano 
z obzidjem s četverokotnimi in okroglimi stolpi in tremi vrati (gorenja, dolenja 
м AS, vic. a. F 1/54 Eccles iast ica VI — 1566 s. d. 
e P r a v t a m — 1573 m a j 6. 
8 3 AS, vic. a. F 1/60 Ecclesiast ica XX — 1571 avg. 23, glej še a k t e 1572/3 p r a v t a m . 
84 P r i m . AS, vic. a. F 1/54 Ecclesiast ica VI — 1592 jul. 28; p r a v t a m — 1576 sept . 14 in 20, 1577 
febr. 2; F 1/35 — 1577 febr. 7. 
"5 A. Rabens te ine r , Die Her rschaf t Veldes 1500—1641, I n n s b r u c k 1977, s t r . 240 si. 
w AS, vic. a. F I/134/VII/3 — 1587 ju l . 7; F 1/54 Eccles ias t ica VI — 1585 s . d . (po 18. Jul i ju) ; 
134/Vin/ l — 1588 apr i l 13. 
• ' AS, vic . a. F I/134/VII/3 — 1589 ma j 5; J . P a r a p a t , Doneski , o. C, Str. 10. 
"» A S , vic . a. F 1/86 in 87 (št. 149) — 1522 ma j 2 — »der gann tzen gema in des Sta t t l s zu Rad-
mansdor f f« . 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 • 4 '535 
in vrata v jarku, ki so vodila v Dol in proti Predtrgu). Hiše so bile še v 16. sto­
letju večinoma lesene (»... meistens Thails nur von Holzwerch erpawt.. .«) in 
tudi krite so bile s skodlami.89 Vendar so začeli tedaj graditi tudi že zidane hiše 
v poznogotskem stilu, katerega elemente kažejo še danes mnoge obnovljene hiše 
iz tega časa. Hiše so bile praviloma s čelom obrnjene proti tržnemu prostoru in 
mnoge so za hišo imele gospodarska poslopja (Stadi). Okna so vsaj premožnejše 
hiše že imele zasteklene. Tako je npr. župnik in prost Freudenschuss leta 1595 
zaprosil brata Nikolaja, naj mu pošlje steklarja, da mu bo zasteklil pristavo in 
novo čumnato v proštijskem dvorcu.90 Mesto je bilo še v 16. stoletju brez vode. 
Meščani so jo s konji vozili v sodih iz Save, ki je tekla globoko pod pomolom, 
ali jo na glavi nosili na svoje domove. Leta 1577 je kranjski vicedom pripravljal 
akcijo za napeljavo vode v mesto. Izpod hribov bi speljali nekaj izvirov po ma-
cesnovih ceveh na sredo tržnega prostora. Napeljava z lesom, potrebnimi želez­
nimi deli in s plačilom mojstru, ki bi vodovod speljal, naj bi brez meščanske 
robote stala 300 gld. Za vodovod bi vicedom prispeval 50 gld., prav toliko je bil 
pripravljen dati prost, torej župnik, meščani pa so obljubili dati 100 gld.91 Ven­
dar tedaj z vodovodom še ni bilo nič. 
V trgu oziroma mestu je v vsem obravnavanem obdobju živelo glede na šte­
vilo hiš kakih 250 do 300 prebivalcev, njihovo število se je malo spreminjalo po 
posameznih obdobjih. Za populacijski razvoj v prostoru znotraj mestnega ob­
zidja ni bilo možnosti. Šele pozneje se je povečevalo prebivalstvo v Predtrgu 
in v pravem predmestju (Podmestu) in drugje.92 
Težko bi mogli z gotovostjo reči ob pomanjkanju neposrednih virov, od kod 
je bilo prvo prebivalstvo v novo nastalem trgu. Glede na poznejšo podobo et­
nične pripadnosti tržanov oziroma meščanov bi mogli soditi, da je tudi v naj­
starejšem obdobju meščanske naselbine prevladovalo slovensko prebivalstvo, ki 
je deloma prišlo tudi iz neposredne agrarne okolice. Tu je mogoče iskati vzrok 
za prvotno ohranitev istega imena za obe naselbini, vas in trg. O tržanih tudi 
iz vasi Radovljica govori dejstvo, da so tržani in nato meščani ter vaščani Pred-
trga imeli skupno planino na Jelovici na Visokem vrhu. Prav tako so imeli pre­
bivalci nove naselbine njive v severnozahodnem delu Radovljiškega polja, za­
hodno od Oble gorice in Dola, ki loči Radovljico od Predtrga; vzhodno od tod 
pa so bile njive predtrških vaščanov.93 Vendar so bili med prvimi tržani tudi 
tujci, ki so sem prišli na pobudo Ortenburžanov. Prvi znani tržan, Gramaflanz, 
je bil nedvomno nemškega izvora, ki se je nato s poroko povezal z manjšo vi­
teško družino na Gorenjskem. Ce je bil prvi radovljiški znani trški sodnik Ulrik 
neznanega etničnega izvora, je bil tržan Matejle nedvomno slovenskega rodu. 
Sele pred koncem srednjega veka se je ohranil prvi spisek radovljiških mešča­
nov v zvezi s pobiranjem mestnega davka. Meščani in hišni lastniki so tedaj 
bili: Krištof, Pangrac in Primož Moffia (Momia, Mofier), Janez Kovač (Schmid), 
Vid Lorber, Urban Pretnar, Jurij Štrizec (Scherer), Martin Bem, Matej Znidar 
(Schneider), Andrej Hren, Peter Tesar (Zimmermann), Boltažar Knavr, Lenart 
Močan, Gašpar Krznar (Kürsner), Miha Kuhelj (Kuchlin), Miha Znidar (Schnei­
der), herr Martin Možina, Janez Pisar (Schreiberin) ter Somrak, Renko, Miki, 
8 9 AS, vie. a. F I/87/I/3 — ok. 1588; F 1/60 Ecclesiastica XX — 1595 Okt. 19. 
м AS, vic. F 1/60, o. e. 
1,1 AS, vic. a. F I/134/vm/5 — 1577 maj 22. 
S2 Se v letih na prehodu iz 19. v 20. stoletje je prebivalstvo zelo nihalo in v mestu malo po­
raslo glede na naše obdobje. 
Leto 
1874 
1894 
1905 
1910 
Hiše 
48 
42 
43 
44 
Mesto 
Preb. 
423 
295 
347 
323 
Hiše 
49 
50 
58 
? 
Predtrg 
Preb. 
436 
278 
407 
? 
Predmestje 
Hiše 
48 
48 
59 
71 
Preb. 
413 
336 
385 
435 
Rezultati ljudskih štetij po Ortsrepertorijin; J. Rus, O tipu mesta, o. c , str. 739. 
ra H. Uršič, Postanek in razvoj, o. c , str. 7; AS, Urbar 1579. 
536 F - GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
Brešar, Jaklin in Francesco, ki so plačevali višji mestni davek; pol nižje obvez­
nosti so imeli Stefan Kurpotz, Lenart Zavrl, Janez Mesar (Fleischaker), Miha 
Begenk (Wegeinck), Klemen Lubnič, Pavel Cerne (Schwartz), Pavel Tkalec (We­
ber), Tomaž Mesar (Fleischagker), Krištof Iglic (Nadler), Filip Žnidar (Schnei­
der), Jurij Prebil, Boltažar Mesar (Fleischhagker) in poleg njih še Mohar, Šega, 
herr Lenart in Doga. Eno takih hiš je imel poleg svoje še Jurij Štrizec. Štirideset 
meščanov je posedovalo 41 hiš, po eno sta imeli obe bratovščini, in tam sta bila 
kaplana (gospoda).94 
Vsi radovljiški meščani so v tem času že imeli priimke, kar je bilo značilno 
tudi za vaško prebivalstvo na radovljiškem zemljiškem gospostvu že okoli srede 
15. stoletja. V mestu je prevladovalo, tako sodimo, prebivalstvo slovenskega iz­
vora, del prebivalstva je verjetno pripadal tudi nemški narodnostni skupini, v 
njem so bile tudi tri ali štiri italijanske družine, ena pa je bila morda češkega 
izvora. 
Prebivalstvo v Radovljici, tako se zdi, se je hitro menjavalo. V obdobju od 
konca srednjega veka do novega spiska meščanov iz leta 1579, se kot meščani 
pojavljajo Jurij Dienstmann, Gregor Gerstmayer, Martin Ogelnik, Anton Ku-
helj, Franc Kuhelj, ki je bil sodnik leta 1569, Primož Zeyninger, Jurij in Janž 
Flasch, Nikolaj Vovk (Wolf), Jakob Prešeren, Gregor Znidar (Schneider), Primož 
Zidar (Maurer), Ahac Osteyer, ki je prebival v Lampuhovi hiši, Klemen Pre­
šeren, ki je kupil Pesjakovo hišo, Lampreht Krznar (Kürsner, Lamprecht von 
Radmanstorff), Boštjan Platnar (Lambatter), Ulrik Stosser, ki je bil leta 1504 
sodnik, Plave in Tesar (Zimmermann).95 
Leta 1579, ko imamo nov seznam plačnikov mestnega davka, je bilo le malo 
meščanov z dosedaj znanimi priimki. Večinoma so prišli v Radovljico na novo. 
Tega leta so bili meščani naslednji: dediči Jurija Dienstmanna, Gašpar Žirove, 
ki je imel še hišo Primoža Zidarja, dediči Gregorja Gerstmayerja, ki so imeli še 
hišo Weinfuererja, Andrej Jerneje, dediči Martina Ogelnikaiz Hlebe, Jurij Ode­
ruh (Wuchner), Krištof Cerne, Janž Lovšin, Bartolomej Javšinger, Klemen Krelj, 
ki je kupil Ogelnikovo in hišo Flaschovih dedičev, Franc Tepež (Schlager), Os-
vald Mlinar, Ahac Osteyer, ki je kupil še hišo Nikolaja Vovka, Osvald Porenta, 
ki je imel hišo na vogalu (im Zipf), Luka Jerneje, ki je imel poleg svoje tudi 
hišo Nikolaja Vovka, Luka Jerneje, ki je imel Plavčevo hišo, Klemen Prešeren, 
ki je kupil še Pesjakovo hišo, Gašpar Košar, Pavel Moffia, ki je delil hišo z 
Andrejem Moffia, a je imel še domec, nekoč last Spariša (Sparisch), Lenart 
Piernsack, Andrej Moffia, dediči Jakoba Prešerna, Jurij Oblak, Valentin Aslar 
(Asser), mestni sodnik leta 1588, Mohor Muhavec, Lovrenc Mulej, dediči Pan-
graca Kuplenika s prednjo in zadnjo hišo, v kateri je bil Gašpar Žirove, dediči 
Gregorja Zirovca, ki so bili v hiši Gregorja Zidarja, Blaž Poznik, Gregor Na­
stran, Lenart Vidic, gospod Peter Kuplenik, gospod Marko Ratkheb in dediči 
Morica Dietrichsteina, ki je imel nekdanjo hišo Krištofa Moffia.96 
Tega leta je bilo v mestu samo 31 meščanov, ki so bili lastniki 38 hiš, dve 
hiši sta bili kaplanski, hišo Krištofa Moffia pa je Dietrichstein, kakor pravi vir, 
počasi pridobil. Hišo je imel v mestu tudi Janž Divjak (Wild), lovski mojster, 
katerega rodbino smo spoznali še pred koncem srednjega veka. V mestu je bil 
proštijski dvorec, v katerem je praviloma prebival vikar, ker je prost in hkrati 
radovljiški župnik živel predvsem v Ljubljani. Nekaj hiš pa je moralo biti 
praznih. 
Do začetka 17. stoletja se nato omenjajo še naslednji radovljiški meščani: 
Lenart Nastran, Andrej Jerneje, Jeronim Cerne, Bartolomej Zajec (Hass), mestni 
9 4 AS, St. a. F 282, Urbar Register 1498 f 119 si. 
» Prim. AS, vic. a. F I/134/vni/l — 1567 marec 5; prav tam F I/134/VÜ/3 — 1569 jan. 8, jul. 
29 avg. 3; B. Otorepec, Pečati, o .e . , str. 114; F. Gestrln, Mitninske knjige, Ljubljana 1972, str. 52, 
170 si., 183, 187; A. Dimitz, II, str. 122. 
M AS, Urbar 1579 f 123 — 146, 423 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 537 
pisar, Povšin, Močnik, Mandlič in Urban; morda je bil meščan tudi Andrej 
Rogač.97 
Po gospodarski in poklicni strukturi mestnega prebivalstva so v Radovljici, 
podobno kakor v drugih mestih na Slovenskem, prevladovali obrtniki "služ­
nostnih obrti, ki so s svojimi izdelki krili lokalni trg. Med njimi so bili krojači, 
mesarji, zidarji, tesarji, krznarji, tkalci sukna in platna, štrizec sukna, kovači, 
izdelovalec solitra in kar številni gostilničarji. Morda so v zvezi z železarstvom 
delali za širši trg le kovači in izdelovalec igel (npr. Zeyninger, Nadler). Manjši 
del meščanov se je ukvarjal s trgovino in (ali) s poklicnim tovorništvom. Taki 
so bili npr. Lampreht Krznar, ki se je poleg svoje obrti posvečal tudi trgovini 
z žeblji in drugim blagom, dalje Boštjan Platnar in zlasti člani rodbine Moffia.98 
Seveda so mnogi meščani poleg vsega tega tako ali drugače posegali tudi v kme­
tijstvo. 
Čeprav se je v Radovljici prebivalstvo močno in sorazmerno hitro menja­
valo, so vendar v njej obstajale tudi rodbine, ki so živele v mestu po več rodov 
dolgo. Mednje vsekakor sodijo družine Cerne, Znidar, Kuhelj, Prešeren, Kuple-
nik in Moffia. Prav poslednja je sodila med najpomembnejše tudi trgovske rod­
bine. V Radovljici je bila že pred koncem srednjega veka in je, čeprav italijan­
skega izvora, morda prišla sem po dvigu trga v mesto. V začetku 16. stoletja sta 
bili v Radovljici dve veji te rodbine, obe tesno povezani tudi z ljubljanskim 
meščanskim vrhom. Anton Moffia je bil poročen s hčerko Pankraca Dolničarja 
(Lustalerja). Bil je v trgovskih stikih z ljubljanskim trgovcem Žigom Mospa-
cherjem in v 30. letih tudi s trgovsko družbo Khisl — Weilhamer. Postal je ra­
dovljiški sodnik in umrl po letu 1535. Krištof Moffia pa se je oženil s Katarino, 
svakinjo Janža Standinota iz Ljubljane. Imel je trgovske zveze tudi z Beljakom 
in je tam dalj časa živel. Njegova vdova se je leta 1527 poročila s kranjskim 
sodnikom Janžem Creyserjem." 
Obe družinski veji sta imeli precejšnjo zemljiško posest. Leta 1511 je Kri­
štof prodal svojo svobodno posest na Gradišču župniku za bratovščino sv. Tro­
jice. Tam je imel morda tudi pristavo, ki jo je leta 1579 že imel Jurij Oblakar. 
Njegova hiša je prišla v posest Morica Dietrichsteina. Ta si je pozneje pridobil 
tudi hubo Andreja Moffia v Predtrgu, a od Pavla Moffia je kupil mlin pri mo­
stu čez Savo pod Radovljico.100 
Anton Moffia, ki se je proti koncu 16. stoletja spuščal v večje posle in po­
stal tudi vojni dobavitelj za tedaj že organizirano Vojno krajino, je leta 1593, 
tri dni po bitki pri Sisku, po neprevidnosti padel pri Petrinji v turško ujetni­
štvo. Po petih letih so neki kristjani na turškem ozemlju zanj založili 150 ce­
kinov kot odkupnino iz ujetništva. To ne ravno majhno vrednost je moral po 
vrnitvi domov zbrati in jo dobrotnikom vrniti.10 
Ob nastanku trga in nato mesta je bila Radovljica izven tedaj obstoječih 
širših prometnih povezav. Skozi naselje je vodila samo nam že znana pot proti 
Pustemu gradu in rudarsko fužinarskemu območju pod Jelovico in dalje ali na 
Škof jo Loko ali proti Italiji. Proti severozahodu pa je iz trga izšla pot verjetno 
proti Begunjam. Prav ta pot je dala novi meščanski naselbini s trgovino z že­
lezom prvi vzgon. V bližini trga je tekla samo pot od deželne ceste skozi vas 
8 7 AS, vic. a. F I/134/VIII/1 - 1588 april 13, F I/134/VII/3 - 1589 maj 5; F. Gestrin, Mitninske 
knjigfa' As
C " s t
t r â 2 F'282, 'urbar register 1489, Urbar 1579; S. Vilfan - B. Otorepec - V. Valencia, 
Ljubljanske trgovske knjige, o. c , str. 35, 145, 156; F. Gestrin, Mitninske knjige o c 
3 3 J. Zontar, Villach, o. e., str. 497, 521, 459; S. Vilfan — B. Otorepec — V. Valenčič, o. c. 
100 Prim. op'. 78; AS, urbar 1579 f 158, 429. 
l m S. Vilfan, Mestne računske knjige kot zgodovinski vir, Gradivo in razprave 8, Ljubljana 
1988, str. 32. 
538 F - GESTBIN : RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
Radovljico (Predtrg) proti Lescam, Bledu in Bohinju. Gorenjska deželna cesta, 
ki je tekla od Ljubljane na Kranj, se približala Savi, prešla čez most potok Pe-
račico in prek Zapuž šla proti Mostam in dalje po Dolini, kjer je kolonizacija 
v tem času odpirala povezavo med Dolino in Beljakom čez Korensko sedlo in 
tudi proti zahodu v Kanalsko dolino, je bila od Radovljice kar precej oddaljena. 
Pot od Beljaka čez Koren po Dolini navzdol je bistveno povečala pomen gorenj­
ske deželne ceste, zlasti še, ko je po sredi 14. stoletja začela rasti železarska de­
javnost od Save do Bele peči. Na gorenjsko deželno cesto se je pred Mostami 
neposredno vezala stara pot iz Ljubelja prek Tržiča — Brezje — Slatno na Be­
gunje, kamor je iz Ljubelja pripeljala tudi verjetno obstoječa pot čez Preval 
(1309 m), kjer je grad Kamen varoval stičišče obeh teh starih poti. Od Begunj 
dalje je vodila pot prek Rodin, kjer je bil prvotni sedež »radovljiške« prafare, 
in drugih vasi pod predkaravanškim hribovjem. Blizu Žirovnice oziroma Most 
se je odcepila pot na Bled in Bohinj, ki je vodila čez star savski prehod pri 
Bregu nasproti Zasipa. 
Z nastankom trga Radovljica sta se začela promet in trgovina preusmerjati 
na novo tržno in nato mestno naselbino, ki je postala sprva vabljiva zavoljo 
svojih sejmov, tudi ob pomoči trških oziroma mestnih gospodov, Ortenburžanov, 
Celjskih in Habsburžanov. Vendar je njeno prebivalstvo še vse obravnavano 
obdobje živelo od treh gospodarskih osnov: kmetijstva, obrti in trgovine, ki je 
res postajala vedno bolj pomembna. 
Temeljno in več ali manj zagotovljeno življenjsko osnovo je dajala zemlji­
ška posest, ki so jo prvi prebivalci trga iz neposrednega vaškega okolja prinesli 
v trško oziroma mestno naselbino. Skoraj ni bilo tržana in nato meščana, ki ne 
bi imel manjše ali večje zemljiške posesti. Imeli so njive, vrtove, domce izven 
pomirja, skupne travnike in pašnike, rovte in tudi gozdove; posamezniki pa tudi 
cele kmetije. Lahko bi rekli, Radovljica je postala trg in mesto, ne da bi izgu­
bila svoj v veliki meri poljedelski značaj ; skoraj vsi Radovljičani so bili v ob­
ravnavanem obdobju tudi poljedelci. To je bilo več ali manj značilno za mnoge 
trge in manjša mesta na slovenskih tleh. Vendar pa je treba poudariti, da je 
vrhnja plast meščanstva že od poznega srednjega veka zavestno vlagala v zem­
ljiško posest, ker je bila to varna oblika investicije in hkrati trdna oblika jam­
stva v kreditni trgovini. 
Mnogi tržani oziroma meščani so imeli poleg hiše v mestu tudi gospodarsko 
poslopje, od katerega so posebej plačevali mestni davek. Gojili so konje, ki so 
jih potrebovali za tovorjenje, prinašanje vode z reke Save in za obdelovanje 
njiv, prav tako pa tudi svinje za hrano in prodajo, ki so se deloma pasle v skup­
nem gozdu onstran Save pod Pustim gradom.102 Pred koncem srednjega veka je 
20 meščanov posedovalo 71 njiv in 5 vrtov. Njive so bile v glavnem na polju za­
hodno od Oble gorice in za vsako je bilo plačati 9 soldov mestnega davka, a od 
vrtov po sold. Največ so jih imeli naslednji meščani: Francisco devet, Lenart 
Močan 7, Primož Moffia 6, Jurij Štrizec in Stefan Kurpotz po 5 in Vid Lorber, 
Janž Kovač, Baltazar Knavr, Jurij Kuhelj in Pankrac Moffia po 4. Poleg tega 
je imela skupnost meščanov tedaj tudi skupni travnik z ledinskim imenom ,Do-
bri travnik' in so zanj plačevali 80 soldov mestnega davka.103 
V zvezi s poljedelstvom meščanov je celjski grof Ulrik II. izdal poseben red 
v korist Radovljičanov, s katerim naj bi preprečili imovinske prekrške na polju 
v njihovo škodo. Ce je kdo na skrivaj ponoči požel tuje žito ali si je prisvojil 
celo kopico in so ga odkrili, so mu po določilih reda javno iztaknili oči. Ce pa 
je ukradel manjšo množino žita, je bil v Radovljici na trgu vklenjen za en dan 
v klado, moral je povrniti storjeno škodo in pri izpustitvi priseči, da ne bo odšel 
z nikomur v sovraštvu iz trga. Kdor bi ukradel ponoči ali podnevi s polja kako 
vrednost, temu naj bi za kazen odrezali uhelj in ga vklenili v klado dve nedelji 
1 0 2 AS, Urbar 1579 t 152/3. 
l g s AS, St. a. F 282 — Urbar Register 1498 f 119 — 123, f 27. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 539 
na trgu. Kdor je podnevi ali ponoči s srpom odžel žito, naj bi plačal 12 denaričev 
kazni ter šel za celo soboto v klado na radovljiškem trgu. Ce pa je to storil 
s koso, je moral plačati dvojno kazen in odsedeti v soboto v kladi. Kdor pa je 
komu ukradel seno, je moral iti za dve nedelji v klado na trgu in je bil kazno­
van še s 60 denariči, poleg tega pa je moral oškodovancu povrniti škodo.104 
Morda je tudi v teh strogih kaznih videti pomembnost poljedelstva za meščane. 
V naslednjih desetletjih so si radovljiški meščani še povečevali zemljiško 
posest. Po urbarju iz leta 1579 je 17 meščanov imelo 51 njiv in 3 vrtove, od ka­
terih so plačevali mestni davek. Poleg tega so imeli meščani še nekdanji travnik, 
za katerega so še vedno plačevali 80 soldov, t. j . 53 kr. 1 črni denarič mestnega 
davka. Na tem skupnem travniku, pod Pustim gradom, na Taležu v Gospičji 
Ravni in na Jelovici so meščani dobivali les. Svoje svinje pa so smeli pasti samo 
onstran Save pod Pustim gradom. Na travniku so v velikosti približno petih hub 
že pred časom naredili polje in njive po posebnem ključu razdelili med 30 me­
ščanov. Vseh njiv je bilo 85. Vsak meščan je dobil od ene do pet njiv različne 
velikosti. Približno tretjina meščanov je dobila samo po eno njivo, približno 
druga tretjina po dve, a večja tretjina je dobila po tri do 5 njiv; po pet njiv so 
dobili le dediči Janža Flascha in dediči Pangraca Kuplenika. Njive so dobili oba 
kaplana bratovščin in tudi ljubljanski prost in župnik. Od teh njiv so morali 
meščani dajati celotno desetino pridelka zemljiškemu gospostvu Radovljica.105 
Poleg te posesti so si posamezni meščani pridobili še druge njive, raztresene 
po radovljiškem zemljiškem gospostvu. Vseh takih njiv je bilo 52. Imeli so jih 
Jurij Dienstmann 8, dediči Gregorja Gertmayerja 7, Krištof Čeme 8, Pangrac 
Kuplenik 6, Gregor Aslar 6, dediči Martina Ogelnika 5, Pavel Moffia 3, Klemen 
Krelj 2, Bartolomej Jausinger, Jurij Flasch, Lenart Piernsackh, Klemen Preše­
ren, Luka Čudež in Luka Jerneje po 1 njivo.106 Od teh njiv so morali meščani 
prav tako dajati celo desetino zemljiškemu gospostvu. Zavoljo planine, ki so jo 
imeli na Jelovici, so prišli meščani v spor s komisarji, ki so zapisovali urbar leta 
1579. Zahtevali so naj meščani z listinami dokažejo, da zanjo ne plačujejo ni­
česar. Meščani so trdili, da so planino, ki leži dve milji (14 km) od Radovljice 
upravljali in uživali kot dediščino prednikov. Poudarjali so dalje, da morajo pla­
nino vsako leto čistiti (ker se naglo zarašča) in je sploh »grda« planina in da je 
niso ne veseli ne željni.106 
Od te sorazmerno velike zemljiške posesti so imeli radovljiški meščani ve­
like koristi. Zavoljo tega je razumljivo, da so v času upadanja drugih dejavnosti, 
zlasti trgovine, prav z zemljiško posestjo vezali tudi svoje blagostanje. Tako so 
dve leti pred zapisom urbarja, ko je mesto padalo v recesijo, povezovali svojo 
revščino tudi z izgubo dohodkov od poljedelstva. Zaradi velike savske poplave 
so tedaj izgubili travniške in gozdne površine pod Pustim gradom ter bili oško­
dovani na živini in gozdu.107 Travniki in gmajne, ki so jih imeli, so služili za 
oskrbo konj, ki so jih meščani gojili tudi za potrebe trgovine in tovorništva. 
Na splošno nič manj pomembna gospodarska dejavnost je bila obrt, od ka­
tere je ob poljedelstvu živela velika večina tržanov in pozneje meščanov. Obrt, 
ki je nastala v naselbini, je bila, sodeč po nastajajočih srednjeveških priimkih 
meščanov zelo raznovrstna, kar smo spoznali že pri opisu prebivalstva. Vendar 
so skoraj vse obrti služile zgolj kritju lokalnih potreb in so med njimi prevla­
dovale služnostne obrti. Domnevamo, da so le posamezni obrtniki delali za širši 
trg in trgovino. Med take obrti moremo šteti krznarsko in tudi tkalsko obrt. 
Obe sta imeli surovinsko bazo v neposrednem okolju in njune proizvode so pro­
dajali obrtniki, ki so prehajali tudi v trgovinske posle, daleč naokoli. Radov-
1 0 4 AS, vie. a. F I/134/VIII/7 — 1455 febr. 6. 
w AS, Urbar 1579 f 142 — 152, 123 si., 153. Te njive so imeli poleg zgoraj med prebivalstvom 
navedenimi meščani še Jakob Kramar, Filip Mlakar, Matija Reschen, Pangraz Šuštar, Janž Iglifi 
(Negi). 
ш AS, Urbar 1579 f 423 — 426. 
ш prav tam, f 152. 
540 F. GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
Razglednica glavnega trga v Radovljici (današnji Linhartov trg) z graščino, meščan­
skimi hišami in starim vodnjakom; datum poštnega žiga 20. 7. 1906 (Gorenjski muzej, 
Kranj) 
ljiški meščan Lenart Krznar je npr. na Reki leta 1537 za svoje potrebe kupil 
štiri tovore janjčjih kož, someščan Boštjan Platnar (Lambatter) pa je tam istega 
leta prodal tovor svojega platna. Oba pa sta med drugim na Reki večkrat pro­
dala večje količine žebljev.108 Za kritje širših potreb je verjetno delal tudi štri-
žec sukna, kot zadnji v procesu proizvodnje tega blaga. Pri tem je šlo predvsem 
za izdelavo domačega lodna ali raševino, za kar so potrebno volno tudi kupovali, 
o čemer imamo vesti iz radovljiške mitninske tarife leta 1579.109 Tudi strojarji 
s svojim delom niso služili samo radovljiški okolici. Prav tako so za širši trg 
delali kovaški in žebljarski ali igličarski mojstri, ki so predelovali domače in 
tudi koroško železo. V Radovljici so ti mojstri izdelovali raznovrstne železne in 
jeklene izdelke, ki so šli v trgovino na velike razdalje oziroma v izvozno trgo­
vino. Tako so Radovljičani prodajali žeblje tudi na Reki.110 Kot uslužnostna 
obrtna dejavnost je bila najbolj številna, tako se zdi, gostilničarska. Povezana 
je bila s trgovino, zlasti z železom iz Koroške in domačih fužinarskih območij, 
ter s tovorništvom po hribovitih poteh in s prisilnimi cestami v Radovljico. 
O cehih, v katere so se združevali srednjeveški obrtniki, v Radovljici ne 
vemo ničesar. Vzrok je iskati v dejstvu, da je bilo obrtnikov istovrstne dejav­
nosti premalo ter cehi sploh niso nastali. 
Trgovina je bila najbolj značilna gospodarska dejavnost radovljiških trža-
nov in meščanov, čeprav so obrtniki po številu prevladovali in se naselbina ni 
otresla vezi s poljedelstvom. Trgovina se je po eni strani odvijala na tedenskih 
in letnih sejmih, po drugi strani pa je naraščala vsakodnevna, tudi prehodna 
trgovina. Z nastankom trga je dobila naselbina pravico tedenskega sejma, ki je 
bil morda ob sredah. Proti koncu 16. stoletja so se meščani potegovali še za 
tedenski sejem ob sobotah. Letni sejem je bil v času proščenja, ki ga je tržna 
naselbina prevzela po starejšem sejmu (Kirchtag) ob dnevu sv. Petra pri cer-
l r a F. Gestita, Mitninske knjige, o. c , str. 170, 187. 
1 0 9 A S , vic. a. F I/87/I/1 — 1579, Tarüffa vber die von . . . drey Zoll Mauth. 
"• F. Gestita, prav tam, str. 55, 170/1, 183, 187. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 541 
kvi."1 Ta letni sejem je imel še konec obravnavanega obdobja sloves živinskega 
sejma, čeprav so na njem prodajali veliko železnih izdelkov in drugega blaga. 
Zavoljo zelo obiskovanih sejmov je v drugi polovici 16. stoletja zakupnik zem­
ljiškega gospostva Morie Dietrichstein začel po svojih ljudeh pobirati pred me­
stom od vseh živali posebno doklado. Posledica je bila, da se je obisk sejma 
močno zmanjšal in mestna mitnica, ki jo je imelo mesto v zakupu je malo pri­
našala. Po odporu meščanov je zakupnik odnehal in tujci so zopet začeli obi­
skovati sejem.112 Približno ob tem času, ko je Radovljica tudi sicer doživljala 
gospodarski upad, so protestantski meščani pri deželnem knezu izprosili, da je 
v Radovljico prenesel letni sejem (Kirchtag) z Lesc; sejem je bil šesto nedeljo 
po Veliki noči. Na sejmih je skrbel za red in mir ter opravljal nekako varnostno 
službo oboroženec mestnega gospoda (Gescheftsknecht) s svojim spremstvom. 
Razen njih ni smel nihče na sejemskem prostoru nositi orožje, sulico in strelno 
orožje. Kršiteljem so za kazen pobrali orožje, ki je pripadlo oborožencu. Mnogo 
strožje so kaznovali tiste, ki so si drznili ponoči na konju in oboroženi priti na 
sejem; javno so mu iztaknili oči, zaplenjenega konja pa je dobil z orožjem vred 
oboroženec.113 
Seveda'se je trgovalo'v trgu in nato v mestu tudi izven sejemskih dni v 
skladu z uveljavljenimi pravili, ki so med drugim določali, da morajo tujci z iz­
jemo na sejmih, trgovati samo na veliko. V 15. stoletju se je trgovina v Radov­
ljici povečevala in prek nje je šel tudi že tok izvozne in prehodne trgovine na 
večje razdalje. K temu so pripomogle tudi naselbini podeljene posebne pravice. 
Tako je leta 1455 Ulrik Celjski Radovljici podelil važno pravico. Meščani so do­
bili izključno pravico prodajati v mestu sol na drobno (masselweis), vsi drugi 
so jo smeli prodajati le na veliko, po tovorih (saumweis).114 Se pomembnejša je 
bila pravica prisilne poti, ki jo je dal cesar Friderik III., po kateri so morali vsi 
s svojim blagom na Radovljico in tam plačati mitnino. Hkrati je prepovedal 
druga neobičajna pota proti laškim deželam (gehn welischen Landen); kršilcem 
so blago zaplenili v korist deželnega kneza. V zvezi s tem je obvezal tudi upra­
vitelja Pustega gradu, da je pomagal radovljiškemu sodniku in svetu prepre­
čevati tudi za komoro škodljive neobičajne poti (».. . damit solch vngewendt-
lich Strassen gewerdt werden-«).115 
Po mitnicah v Radovljici, na Jesenicah in v Bohinju, ki jih je že pred kon­
cem srednjega veka imelo mesto v zakupu, in po njihovih v letu 1579 izdanih 
tarifah spoznamo vrste in tudi približne količine blaga, ki so s trgovino šle skozi 
mesto. Na prvo mesto bi bilo postaviti železo in razne železne izdelke, vsako­
vrstne kože in živino, razno meso in mast, platno in mezlan ter sol; nato pa še 
med in vosek, raznovrsten les in škodlje ter razni drugi lesni izdelki, žito, žima, 
lan in laneno seme, vino in žganje, sadje ter kramarsko blago. Tarifa od tovora, 
kosa ali centa (ok. 52—56 kg) blaga je bila od 1 denariča do 6 kr.; izjema je bil 
samo tovor voska, ker je bilo zanj treba plačati 30 kr. mitnine. Le za malo vrst 
blaga je mitnina znesla 4 kr., 5 kr. 1 denarič in 6 kr. (toliko le za tovor mezlana). 
Za ogromno večino blaga je bilo treba plačati povprečno samo po 1 kr. mitnine. 
Ker so bili dohodki od mitnine do okoli 50 gld., bi mogli soditi, da je šlo ob 
koncu srednjega veka skozi Radovljico približno 2 do 3 tisoč tovorov blaga 
letno.116 
Del tega blaga je bil lokalnega izvora, drug del pa je prihajal iz sosednjih 
dežel. Iz Koroške je med drugim prihajalo zlasti železo prek Velikovca in tudi 
svinec, iz italijanskih dežel so tovorih vino, sadje in razno kramo. Vendar so 
prehodni trgovini v Radovljici dajali pečat železo in železni izdelki, od te trgo-
1 1 3 AS, vic. a. F I /Ì34/VIII/5 — 1577 ma j 22; V. S teska , Mat r iku la , o. C, s t r . 30. 
112 As ] U r b a r 1579 f 142. 
113 AS, vic. a. F I/134/VIII/7 — 1455 febr. 6; V. S teska , Mat r iku la , o. C, s t r . 30. 
in F . Zwit ter , Mesta, o. c , s t r . 63. 
115 AS, vic. a. F I/87/I/1 — 1473, okoli pus ta . 
118 Glej op. 109. 
542 F. GESTRIN: RADOVLJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
vine naj bi imelo mesto največ koristi. Toda radovljiška trgovina se je kmalu 
znašla pred močno konkurenco kmečke trgovine in posegi tujih trgovcev v trgo­
vanje na njenem ozemlju. 
Kakor povsod na Slovenskem so podložniki tudi na radovljiškem zemlji­
škem gospostvu posegali v kupčevanje v zvezi z uvajanjem denarnih dajatev, ki 
so na Gorenjskem povsem prevladale, nato s komercializacijo zemljiškega go­
spostva v času prve fevdalne krize od konca srednjega veka in naprej v 16. sto­
letje. Kmečko kupčevanje so na svoj način pospeševale obveznosti tovorjenja, ki 
so jih zahtevali fevdalci tudi v radovljiškem zemljiškem gospostvu. Se v sred­
njem veku so bili podložniki v Smokuču, Žirovnici, na Brdu pri Ljubnem, v Za-
breznici, Peračici, Bodeščah in drugje dolžni tovoriti za gospoda žito in drugo 
v Belo peč (rudarji). Od tam so se mogli vračati z železom ali pa so šli dalje v 
Furlanijo po vino. Bohinjci iz Studorja in podložniki iz Nomnja ter Bohinjske 
Bele so morali tovoriti po tovor obdelanega lesa ali škodelj v Radovljico. Imet­
niki 24 domcev v Lipnici so morali hoditi v primorska mesta po sol in jo pri-
tovoriti v Belo peč.117 Radovljiški tovorniki pa so imeli 1543 težave z mitnicarji 
pri tovorjenju soli tudi na Korenskem sedlu v kupčevanju z morsko soljo. 
Še leta 1579 so morali številni, podložniki po posameznih letih izmenično 
dati zemljiškemu gospodu določeno mero soli. V prvem letu so bili to dolžni 
storiti kmetje v vaseh Ljubno, Posavec, Dobrava, Mošnje, Mičeče (36 mer) na­
slednje leto je isto doletelo vasi Mošnje, Zgornje in Srednje Podbrezje (24 mer); 
v tretjem letu Spodnje Podbrezje, Zaloše, Otoče, Breznico in Globoko (24 mer); 
v četrtem letu Dobro polje, Bodešče, Selo in Brezje; v naslednjem letu podlož­
nike vasi Bohinjska Bela, Poljšica, Zgornje in Spodnje Gorje, Žirovnica, Zago­
rke, Nomenj, Studor in Srednja vas (27 mer), nato vasi Hraše, Hlebce, Zapuže, 
Vrbnje, Poljče in Lese (27 mer) in končno Zvirče, Hudo, Brdo pri Ljubnem in 
Praproče ter še neki nelokalizirani vasi. V teh vaseh je 180 celih kmetij skupaj 
dalo v sedmih letih 180 mer soli. Nato se je krog začel znova. l l a 
Podložniki v radovljiškem zemljiškem gospostvu so kupčevali zlasti z ži­
vino in mesom, s presežki svojih pridelkov, s platnom in lesnimi izdelki, pose­
gali so v trgovino s soljo in vinom ter drugim blagom tujega izvora in se ukvar­
jali s prekupčevanjem. O pomenu te podložniške dejavnosti govori tudi vsebina 
celjskega reda za Radovljico iz leta 1455. Tedaj je Ulrik II. prepovedal tujcem 
kupovati živino po radovljiškem gospostvu in jo odpeljati, če je grozilo pomanj­
kanje mesa plemstvu in radovljiškim meščanom. Tudi podložniki so se morali 
v takem času izogniti prekupčevanju, niso smeli kupovati živine in jo voditi iz­
ven dežele, da bi jo mogli kupiti radovljiški mesarji, kar naj se zgodi samo na 
trgu. Prekršek so po tem redu kaznovali z zaporom in zaplembo živine oziroma 
denarja; v zaporu pa bi krivec ostal toliko časa, da bi izplačal toliko denarja, 
kolikor živine je prodal. Red je zajel tudi kupčevanje z vinom. Tedaj so bile iz­
ven Radovljice dovoljene le gostilne v Lipnici, Ljubnem, Mošnjah in Begunjah. 
Nato, še pred letom 1498, je bila gostilna tudi v Lescah, verjetno zavoljo božje 
poti in letnega proščenja (Kirchtag). 
Celjski red je predvideval stroge kazni za prekrške, ki so bile enake tudi za 
tržane v Radovljici. Za prekrške cene in mer je bil krivec en dan v kladi ob 
prangerju na trgu v nedeljo; za igre za denar pa je krivec dobil tri dni klade in 
zapor, dokler ni povrnil vsega priigranega denarja. Vina na vasi niso smeli pro­
dajati niti ob porokah, razen če je bila v gostilni. Pač pa je vsakdo lahko pro­
dajal vino v Radovljici, če ga je tja prinesel ob letnem sejmu. Kdor se je v tem 
pregrešil, je šel v soboto za en dan v klado in je izgubil vino ter denar, ki ga je 
dobil za iztočeno vino. Podložnik tudi ni smel imeti vina na zalogi v vasi, hra­
niti ga je smel samo v Radovljici.119 Opravljanje gostilniške dejavnosti po vaseh 
1 1 7 AS, Urbar Register 1498 f 34, 40 — 45, 86, 89 si., 98, 101. 
u 8 AS, Urbar 1579 f 361 — 384 »Hleuor beschribne Dörffer dienen von 180 ganntzen hueben 
ain Jede ain orth saltz vnđ so mans auf siben Jar austhaillt. Khumbr auf ain Jar 25 ort Saltz.« 
1 1 8 AS, vie. a. F I/134/VIII/7 — 1455 febr. 6. 
20ÒDÒVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 543 
Razglednica ulice ob nekdanjih 
zgornjih mestnih vratih v Radov­
ljici; datum dopisa 13. 8. 1905 
(Gorenjski muzej, Kranj) 
je zaviselo od zemljiškega gospoda, od vsake gostilne v radovljiškem gospostvu 
so morali plačati 1 marko soldov zemljiškemu gospodu vsako leto.120 Vendar so 
gostilne in skriti vinotoči rasli mimo vseh prepovedi in prav tako je kmet to­
voru in prodajal vino. 
Radovljiški meščani so po uveljavitvi pravice prisilne poti še ostreje na­
stopili proti kmečki trgovini, ki se je na Gorenjskem kar močno uveljavila. 
Izrabili so med drugim tudi nastop kranjskega vicedoma Viljema Turjaškega, 
ki je po deželnoknežji zapovedi naročil sodniku in svetu, naj poskrbe, da se 
prepreči v skladu s prisilno potjo uporaba nenavadnih poti v škodo deželno-
knežje komore. V zvezi s tem jim je poslal ukaz, kako se morajo trgovci in vsi 
drugi ravnati in uporabljati samo običajne deželne ceste (Landstrassen). Sve­
toval jim je, naj vsebino na tedenskem sejmu tri dni javno razglasijo, da se 
bodo z njo vsi seznanili in se znali ravnati ter ne bi izgubljali svojega blaga 
(zaradi zaplemb).121 To, in pa zapoved cesarja Maksimilijana leta 1510, s katero 
je prepovedal nove gostilne v radovljiški okolici, ker stare, ki plačujejo deželno­
knežji komori dac,122 trpe škodo, so Radovljičani izrabili v svojo korist. Njihov 
nastop je sprožil odpor podložnikov, ki jih je nazadnje pripeljal v uporniške 
vrste 1515. leta. Podložniki so trdili, da so radovljiški meščani nastopili proti 
kmečki trgovini in dali trikrat oklicati, da ne sme nihče kupovati ali prodajati 
na podeželju, ampak le v Radovljici in grozili za vsak prekršek s kaznijo 5 mark 
soldov.123 
120 AS, st. a. F 282 — Urbar Register 1498 f 105 : ». . . vnd ain Jede Tafern in dem lanndtge-
richt Radmanstorff sollen dienen 1 mr. sol. Zu Less ain Tafern dint 1 mr. sol. 
121 AS, vic. a. F I/87/I/1 1496 jul 27? »•... solchen Rueff vnnd dise Ordnung an Euer wochen-
markhten zu dreyen tagen öffentlichen berueffen lassen vnnd solches den Leutten notturfftigk-
lich elnpilden, damit sich ein Jedlicher dardurch wisse zurichten vnnd sein guett durch vnwis-
senheit nicht verf ürre ...« 
1ZB AS, st. a. F 554 — Daz Verpachtungen — 1600 avg. 16, 1642 avg. 30, prim, še 1626 sept. 1. 
1 2 3 MMVK 2, 1889, str. 141 — 1515 marec 29 : »•. . . wie die purger zw Radmansdorf haben ange­
fangen ein sach vnd haben lassen ernstlich rieffen drey mal nach ein ander, das niemand sollt 
nicht verkauften oder kauffen auf dem gay, sonder in der stat Radmansdorf vnd wer sunst 
änderst wo verkauft, der wer ein pen vervallen 5 mark sol. vnd auch berieft zu weren hand-
wercher oder tafferner auf dem gay, das vor nit gewesen ist. Auf solche mainung sind zugefaren 
die purger von Radmansdorf vnd zogen aus mit gewalt vnd mit wernaftiger hand zw berauben 
die vorgemelten hantwercher vnd tafferner.-
544 F - 6ESTBIN: RADOVLJICA — VAS, THG IN MESTO DO IT. STOLETJA 
Nasprotje med mestom in vasjo ni prenehalo, kmečke trgovine niso mogli 
zavreti ne deželnoknežji ukazi ne nasprotovanje in ukrepi mest in meščanstva. 
Spomladi 1547 so se sodnik in svet ter občina Radovljice zopet pritožili pri de­
želnem upravitelju Nikolaju Thurnu proti prekupčevanju podložnikov na pode­
želju. Pri tem so se pozivali na ukaz nadvojvode Ferdinanda, ki je prepovedal 
kmečko trgovino in prekupčevanje, ki so zelo prizadeli mesto Radovljico in 
ogrozili prehrano meščanov. Deželni knez je zapovedal Thurnu, naj poskrbi, da 
se bo omenjeni splošni ukaz izvrševal v največji možni meri, prepreči naj pre­
kupčevanje, kaznuje kršitelje in pomaga Radovljici.124 
Poglavitna veja trgovina, od katere je imela Radovljica največjo korist, je 
bila trgovina z železom. Pri tem nista bila pomembna samo oba fužinarska sre­
dišča na Gorenjskem, marveč tudi koroško železo. Prek Radovljice je že v 15. 
stoletju šla trgovina s koroškim železom proti Italiji. Pred letom 1473, kakor že 
vemo, so se trgovci zaradi mitnin izogibali trgu in po skrivnih poteh hodili v 
Italijo, zaradi česar je Friderik III. izdal ukaz o prisilni cesti Radovljici v korist. 
Zvezam Koroške s Kranjsko so služile predvsem tri poti prek Karavank. 
Prva je bila t. i. kokrška pot čez Jezersko in ob dolini Kokre proti Kranju in 
dalje na Ljubljano ali na poti proti Italiji. Naslednja je bila pot čez Ljubelj, po 
kateri so se trgovci mogli izogniti Kranju in iti po drugih poteh; del koroškega 
prometa čez Ljubelj je v Deželo posredovala tudi pot čez Tržič, Slano in Be­
gunje. Na Jezerskem in na Ljubelju sta nastali mitnici. Tretja pot čez Korensko 
sedlo je pridobila na pomenu šele, ko je bila v 14. stoletju poseljena Dolina. 
Poslej se je na tej poti promet povečeval in je tudi na Korenu zrasla mitnica. 
Čeprav se je trgovina po prvih dveh poteh usmerjala predvsem proti Kranju, 
je vendar po vseh treh tekel promet tudi proti Radovljici, še posebej v zvezi 
z železom. V Radovljici so bili kar veliki sejmi, na katere so prinašali svoje iz­
delke fužinarji iz gorenjskih fužin, prihajalo pa je tudi koroško železo iz Hüt-
tenberga s posredovanjem Velikovca pa tudi prek Celovca in Beljaka. Ponj so 
v Radovljico prihajali tudi kupci iz Italije.125 
Iz Radovljice je v tem času vodilo več poti proti Italiji, zlasti v povezavi 
z železom. Ena je nedvomno bila Upniška pot, važna za fužinarska središča v 
Kolnici, Kamni gorici in Kropi, proti Železnikom. Druga je bila, verjetno v rabi 
tudi v tem času, pot prek Jamnikov v Selško dolino. O njej (la strada del Jam-
nik) sta okoli srede 17. stoletja govorila fužinar Luka Locatelli in goriški trgovec 
Giovanni Arigo Scalletaro, da je obstajala vedno in bila svobodna za blago v 
prometu na obe strani in je vodila na Bačo in dalje na Most na Soči (Ponte di 
S. Mauro), kjer sta bili deželnoknežji mitnici.126 Tretjo pot čez Bohinj v dolino 
Bače so uporabljali že v 12. stoletju, ko so hoteli v Bistrici ustanoviti samostan 
z vlogo spitaliča in kjer je že v 15. stoletju bila mitnica, ki jo je imela Radov­
ljica v zakupu skupaj z mitnicama v Jesenicah in Radovljici. Cesta Radovljica 
— Bled — Bohinj je bila dolga okoli 4 milje (28 km) in zlasti čez »Stenge« in v 
zimskem času zelo nevarna.127 Iz gornjesavske doline so v smeri proti Italiji vo­
dile še druge, vendar fužinar jem prepovedane poti v smeri proti Furlaniji. Leta 
1577 so mednje šteli poti čez Nemilje, Javornik in Križno goro.128 
Kokrška pot, po kateri je še v prvi polovici 16. stoletja s posredovanjem 
Velikovca prihajalo na Kranjsko veliko koroškega železa tudi na poti v Italijo, 
je bila že zelo nevarna in slabo vzdrževana. Leta 1541 so kranjski stanovi po­
novno sprožili vprašanje popravila, a zopet zaman. Tovorniki so bili zlasti pri 
124 AS, vic. a. F 1/86 in 87 (št. 149) — 1547 maj 2. 
125 AS, vic. a. F 1/87 — 1584 jan. 3; Valvasor II, str. 126, 128. 
126 AS, vic. a. F 1/72/125 — 1658 nov. 29, 1660 marec 6. 
1 2 7 AS, vic. a. F 1/88 in 89 (št. 152) — 1612 maj 19: ». . . wegen des bösen vnd stainiger weegs 
man schwerlich mit Sambfarten fast khamben khan, sonder auch winter Zeiten. Jährlich die 
Schneelauen vil Menschen vnd Ross hinwegkh aimbt vnd daselbst vmb Ir Leben khomben müs­
sen« ; F. Gestrin, Trgovina, o. c , str. 210. 
1 2 6 F. Gestrin, prav tam; tudi iz Bohinja so tihotapili blago čez gore: ». . . vber das hoch 
Gepürg ainen weitten nebenweeg ganngen . . .« — AS, vie. a. F 1/88 in 89 (št. 152) — 1573 nov. 12. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 _ _ _ _ _ ___ 
slabem vremenu na poti pogosto v smrtni nevarnosti. Zato so ob nevihtah pu­
ščali tovore pri Jezeru ali v Železni Kapli in čakali na boljše vreme. Tudi po­
zneje s popravili kokrške ceste ni bilo nič. Sredi stoletja so začeli popravljati 
Ljubeljsko cesto, zanjo so še leta 1566 večje vsote prispevali kranjski (3000 gld.) 
in koroški (6000 gld.) stanovi. V letu 1569/70 pa je dal nadvojvoda Karel čez 
Ljubelj zgraditi vozno pot s krajšim predorom na vrhu, ob kateri je leta 1575 
nastala mitnica pri sv. Ani. 
S popravili in z izgradnjo ljubeljske ceste je nanjo prehajala večina koro­
škega prometa proti Kranjski. Zlasti je upadel promet na kokrški cesti, kar je 
imelo za Kranj kar precejšnje posledice. Tovorniki so se namreč izogibali Kra­
nju in po raznih skrivnih poteh ter prek Save, kadar je bila nizka voda, šli 
proti Italiji in niso plačevali mitnin v Kranju. Šele z nastopi proti kontrabandi 
in z novo mitniško tarifo na savskem mostu so deloma popravili stanje.129 Ne 
vemo, kakšne so bile posledice nove ljubeljske ceste na gornjo pot od Tržiča 
proti Begunjam in proti Radovljici. Iz poznejših virov pa vemo, da je ljubeljska 
cesta negativno vplivala na promet prek Korenskega sedla, kjer je trgovina tako 
upadla, da so se znižali dohodki od mitnin od 50—60 gld. na 15—20 gld. Vendar 
zavoljo tega deželnoknežja komora ni bila na škodi, ker kolikor so padli do­
hodki na Korenu, toliko so porasli na Ljubelju. Škodo od tega je imela Radov­
ljica,130 ker je s padcem prometa čez Koren izgubila na pomenu tudi gorenjska 
cesta, ki je bila hkrati v istem obdobju večkrat v slabem stanju.131 Poleg tega 
se je ponesrečil tudi poskus imetnika zakupa radovljiškega zemljiškega gospo­
stva Morica Dietrichsteina, da bi k mestu speljal novo cesto. Leta 1561, ko so 
gorenjsko cesto popravljali, je zaprosil deželne stanove za odobritev štiridnevne 
tlake podložnikov, da bi z njihovo pomočjo zgradil cesto proti mestu. Na ta na­
čin bi se Radovljica s prometom gmotno opomogla, ker nima drugih dohodkov, 
kakor iz trgovine. 
Hkrati z vsemi temi spremembami je Radovljico prizadel nov povečan pri­
tisk tujih trgovcev na Kranjsko, o katerem so tedaj tožila kranjska mesta in 
trgi. Med drugim so tujci posegali tudi v trgovino z vinom iz Italije. V pritožbi 
so zapisali, da imajo v svojih rokah le še nekoliko vinske in železne trgovine; 
posegi tujcev pa jim odjedajo kruh izpred ust. Ce je bila trditev za koga točna 
in resnična, je bila za Radovljico, ki je tedaj upadla tudi po številu meščanov.132 
Mesto je v 70. letih padalo v gospodarsko recesijo, kar so ugotavljale tudi 
oblasti. Leta 1577 je kranjski vicedom poročal deželnemu knezu, da je »mestece« 
Radovljica padlo v veliko revščino (»... ye lennger ye mer in grosse Armuet vnd 
vnuermügen geratten«). Vicedom je poudarjal, da mesto nima sredstev, da bi 
vzdrževalo sodišče niti ne za vzdrževanje reda in miru ter za plačilo sodnega 
pisarja in slugo. Prav tako mesto nima denarja, da bi si zgradilo vodovod in 
morajo prebivalci hoditi po vodo k Savi. Za slab gospodarski položaj so vicedom 
in meščani naštevali iste vzroke. Morda najvažnejši so bili še vedno oddaljenost 
od deželnih cest, povečana kmečka trgovina in trgovina samih fužinarjev z že­
lezom in železnimi izdelki. Meščani si ne morejo pomagati niti s preprodajo 
vina, z gostilnami (weinschenkhen), ker ne morejo, kakor meščani drugih mest, 
sami hoditi v Furlanijo po vino, ampak ga morajo drago kupovati od tovorni­
kov. Poleg tega, ker je padla trgovina in zavoljo oddaljenosti od deželne ceste, 
vina ne morejo prodati tujim ljudem in ga spijejo sami med seboj. Stanje je še 
1 2 5 AS, vic. a. F 1/72 9 (št. 126) — s. d. » H e r n a c h volgt der P r u k h e n a m W a s s e r s t r o m Saw vor 
der S ta t t C r a i n b u r g P r u c k h mautge fe l l von Al ler läy.«; J . Z o n t a r , K r a n j , o. c , s tr . 154 si. 
ш | > AS, vic. a. F 1/86 in 87 (št. 149) — 1586 apr i l 20 : » . . . So d a n denen wel l iche die selb m a u t 
J ä r e n F . D. P fand t I n h a b e r der her r schaf f t Rad tmansdor f f v e r w e n d e n v n d betza l len muessen , zu 
sonde rn grosse nact i ta i l vnd A b p r u c h geraichet .« 
ш AS, vie. a. F I/137/VIII/4 — 1561 j u n . 27, 1537 nov. 21, 1568 Jan. 13 in j u n . 16. P o o b r a č u n u , 
ki ga j e p r i p r a v i l Morie D i e t r i c h s t e i n za poprav i lo m o s t u 1567, so s t rošk i za s a m o poprav i lo , ki 
ga j e oprav i l moj s te r Mati ja F a m r e r , znesl i 55 gld. 52 kr . Poleg tega je bi lo h r a s t o v e g a lesa za 
6 gld. 40 kr., tesar j i so dobil i e n a k o vsoto, a a p n o je s talo 3 gld. 12 kr . Celotno vsoto p a so plačal i 
podložniki iz Mošenj , D o b r e g a polja, Brezi j , Gorice, Vrbenj , L jubnega in »Werdl«. Vsak izmed 
102 podložnikov je m o r a l d a t i po 32 kr . in 2 d e n a r i č a . Most so p o n o v n o zgradi l i še leta 1575. 
ш AS, st. a. F 207 f 195 — 1570. 
546 F. GËSTRIN: RABOVIJICA — VAS, TRG IN MESTO DO 17. STOLETJA 
toliko hujše, ker so se razpasle gostilne po župniščih in vinotoči pr i podložnikih. 
V t e h težavah so meščani zaprosili, naj bi sejem, ki ga j im je podelil nadvojvoda 
F e r d i n a n d z binkošti prenesl i na torek in dopustil i še dodatni tedenski sejem ob 
sobotah. Obenem naj bi oblasti prisilile podložnike in fužinarje, da bi prihajali, 
v sk ladu s prisi lno cesto, s svojim blagom na ta tedenski sejem v Radovljico in 
t a m svoje blago prodajali . Terjajo tudi, naj bi se zaprle nenavadne poti prot i 
Italiji, zaradi česar ni dohodkov od mitnin, k a r je mestu in sodniku v škodo. 
Upadel je n a m r e č tudi živinski sejem zavoljo novih naklad, ki j ih je uvedlo 
zemljiško gospostvo. Med vzroke za poslabšanje življenja so meščani navajali 
tudi velike poplave, v ka ter ih je Sava skoraj povsem odnesla meščanski t ravnik 
in gozd pod P u s t i m gradom in imajo zavoljo tega škodo na živini in gozdu. Opi­
sano stanje se je vleklo še leta in ni bilo bistveno drugače tudi desetletja po­
zneje. 1 3 3 
Radovljica je v času, ko so slovenske dežele doživljale proti koncu 16. sto­
letja gospodarsko recesijo, doživljala enako usodo, kakor mnoga mala mesta pri 
nas. Težišče preživetja je za daljši čas vse bolj prehajalo na kmeti jstvo, m e d t e m 
ko je zlasti t rgovina v njih upadla. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
RADOVLJICA — DORF, MARKT UND STADT BIS ZUM 17. JAHRHUNDERT 
Ferdo Gestrin 
Der Raum Radovljica war mindestens von der Bronzezeit an über die Antike bis 
zur slawischen Landnahme ununterbrochen besiedelt. Mit dem Einsetzen des Feuda­
lismus entstanden hier mehrere feudale Grundherrschaften. Eine davon war wenig­
stens seit dem Ende des 12. Jahrhunderts in der Hand der Ortenburger mit den beiden 
Mittelpunkten in Kamen (Stain) und Pusti grad (Waidenburg). Ihnen folgten als Be­
sitzer die Cillier (1420—1456), dann kam die Herrschaft an die Habsburger, die sie 
pfändeten oder in Pacht gaben. 
Eines der Dörfer in der ortenburgischen Herrschaft war auch Radovljica in der 
Nähe der ehemaligen Burgstall nördlich von Dol (Bach Suha) oben auf der Savater-
rasse. Das Dorf, wenngleich schon alt, wird — soweit bisher bekannt ist — urkund­
lich erst 1296 erstmals erwähnt, und zwar bereits als Sitz einer großen Pfarre, der 
Nachfolgerin der Urpfarre in Rodine. Im Dorf gab es 18 Hüben, von denen beim aus­
gehenden Mittelalter nur acht, im Jahre 1579 nur noch drei zur Herrschaft Radovljica 
gehörten. Zum Dorf gehörte die auf einem kleineren Vorsprung südlich von Dol schon 
früh in romanischem Stil erbauten Eigenkirche St. Peter. In diesem Raum entwickelte 
sich bis zum Ende des 13. Jahrhunderts nach dem Willen der Ortenburger eine Art 
Mittelpunkt der Grundherrschaft, wo dann auch aus strategischen Gründen neben der 
Kirche eine Burg entstand, später ein Verwaltungssitz der Grundherrschaft. Die Kirche 
St. Peter wurde einmal nach 1173 Pfarrkirche, wo es zum Patronatstag auch einen 
Kirchtag gab. 
Hier bei Kirche und Burg entstand aus verschiedenen Gründen auf strategisch 
günstigem Vorsprung zwischen Dol und dem Rand der Savaterrasse jedenfalls auf 
Wunsch der Ortenburger eine Siedlung, der Markt Radovljica. Davon berichtet eine 
Schrift aus dem Jahre 1320: »dort pei Radmansdorf « ; »dort« bedeutet das ursprüng­
liche Dorf Radovljica, »Radmansdorf« aber die neue Marktsiedlung. Der Markt mit 
seinem länglichen, der Terrassenrichtung angepaßten Marktplatz, der von den Häusern 
umgeben war, entstand also demnach nicht unmittelbar aus dem Dorf, obwohl der 
Raum um Kirche und Burg mit einbezogen war. In den Jahren 1473/8 weitete sich der 
Markt in einer Zeit, wo Kaiser Friedrich III. den offenen Märkten Kočevje (Gottschee), 
Krško (Gurkfeld), Lož (Laas) und Višnja gora (Weixelburg) die Stadtrechte verlieh, 
unter dem Einfluß von einer Reihe von Umständen via facti zur Stadt aus. Hier tritt 
seit 1473 neben einem Richter und der Gemeinde auch regelmäßig als Selbstverwal­
tungseinrichtung ein »Rath« in Erscheinung. Bis zu dieser Zeit hatte sich für das alte 
Dorf Radovljica der Name Predtrg (Vormarkt) völlig eingebürgert, weil die Stadtsied­
lung als der bedeutendere Teil die Bezeichnung Radovljica (Radmansdorf) übernom-
men hatte. Unter dem Einfluß des Stadtstatus taucht das Dorf Predtrg im Urbar aus 
1 3 3 AS, vie. a. F I/134/VIII/5 — 1577 maj 22, jun. 6; F 1/86 in 87 (št. 149) — 1586 jun. 11. 
Ž O O D O V I N S k l ČASOPIS 45 . 1991 • 4 54? 
dem Jahr 1579 zwar unter dem Namen Forstat, also Predmestje auf, hat sich jedoch 
nicht durchgesetzt. Die Bezeichnung Forstat hat sich für die spätere tatsächliche Vor­
stadt Podmesto bei der Straße am Bergvorsprung zur Sava hin eingebürgert. 
Was die Verwaltung der Bürgersiedlung betrifft, so ist zu betonen, daß der Markt­
richter zunächst dem Landesgericht der Grundherrschaft Radovljica unterstellt war. 
Erst ab 1443 erhielt der Marktrichter durch ein Privileg Ulrichs von Cilli auch das 
Recht des Blutgerichts. Im Jahre 1484 wird zum erstenmal ein Stadtrichter beziehungs­
weise ein »statgericht« urkundlich erwähnt. Neben dem Richter wirkte zur Zeit des 
Marktes nur noch die Gemeinde als Selbstverwaltungseinrichtung, die wahrscheinlich 
aus allen Marktbürgern (und später Stadtbürgern) bestand. Von 1473 an wird, wie 
schon gesagt, regelmäßig auch ein Stadtrat erwähnt. Die Marktbürger und später die 
Stadtbürger zahlten dem Grundherrn (unter den Habsburgern dem Pächter oder dem 
Trager des Pfandrechts) die Stadtsteuer. Sie wurde vom Stadtrichter auf der Jahres­
gemeindeversammlung im November am Martinstag eingezogen. Im Markt und später 
in der Stadt gab es auch ein Pfarramt. Die Pfarre von Radovljica, die Nachfolgerin der 
alten Urpfarre, betreute ein sehr weites Gebiet und erfaßte die Dörfer in Dežela, im 
unteren Teil von Dolina, in Dobrave sowie im Raum von Bled und Bohinj. Dem Pfar­
rer von Radovljica waren zahlreiche Kirchen unterstellt sowie die bei ihnen entste­
henden Vikariate, aus denen sich neue Pfarren entwickelten. Bei der Gründung des 
Bistums Ljubljana (Laibach, 1461) wurde die Pfarre von Radovljica diesem unter­
stellt und die Pfarrer von Radovljica wurden fortan bis zum Ende des 19. Jahrhun­
derts Dompröpste von Ljubljana. Sie lebten im wesentlichen in Ljubljana und ließen 
sich in der Pfarre von den Vikaren vertreten. Im 16. Jahrhundert und später lagen die 
Pfarrer in schweren Zwisten mit den Pächtern der Grundherrschaft, auch zahlreiche 
Protestanten in Stadt und Umgebung bereiteten ihnen Schwierigkeiten. 
Die Bürgersiedlung Radovljica hatte auf dem Vorsprung wenig Platz, hier stan­
den insgesamt etwa 45 Häuser, ebenso viele vollberechtigte Bürger gab es Die Ge­
samtzahl der Einwohner dürfte sich auf etwa 250—300 Einwohner belaufen haben; 
darum wurde der Ort schon seinerzeit mit der Verkleinerungsform »Städtchen« be­
zeichnet. Die ersten Marktbürger stammten wahrscheinlich überwiegend aus den um­
hegenden Ortschaften und waren vornehmlich Slowenen. So war es auch später, ob­
wohl die Bevölkerung verhältnismäßig rasch wechselte. Alle hatten schon vor 'dem 
Ende des Mittelalters Familiennamen. Der Berufsstruktur nach waren es Handwerker 
Kramer und Kaufleute gab es verhältnismäßig wenig. 
Die Markt- und später Stadtbürger lebten im ganzen behandelten Zeitraum von 
drei Wirtschaftszweigen: Landwirtschaft, Gewerbe und Handel. Die Grundlage und 
mehr oder weniger gesicherte Lebensbasis gab ihr Stück Land ab, das sie oft noch aus 
der Zeit der Entstehung des Marktes hatten. Fast alle Stadtbürger besaßen Äcker und 
waren Nutznießer gemeinsamer landwirtschaftlicher Flächen, für die sie der Stadt 
steuern entrichteten beziehungsweise den Zehnten Teil an den Grundherrn abführten, 
von den unterschiedlichen Handwerken, auch von mehreren Gasthäusern lebten 
ziemlich viele Stadtbürger. Vornehmlich die Schmiede, Nagelschmiede, Gerber und 
Weber produzierten für ein weiteres Absatzgebiet, während die übrigen die lokalen 
Bedurfnisse befriedigten. Obwohl sich die Siedlung von den Bindungen an den Acker­
bau nicht freimachen konnte, war der Handel doch der wesentliche Wirtschaftszweig 
der Markt- und Stadtbürger von Radovljica. Eines der Hauptschwierigkeiten für den 
Handel bestand darin, daß Radovljica abseits von den damals bestehenden weitrei­
chenden Verkehrsverbindungen lag. Die Landesstraße führte einige Kilometer entfernt 
vorbei. Erst ein Privileg Kaiser Friedrichs ordnete im Jahr 1473 die zwangsweise Be­
nutzung der Straße durch Radovljica an. Der Handel wickelte sich auf den Wochen-
und Jahrmarkten ab, der tägliche wie auch der Durchgangshandel weitete sich aus 
(Eisen aus Kram und Kärnten, Nägel, Häute, Leinen). Die Handelswege führten bis in 
c i - i ^ U i , n S t ä d t e i n d e r B u c h t v o n T r i e s t u n d i m Kvarner sowie nach Italien. Wie alle 
fctadte bekam auch Radovljica die Konkurrenz des Bauernhandels und des ausländi­
schen Handels zu spüren. Gegen Ende des 16. Jahrhunderts kam die Wirtschaft in Ra­
dovljica zum Stillstand, auch die Einwohnerzahl ging zurück, worauf leere Bürger­
häuser hinweisen.