Poštnina plačana v gotovini ŠT. 12 • LETO IX. 19 3 9 / »Izseljenski vestnik« izhaja mesečno. — Uredništvo in uprava: pisarna Družbe sv. Rafaela, Tyrseva cesta 31/1. v Ljubljani, telefon štev. 40-41. _ Naročnina: za Jugoslavijo letno 15 din, za dijake 12 din; za inozemstvo letno: Argentina 13, Belgija 25 Blg.Frs., Francija 20 Frs„ Holandija 1 GoldL, Italija 15 Lit., Nemčija 2 HM, U.S. A. 50 c. — Oglasi po dogovoru__Odgovorni urednik: Viktor Plestenjak, Ljubljana, pisarna Družbe sv. Rafaela na Tyrsevi cesti štev. 31/1. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. Vsem rojakom doma in po svetu želita blagoslovljen Božič in srečno novo leto Družba sv. Rafaela in Izseljenska zbornica m___ m Ob koncu leta c Devet !et našega lista je pri kraju. Potreba je rodila ta list in neomajna ><»lja. da ob dvanajsti uri postavimo slovenskemu narodu klicarja, ki bo njegov gla.s šel preko svetovnih širjav, iskajoč in zbirajoč razkropljene brate in seetre ob slovenski besedi in pesmi, budeč v njih zavest, da mati Slovenija na tiste, ki so ji bili iz naročja vzeti, ni pozabila. Ljubezen je vodila Vestnik v življenje. Ker je zrastel iz tistega pravira moči, ki je slovenski narod v težkih, a zato slavnih stoletjih njegove zgodovine branila in mu ohranjevala najdražje, kar je prejel od Boga: narodnost in jezik. — v stiskah in bojih ni klonil. Koliko truda in žrtev je bilo vloženih v teh devet let, ko je list romal po trpki poti, ne imajoč ob sebi drugega kot živo vero v to, kar bi moglo koristiti slovenski stvari, z eno edino mislijo — boriti se do zadnjega za tiste, ki jih je življenjska pot zanesla proč iz domovine. S hvaležnim priznanjem se ob prazniku betlehemske Luči spominjamo vseh ki »o s čistim idealizmom spremljali Vestnik na težki poti, vsem, ki so nesebično prispevali svoj delež k njegovemu razvoju. Z zaupanjem, gledamo v deseto leto, z neomajno voljo, da izvedemo to, kar terja od nas usodni čas, — nam tako neprijazen. In v tem upanju pozdravljamo vse brate in sestre doma in po svetu ter prosimo božje Dete, naj nakloni vsem naročnikom in sotrudnikom obilo svojega blagoslova ob praznikih in v novem letu. Uredništvo in uprav«. Obrestujemo vlog« na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojilc vsake vrste. Kupujemo, prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov. Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti. tfrfejft— RANILNICA DRAVSKE BANOVINE Mati: Otrok: saj je od tega že dolgo. pa očka ni in ga od nikoder ni. Veš, pa kako sveto mi je pripovedoval, ko mi je za slovo odpustke kupoval: »Saj pojdem le za leto dni, saj pojdem le za leto dni, a do tedaj le bodi brez skrbi. tvoj očka hišico zgradi«. In glej, pa ni ne hišice in ne očeta, pa vendar bila je obljuba sveta. In sedaj, že trikrat jaslice sem mu pripravil, vsak dan Boga sem prosil, da očka bi pri jaslicah pozdravil. A njega ni... Veš, sinko, to ni kar tako. Očkova pot je šla preko morja, očkova pot skoro ne pozna meja in do kruha je tako malo steza, o, ti še ne veš, in koliko solza! O, vem, očka obema je hišo obetal. jo v sanje je, v solze in delo vpletal za naju oba ... Zato sva sama, sama ... Toda ne jokaj, joj, kako rad naju ima! Pa mu piši, piši prelepo da ga čakava vsak Božič tako težko in piši, naj vse pozabljeno bo; nič ni treba hiše, iz misli naj jo izbriše, le domov naj pride in naj ostane doma, da ne bova tako žalostno sama. Mati: Pa res ... To misel stiskam v duši že leto dni pišem mu, da sprožil si jo ti. Piši mu še, naj le pohiti, še je čas, da potic ne zamudi; in piši mu še, da pri jaslicah vsak dan zanj lučka gori. O. Kazimir Zakrajšek: Izseljenska zbornica ali izseljenski svet? \ o \ i 1-oljen ik, hrvatsko glasilo SORIS-a (»Saveza organizacija iselje-mka ) \ Zagrebu razvija v svoji zadnji številki misel o ureditvi izseljenske službe za hrvatsko banovino, ki jo je izdelal tajnik g. Bartulica. List pravi, da je v ii jegov ili izvajanjih nakazan razvoj vsega dela za ureditev izšel jen-- k <■ službe raznih izseljenskih ustanov, ki naj bodo sestavni •I«'1' te službe, \ prvi vrsti Izseljenske.zbornice, ki mora postati glavna in osnovna ustanova sodelovanja izseljencev / domovino, posebno pri izseljenskem muzeju in institutu, ki naj bosta najboljša vez in podlaga tega sodelovanja, in Izseljenskega sveta, ki naj ho skupni organ celotne bano-vinske izseljenske oblasti in izseljenskih ustanov. Njegova važna naloga bo. da regulira in združuje vse njihovo delo s posebnim konstruktivnim vodstvo m.c Hrvatska banovina za Izseljensko zbornico. Iz teh besedi je razvidno, da so si Hrvatje za svojo izseljensko službo v Zagrebu v celoti osvojili vse načrte Izseljenske zbornice, kakor jih je zamislila naša Družba sv. Rafaela, jih predlagala pri vseh državnih izseljenskih kongresih in pri naših belgrajskih in banovinskih oblasteh, in kakor jih je. že deloma izvedla z ustanovitvijo svoje Izseljenske zbornice. Naše slovenske Izseljenske zbornice Družba sv. Rafaela še ni mogla izvesti v celotnem svojem načrtu, kakor si ga je zamislila. Po pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, za katera že dve leti zaman prosimo. Ko bi bila Družba s\. Rafaela naletela na isto radodarno razume-\ ali jo svojih načrtov, kakršnega so bili deležni' Hrvatje in do kakršnega je imel slovenski narod \ se lxižje in človeške pravice, bi bila svojo Izseljensko zbornico uredila že do popolnosti. Tako pa imamo sicer Izseljensko zbornico ustanovljeno, jo tudi vodimo, kolikor nam malenkostna finančna sredstva dopuščajo, vendar do i istega razmaha, kakršnega imamo v načrtu, jo pa nismo mogli razviti in je tudi ne lx>nio mogli, dokler no dobimo v Ljubljano tistih finančnih sredstev, ki so zanjo potrebna. To je edino pravilno. Da so se Hrvatje odločili, da izvedejo izseljensko zbornico v njeni celotni prvotni zamisli, je vsekakor modro in edino pravilno. \ saka pravilna in uspešna ureditev izseljenske službe se mora postaviti na fundamentalno stališče: Nič za izseljence brez izseljencev!« Izseljenci niso kakšna nezavedna masa, ki ne ve, kaj hoče, ki morda potrebuje kakšnega našega očetovskega varuštva, še manj kakega diktatorstva. Nasprotno! \ se naše dosedanje izseljensko skrbstvo ni rodilo za naše izseljence tistih uspehov, kakršne bi lahko v primeri z ogromnimi milijoni, ki so se zanj |M»trošili, edino zato, ker se je to osnovno stališče prezrlo. Zato se je Družba sv. Rafaela pri svojem delu takoj od začetka postavila na stališče, da je treba doseči najprej sodelovanje samih izseljencev kakor za našo državno tako za našo banovinsko, pa tudi za našo privatno izseljensko službo. Zato je sklicala že tri izseljenske kongrese, na katere je skušala privabiti čim največ izseljencev samih, da so povedali, kaj in kako hočejo, ali pa je skušala dobiti > saj primernih poročil iz kar največ izseljenskih naselbin po svetu. Kliie ..Planinskega vesfnika" Fo»o dr. A. Brilej Cerkev v Ratečah Sveta noč — blažena noč. ose že spi, je polnoč . . . Vendar pa za trajno pridobitev izseljencev za sodelovanje pri izseljenski službi tu doma tudi kongresi sami kot taki niso zadostovali in ne zadostujejo. Posamezni primeri so gotovo rodili lepe sadove, a trajnih ne. Tako smo prišli nujno in popolnoma umljivo na zamisel Izseljenske zbornice in jo tudi že kar ustanovili. Članstvo Izseljenske zbornice. Po naši zamisli naj je to organizacija, v kateri bodo včlanjene pred vsem vse privatne izseljenske organizacije tu doma. Katere druge organizacije, morda celo občine, župnije, banovinski uradi, kakor se je prvotno mislilo, naj bi še tvorile članstvo zbornice, je vprašanje, o katerem bo treba še razpravljati. Drugi del pa tudi obsega vse organizacije naših izseljencev samih iz vsega sveta, ki bi jih bilo treba pridobiti, da se Zbornici pridružijo. Le na ta način je možna praktična in uspešna zveza tujine z domovino in obratno. Na ta način l>omo dosegli pravi izseljenski parlament, kjer bosta tujina in domovina skupno reševali vsa vprašanja, skupna domovini in tujini. Druge poti, da bi se doseglo načelo Nič za izseljence brez izseljencev«, Družba sv. Rafaela še ni našla. Proti imenu »zbornica«. Kakor je pa zamisel Izseljenske zbornice edino pravilna in jo je sprejela / veseljem tako domovina kakor tudi naša tujina, so pa v Ljubljani nastale težave glede njenega imena. Letni občni zbor državne organizacije »Saveza Iseljeničkih Organizacija« je leta 1957. načrt Družbe sv. Rafaela o ustanovitvi Izseljenske zl>ornice. kakor tudi njeno ime navdušeno sprejel in sklenil posebno resolucijo, v kateri je zahteval, da se te zbornice vsaj v Ljubljani in Zagrebu uradno ustanove. \ Ljubljani so pa rekli, da je organizacija sicer dobra, da pa je ime »zbornica« |K>stalo terminus technicus za posebne, svojske organizacije raznih stanov, tako delavstva, trgovstva, obrtništva, zdravništva itd., da se zato nikakor ne more dovoliti, da bi se tudi ta organizacija za reševanje izseljenskih vprašanj smela ali mogla imenovati »zbornica«. Toda popolnoma neupravičeno. Res je, da izseljenstvo ni poseben stan. Tudi moramo priznati, da bi članstvo Izseljenske zbornice obstajalo tudi iz organizacij zunaj naše države. Kljub temu pa imajo v Zagrebu popolnoma prav, ko vztrajajo na tem, da so svoji organizaciji dali ime zbornica* vkljub vsem ugovorom. Če imamo lahko francosko-angleško trgovsko zbornico in slične zbornice, ki imajo tudi svoje člane zunaj države zakaj bi to ne smelo biti pri Izseljenski zbornici? Četudi izseljenstvo res ni poseben stan, je pa to posebno s t n j e velikega dela našega naroda, ki ima tako svojske in sebi tako lastne potrebe in razmere, da tvori zase popolnoma /aok roženo celoto, ki je za narod in državo naravnost življenjskega pomena. Nekateri so smatrali celo pravilno, da ga imenujejo kar »našo deseto banovin o«. Bodimo praktični! Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na to: Če smo do sedaj res z besedico zbornica« pojmovali take izključno stanovske ustanove, pa se je danes pokazala nujna potreba in velike državne ter narodne koristi zahtevajo, da pojem tega imena razširimo in dodamo tem obstoječim zbornicam še zbornico z nekoliko drugačnim obeležjem, drugačno ureditvijo; zakaj bi morali biti tako ozkosrčni, da bi zaradi ljubega imena škodovali toliki in tako važni zadevi našega naroda in naše države? Če do sedaj nismo imeli takih zbornic, pa se je j>okazaIo, da so danes potrebne in koristne, za božjo voljo, zakaj bi jih ne smeli ustanoviti? Ali nimamo danes sto in sto stvari, ki so se pojmovale še lansko leto popolnoma drugače kakor se danes? Prišla je |>otreba, nastale so nove razmere, koristi naroda in države so zahtevale, pa se nismo in se nismo smeli |>omišljati, da bi ne prelomili s preteklostjo in si ustanovili nekaj, kar je bilo popolnoma nasprotno vsemu našemu dosedanjemu pojmovanju. Družba sv. Rafaela je po svoji dolgoletni izkušnji in po svojih številnih razgovorih in posvetovanjih z najrazličnejšimi poznavalci izseljenskega vprašanja tu do m i. in v tujini prišla do istega zaključka, do katerega so prišli tudi v Zagrebu: Izsel jenska zbornica je edino pravilna, pa tudi edina uspešna ustanova, ki more to veliko naše narodno vprašanje uspešno reševati. Še veseli smo, če smo našli način, ki lahko uredi našo izseljensko službo tako, da obeta novo dobo našega narodnega, državnega in privatnega izseljenskega skrbstva, in da bomo mogli popraviti vse napake, storjene do sedaj. Nikdar namreč ne smemo izgubiti izpred oči strašnega dejstva, da ima naš narod polovico sebe zunaj svojih ožjih in državnih meja, česar noben drug narod nima. Reševanje izseljenskega vprašanja je pri nas obenem reševanje našega narodnega obstoja. Če pa gre za tako velike stvari, ali se smemo samo za trenutek po-mišljati storiti vse, kar bi nam le količkaj moglo pri tem pomagati? Nasvetovali so nam ime »Izseljenski svet«. Vendar »Izseljenski svet« nikdar ne more doseči uspehov »Izseljenske zbornice«. Tudi Izseljenski svet slovenske banovine bo potreben in ga bomo morali ustanoviti. To bo pa vez, ki bo vezala uradno banovimsko izseljensko službo s privatno v, 'Zbornici. Dolžnost Družbe sv. Rafaela bo zato, da vztraja pri imenu »zbornica« in stori vse, da izvojuje tudi uradno potrditev tega imena, prav tako kakor dela v Zagrebu »Save z Iselje-ničkih Organizacija«. F. V.: Slovenci v Holandiji Ko sprevod odide, je cesta še vedno polna ljudi. Nekateri so iz bližnjih našel j kar peš prihiteli k današnji slovesnosti, drugi zopet poganjajo svoj »fic«-kolo. oddaljenejši so pridrdrali na motorjih, drugi so si pa najeli avtobus ter se udobno, kot bi šli na izlet, pripeljali v Heerlerheide. Cesta pred cerkvijo v Hessenbergu je že zasedena. Ljudje, ki hite mimo, si utirajo pot skozi množico ter radovedno opazujejo vesele in živahno nasmejane ljudi ter prisluškujejo govorici, ki sicer lepo. zveni, a je nerazumljiva. Med množico ponosno stoje praporščaki v svojih častitih črnih rudarskih uniformah. Kapo jim krasi lična perjanica. Nad njimi plapolajo v jutranjem vetriču lepe zastave. Sonce odseva iz zlatih niti, ki so vdelane v podobo sv. Barbare, patrone rudarjev. Pristne slovenske barve se prelivajo na slikah teh zastav, ki so prav za prav bandera. Kajti te zastave nosijo verske simbole, ki so jih prinesli naši bratje po krvi iz svoje in naše domovine. V svojih srcih so jih prinesli ter jih ovekovečili na banderjh, da jih sedaj združujejo, jih dvigajo ter vse spominjajo na domovino tam daleč, daleč... Šest zastav je, šest društev. Veter pregiba lahno dragoceno blago; z zlatom vezene črke se prikazujejo, da moremo razbrati: Društvo svete Barbare v Heerlerlieide ... v Hoensbroecku ... v Lutterade... v Brunnssiitnti .. . v Evgelshovenu ... v Chevremontu ... Pred cerkvijo je vedno bolj živahno. Zdi se ti. kot bi bile čebelice pred panjem. Pa saj so Slovenci res pridni kot čebele. Zato tudi kmalu najdejo delo. Razmere so res take, da morajo često iz kraja v kraj, od rudnika do rudnika. Ob takih prilikah se snidejo stari znanci, stara prijateljstva ožive in potrdijo. Janez razlaga, kako se je preselil iz rudnika Maurits v Hendrik in je takoj sedaj bližje centrali in Heerlenu. Potem nekoliko obravnavajo razmere v rudniku, ko beseda kmalu zaide na domovino: Kaj pišejo od doma? Kaj je v Sloveniji novega? Kdaj je bil kdo poslednjič doma? Koliko more kdo pošiljati svojcem? Nekateri že po dvajset in še več let niso bili v domovini. Težko si predstavljajo, kako je sedaj vse drugače doma, kot je bilo nekdaj. Treba bo iti kdaj pogledat sveto domačo zemljo. In ob tem hrepenenju so ozeleneli temni kupi zemlje iz rudnikov, povečali so se, cerkvica se je zableščala iz zelenja na vrhu, domača vas je zrastla v rebri, fantovska pesem je zadonela na vasi in vrisk je udaril na uho, pritrkavanje se je oglasilo. Solza se je utrnila po licu. To je domovina iz mladostnih dni. Čemu vendar sem silil v tujino, trdo in osorno, često kruto in malokdaj prijazno, vedno hladno in nikoli domače toplo? Kruh... Boljša doma skorjica črnega kruha kot v tujini kos belega, s krvjo in žulji v hlapčevanju zasluženega. Brez takih veselih dnevov, kot je današnji, ko vidiš domače obraze in ti boža ušesa materina govorica, bi težko vzdržal. To so utrinki, ki padejo v dušo ob tem veselem razpoloženju. A ne, da bi ga kalili; še povečajo veselje: saj smo vsi Slovenci, ene matere sinovi, v istih težavah živimo, zato nas ista ljubezen in veselje poživlja. »Gospod pater je že prišel,« zašumi med ljudmi. To je bodisi p. Bogumil Remec, ki se je odtrgal od študij v Valkenburgu in prihitel med naše izseljence, bodisi p. Prah, ki je za danes zapustil svoje ovčice v Belgiji ter prihitel čez mejo v Holandijo med rojake. Pater Teotim van Velzen, vsakemu našemu izseljencu v Holandiji dobro znani »pater Teotim«, je pa že med prvimi tu pred cerkvijo ter zbira okoli sebe pevce iz različnih društev, da bodo med sv. mašo prepevali to, kar so se med tem časom učili. Ljudje obkrožajo patra in srečni so, ko slišijo iz njegovih ust prijazno slovensko besedo. Čas svete maše se je približal. Čemu neki še čakajo? Naše diplomatsko zastopstvo mora še priti. Še nekaj minut mine v prijaznem slovenskem pomenkovanju — kot nekdaj v domači fari pred cerkvijo po veliki maši. Avto pridrči — narodne noše ga obstopijo. 2e se dvigne visoka postava našega konzula g. dr. J. Miličiča. Ves je nasmejan in se rokuje s predsedniki poedinih društev sv. Barbare. Za njim je že izstopil g. dr. Ciril Škrjanc, prav tako v lepi diplomatski uniformi in še častni konzul g. Dupaunt iz Heer-lena. Veselje in ponos odsevata našim ljudem z obraza. Saj so člani države, ki ima urejeno zastopstvo v Holandiji. V nekaj minutah je pozdrav končan, red narejen in organizirano odhajajo Pred cerkvijo v Hessenbergu. ljudje po skupinah v cerkev. Zastavonoše se vstopijo z zastavami spredaj pred klopmi, v prve klopi sedejo zastopnik države in pa odborniki društev, v ostale klopi se razvrstijo ostali. Zvonček zapoje — duhovnik prihaja pred oltar. Na koru se oglase orgle; niso sicer prave orgle, temveč le velik harmonij, a gospodična Slavica Zajčeva zna izvabiti iz njega orgelne glasove. Ko 2apleše po zraku še taktirka patra Teotima, je vsa cerkev napolnjena z akordi, ki so holandskim ušesom nekam tuji, a vendar ugodno vplivajo. To so prelepe domače cerkvene pesmi slovenskega naroda. In kako boža ta pesem ušesa Slovencev v cerkvi, prodira jitn do srca in dviguje dušo k Bogu. Hvalijo Boga, da jim dovoli v domačem jeziku javno moliti Njega Vsemogočnega tu v daljni Nizozemski. In izpred oltarja se oglasi »Kvrie eleison« in >Dominus vobiscum«. Prav tako je, kot nekdaj v domači cerkvi, ko so pred mnogimi leti kot otroci prvič razločili te svete župnikov e besede. A danes vedo, kaj pomenijo in tudi zanje imajo svoj pomen: »Gospod usmili se nas, ki v tujini garamo in se mučimo za vsakdanji kruh, usmili se nas in daj nam moč, da vzdržimo, hrani nas z nebeškim kruhom. Gospod, bodi z nami, varuj nas, varuj naš narod in našo domovino, ki smo jo morali zapustiti; bodi z nami, Gospod, da vsaj nebeške domovine ne bomo izgubili.« Kako lahko človek moli ob takih prilikah. Saj je vse, kot bi bilo v daljni domači cerkvi, samo tale cerkev, ta ni domača. Ni tistih veselih angelcev po oltarju in po slikah, ne krivih zlatih svetnikov, ki drže znamenja v rokah — ni sv. Florjana z vedrom, sv. Roka s psičkom, sv. Lucije z očmi, ne sv. Matija s sekiro, ne sv. Neže z ovčico, ne sv. Lovrenca z ražnjem in ne sv. Barbare s hostijo ali sv. Apolonije s kleščami. Slike so drugačne, barve drugačne, svetniki drugačni, oltar drugačen, cerkev drugačna, vse... Kako to? Saj smo res vendar v Holandiji in ne v domači cerkvi tam. v Sloveniji. Pa saj smo se vendar že popolnoma navadili na te svetnike in cerkev — toda ob takih slovesnostih se človek bolj kot kdaj spomni domačega kraja, vse mu je živo pred očmi in duh odpotuje tja in se živo zamisli v zlato preteklost in jo hoče prestaviti v sedanjost. Tedaj se oglasi še slovenska beseda: v slovenski besedi oznanja duhovnik božjo besedo. Oh, to je radost, to je veselje, ki ga dožive samo nekajkrat na leto. Ko bi dobili svojega stalnega izseljenskega duhovnika, kako lepo bi to bilo. Vsako nedeljo bi imeli svojo lastno slovensko sv. mašo. Prosili sc že zanj, pa ga ni, ga ne dajo, — ga nimajo___Slovenske božje besede, te nam je treba. Potem se ne bo treba bati, da bi zatajili svoj narod, kajti slovenska božja beseda nas bo učila, da je to greh in nas pred njim svarila. Pater govori izpred oltarja. Na rodovitna tla padajo ta zrna. Ne bodo jih pozobale ptice neba in ne pohodili ljudje. Ljubezen do Boga in ljubezen do naroda bo rastla in se krepila, kajti srca trepečejo v svetem veselju, ko padajo vanje zrna večne resnice po domači besedi. Zopet se oglasi petje. Dobro je pater Teotim izvežbal pevce. Holandec je sicer, a mu tako ugaja značaj slovenskega človeka, da se je že davno zavzel za naše rudarje. Marsikomu je že dobro svetoval, drugim j>omagal iz stiske, tretjemu izboljšal položaj, tako da ga Slovenci okoli Heerlena že nazivajo z »naš pater/. In ko je obiskal našo domovino in videl njene krasote ter slišal našo pesem, se je navdušil za Slovenijo in Slovence. Lepa je Nizozemska in bogata, Slovenija pa skromna, a njena krasota je nekaj edinstvenega, njena pesem nekaj očarujočega. Pater se je ponudil Slovencem v pomoč ter hodil enkrat sem, drugič tja pomagat pevskim zborom. Pevski zbor iz Heerlerheide in njegova pevovodkinja gdč. Slavica Zajčeva so dobili v patru Teo+imu svojega mecena. Ob skupnih nastopih pa dirigira p. Teotim združenim pevskim zborom na koru cerkve v Hessenbergu in dobro se tedaj odrežejo vsi. Tudi danes je slovenska pesem lepo odmevala po veličastni cerkvi in častila vsemogočnega Vladarja vseh narodov. Sveta maša jo končana. Zadnji zvoki cerkveno postni utihnejo. Zastave se dvignejo, zastavonošo jih dostojanstveno odnesejo po sredi cerkve na prosto. Za njimi stope diplomatsko odposlanstvo, l judje se pa kar ne morejo odtrgati od klopi, še bi radi pomolili za tega in onega. Saj so zel-šten. tudi za Holandijo moli, ki mu daje kruha, dasi trdo prisluženega, pa prosi, da bi ga hilo še več in še boljšega, ki bi ga bili tudi domači v domovini deležni. In še ene iskrene prošnje niso l>ozabili — da bi jim Bog dal še enkrat videti domovino in drage svojce. Pred cerkvijo je seveda že vse urejeno. Člani posameznih društev se zbero okoli svojih bander. Z godbo na čelu odkorakajo jh> vrsti drug za drugim skozi vso naselbino tja proti farni cerkvi sv. Kornelija. Tam je dvorana in v nj1j pa mater. O«.- Ažbe je šel za delom na daljno Francosko, da bi s prihranki popravil J ' pokupil njivico in poskrbel vsaj za vsakdanji kruh za svoj drobiž Stokrat sem ze prebrala!« je zavzdihnila mati, toda njen glas je bil mehko topel, pričakujoč in zaupajoč v moževo besedo, da bo prišel in v božjo milost da ga bo na potu pred vsem hudim varovala. Pisal je /e pred meseci, da se pripelje za Božič, pisal je tudi, da je na Fran-.oskein vojska m od tega pisma ni Jera dobila nobenega več. In od takrat so ji noči nemirne; ob vsakem šumu se zgane in če globoko v dolini zalaja pes jo vso prevzame: on gre. Če je v steni zaškrtal črv, je že mislila, da trka on, da je pršel <>n, gosjjosko oblečen in z denarjem založen, foda njega ni bilo in ni bilo pisma. Morda so ga v vojsko vzeli, morda ga je v jami zasulo, morda se je prehladih — slaboten je bil že tako in tako —, dobil pljučnico in umrl. OI> takih mislih so jo zalile solze in stiskalo jo je pri srcu. »Pa preberite še enkrat!« je prosil Jernač in mati je odmotala že \se oguljeno pismo: Draga Jera in ljubi otroci! Najprej Vas pozdravljam in Vam siKiročam. da sem zdrav. Tu, kjer kopi jem. je le malo Slovencev. Zasluži se še dosti dobro, drago je pa tudi vse. Za Božič pridem domov, prej Ti bom pa še večkrat pisal, da ne boš v skrbeh. Za otročičke ■sem že nakupil nekaj, pa tudi denarja sem prihranil. Je pa i>ovsod denar v trdili rokah. Ne grem pa nikamor, razen v cerkev. Francosko sem se že naučil za silo. je pa to strašno čudna govorica. Koliko je naša lepša. Kar zjokam se, kadar slišim pesem na slovenske besede. Upam, da ste zdravi. Vem, da Vam gre težko. Tu je zdaj vojska z Nemci, vendar za nas ne velja. ? delati moramo bolj. Če bo le kaj novega, Ti bom takoj pisal. Nič se ne boj zame, na.se pazi in na otročičke. Tako težko že čakam Božiča, ko Vas bom spet videl. Sedaj Vas pa vse lepo pozdravljam in na svidenje. Vaš oče. Otroci so poslušali, kot da je pismo šele ta trenotek priromalo iz Francije in da jim je vsaka beseda novo razodetje. Ob posameznih besedah se je zdaj temu zdaj drugemu utrnila solza, materine so pa kapale na pismo in napajale nerodne in težke črke, da so se razlezle po papirju. »Pa le pride, pa le pride!« je ploskal in vzklikal Tonček; zanj, ki je bil komaj štiri leta star, je bilo v pismu najvažnejše to, da je oče nakupil nekaj za otroke. »Molimo, da bi se res zgodilo!« je velela mati in si brisala solze. »Oče naš... Za našega očeta... oče naš...« se je glasno vrstilo, zdaj mehko, zdaj ihte, /daj spet zaupno, kot bi oče bil že na stezi proti bajti. Lučka pri jaslicah je pojemfia in zdelo se je, da se v trepetu plamenčka premikajo ^udi pastirci in da se priklanjajo trije modri. Tudi zvezda je drhtela in se nižala k jaslicam. »Mati, pastirčki so pa živi!« je kriknil Tonček, Jernač se mu je pa zasmejal: »Norček!« »Zakaj, ko pa vidim!« je zarenčal Tonček, tedaj oa je lučka že ugasnila. Zunaj je piskala burja, butala snežinke v okna, ki so bila že do polovice zasnežena. »Mati, tako sem lačen!« je zajecal Tonček, mater je pa zabolelo. Drugod so pekli potice in kolače, ona pa zmore komaj soržični kruli. Bog ve, kako pa je z njim, morda še tega nima, morda se trpinči kje v jarkih in je lačen in moker. Šla je k miznici in načela hlebec, ki ga je namenila za drugi dan. Narezala je skoro do pičice enake kose in jih razdelila, le zase ni oddelilu., zatajila je lakoto, ker je pred njo že zijala skrb pred prihodnjim dnem. »Oče nam bo pa potice prinesel!« je iznova vzkliknil Tonček, cmakajoč z ustnicami in smehljajoč se trdemu kruhu. Misel na potice mu je bila tako sladka, da je pozabil vgrizniti v kruh. »Bog daj, da bi bilo res!« je zavzdihnila mati in pogladila Tončka po glavi. Ob misli, da prinese oče potic, se je zresnila tudi Mica, in zamislila sta se Jernač in Jože. Morda se pa Tončkovo prerokovanje res uresniči. Ta misel ju je prevzela, da sta se je oklenila z vso ljubeznijo, z vsem upanjem in z vso vero. »Pozno bo že!« je menila mati, od polnočnice že ni vjč spala in danes je praznik sv. Štefana. »Počakajmo še!« se je zavzel Tonček. Mati ga je začudeno pogledala in tudi v njej je sedaj zagorelo upanje močneje, da pa morda le pride. Skromna luč je čudno trepetala in obletavala jo je nadležna vešča. Nekje v dolini so zalajali psi. Mati je prisluhnila in prisluhnili so tudi otroci. »Ali je dobro zapahnjeno?« je zaskrbelo mater. Bajta je na samem in ]h>-tepencev je nič koliko. Nič ne veš, kdaj se priklati v hišo in ti odnese še zadnje, kar premoreš. »Jaz sem zapahnil!« se je moško odrezal Jernač in že izginil v vežo in še enkrat preizkusil zapah. »Nič se ne bojte!« je velel samozavestno Jernač, čutil se je kot gospodarja v hiši. Tonček je splezal k oknu in naslanjal čelo na mrzlo šipo. Mati. lučka gre k nam! je nenadoma kriknil, prečudna radost se mu je razlezla po obrazu. K oknu so planili Jernač, Jože in Mica in za njimi še mati. Bolj se je lučka bližala, bolj se je v vseh vžigalo upanje, da morda lučko nese oče. Lučka se je pozibavala zdaj hitreje, zdaj počasneje. Od same nepoznane sladkobe niso mogli do besede in ko se je lučka približala hiši, jim je zastala sapa. Z lučko se je pomikal proti bajti moški s kovčegoan na plečih in s kovčegom v roki. »Oče gre!« je reklo nekaj Tončku, ni pa upal klikniti, zgrozil se je ob misli, če to ni morda razbojnik, ki pobira otroke. Pobutalo je na vrata, otroci so se stisnili v klopčič in mati se je zgrozila, pa je bila misel, saj je on, močnejša. »Jera!« je votlo zabobnel glas in se lovil po bajti iz kota v kot. »Bog bo>di zahvaljen, on je!« je kriknila mati in kot mlada nevesta planila v vežo. Oče, oče, oče!« so vzklikali otroci, poskakovali, se objemali in noreli. »Oče, oče, oče!« je odmevalo po bajti, on pa je razvrščal po mizi blago, čevlje, rute in nazadnje še potico. »Pa sem rekel, da bo oče prinesel potico. Ti si me pa zmerjal, da sem norček!« se je trkal na prsi Tonček in se oklepal očeta. Hvala Bogu!« je vila roke mati in od sreče ihtela. Tisti Božič je bil za Ažbetove najlepši v življenju. Y hlev je priromala še ena kravica, in k bajti se je prislonila še ena njiva. Mausser Karel: Sveta noč v tujini Marija stoji pri oknu in strmi na ulico. Nalahno se vsipajo sneženi kosmi na poledeneli asfalt in kmalu je pobeljena vsa cesta; le črnikasti tramvajski tir se vleče med ulicami, kakor dvoje grenkih misli, ki jima nikdar ne prideš do konca. Marija misli. Tam daleč nekje morda sedaj tudi sneži in prav tako tiho se vsipajo snežinke na slamnate strehe, na izumrla polja in na temno zelene smrekove gozdove. In pre-d oči ji stopi hišica, tesno stisnjena v reber in tako blizu gozda, da poletne popoldanske sence smrek segajo prav pred prag. In v tem hipu se ji zazdi rojstna hišica kakor drobna ptica, ki se je skrila in potuhnila pred jastrebovo gonjo. Misel — hrepeneča romarica — ji odpotuje k njej. 2e stopa skozi vegasta vežna vrata v začrnelo kuhinjo. Mati stoji pred štedilnikom in devlje žerjavico v ponev. Oče prihaja ia hiše z molkom v roki, Jože naliva blagoslovljeno vodo v skodelico in Jerica išče škatlico s kadilom. Sveti večer je. Marija se zdrzne in nasloni čelo na šipo. Po pločniku hitijo ljudje; čudno nasmejanih obrazov so in Marija čuti, da so jim oči vesele kakor otrokom, ko ogledujejo novo igračo, ki so jo že dolgo želeli. In misel zopet poroma nazaj. Oče je pričel z molitvijo, Jerica siplje kadilo na žerjavico, da se prijeten vonj dviga pod strop in se razliva po vsej kuhinji. Jože škropi s pušpanovo vejico in vsi molijo za očetom, ki z drhtečim glasom moli Zdravo Marijo. Ko je vsa kuhinja prej>ojena z dehtečim vonjem, gredo še v »hišo« in v kamro in nato še okrog hiše, da se molitev staplja s snežinkami, ki neslišno padajo na zmrzla tla. In vsa hiša postane kakor kapelica. Obrazi vseh so obsijajii s čudovitim sijem, kakor da je v srcih skrivnost, ki jo vsi čutijo, pa se jo boje izraziti v besedah. Pod oknom hrumi tramvaj in Marija se vzdrami. Roke ji trepetajo in v očeh ji blešče solze. Sveta noč v domovini! Smejoči obrazi znancev, pritrkavanje zvonov, voščila in sreča v slehernih očeh. Mariji se nabirajo solze v očeh in zdrsnejo preko lic na šipo. Rahla sled se zariše na zasopljeno steklo. Obriše si solze in stopi k mizi. Pred papirnatimi jaslicami gori lučka, ki podrhteva, da svetli ognjeni jeziček .nemirno bega po steni. Pred Marijinim kipcem leži kartica — božični pozdrav iz domovine, in Mariji se zdi, kakor da iz sleherne črke diha vonj kadila, kakor da iz sleherne besede zvenijo domači zvonovi. Tako preprosta je kartica, toda Marija čuti, da bi ji bilo brez nje še težje. Mala vaška cerkvica je naslikana pa njej, vsa v snegu in skozi polzasnežena okenca lije svetloba in pada proti gozdu, ki se šibi pod debelo snežno odejo. Iz line se sklanja droben angele in s trobentico oznanja blagovest božjega rojstva. Marijine roke begajo nemirno po mizi, jok jo davi v grlu, najraje bi zaihtela na glas. V kuhinjo moram, pomisli in potegne z rokavom preko oči. Na stopnicah sreča gospo, ki je bila prav k njej namenjena. »Danes zvečer ostanite doma,« reče odsekano. »Sina še ni, z možem pa greva na obisk. Ce pride, mu dajte večerjo, naju pa ni treba čakati.« »Prav, gospa.« Mariji je všeč, da bo sama. Vse lepše se sanja o najlepšem, če si sam. Ko pomije, odide nazaj v svojo sobico. Tema je že, toda ne prižge luči. Oči so ji uprte v jaslice, duh pa sproščen beži v domačo hišo, kjer se vonj kadila sladko preliva iz kuhinje v »hišo«, kjer oče s tresočim glasom prebira čudež božjega učlovečenja, v rojstno vasico, kjer bodo kmalu v skrivnosten mir vzdrhteli božični zvonovi. Odsvit lučke nemirno bega po steni, iz Marijinih oči polže solze in počasi kapljajo na kartico, ki jo drži v roki. Albina Zakrajšček: Piši mu samo . . . Mati je ležala težko bolna. Z uvelimi rokami se je krčevito oklepala »Bogca . ki je bil še posebej blagoslovljen z odpustki za srečno zadnjo uro. S slabotnim glasom je poklicala hčerko, ki je slonela ob posteljni stranici in skušala ustreči vsaki materini želji. »Piši mu. — Takole mu piši v mojem imenu: Moj izgubljeni, a večno ljubljeni sin! Minilo je že 28 let, odkar nisem dobila od Tebe nobene črke. Ti prvi, najtrpkejši cvet moje materinske sreče in .ljubezni! Kdo bi preštel vse solze, ki sem jih pretočila zate, ko si odhajal v daljni tuji svet, moj nikdar pozabljeni otrok? Kdo bi zacelil vse moje žulje na rokah in tna nogah, ki sem jih dobila \ težkem delu, da sem Ti mogla pošiljati denar, ko si študiral v mestih? Kdo mi je polagal nu ustnice zlate besede, ko so vsi drugi o Tebi slabo govorili? Kdo mi vdihne vsako jutro in vsak večer lepo misel nate, ko bi Te morala že zdavnaj pozabiti, kot si me izbrisal Ti iz svojega srca? Edino Bog ve, ki bo kmalu moj Sodnik in nekoč tudi Tvoj.« Bolnici je glava omahnila v blazino. Pogled je uprla v Križanega na steni. Z zadnjimi močmi je izpregovorila komaj slišno: »Piši mu samo to: Vse Ti je .odpustila Tvoja mati!« Tretji dun po materinem pokopu je prišlo sporočilo iz Amerike: Ljuba naša mati! Sporočamo Vam, da je naš Nace v neki umobolnici. Zdravniki nimajo upanja, da bi se mu še kdaj vrnila ljuba pamet. Nikar ne bodite žalostni, saj Vas mi tem bolj radi imamo. Odposlali smo Vam zopet 10 dolarjev za Vaš priboljšek in olja kupite, da bo pri »Križu« lučka gorela za našega Načeta. Zadnja in največja žalost je bila materinemu srcu odvzeta. Albina Zakrajšček: Njen dnevnik in njegova pisma (Dalje.) -Novo leto 1916. Nobenih poročil ne dobim — kje je vzrok? Še naslova nimam! — Daleč tja čez hite moje misli. Saj tam nekje živiš ti, moj zaklad, vsa moja sreča. C e sem t<- kdaj ljubila — te ljubim sedaj, ko živim v samem večnem strahu za tebe, sedaj, ko niti ne vem, če si še živ? — Vedno bolj, če je to mogoče, sem vsa tvoja moje misli so del tvojih, nebo in pekel v moji duši — vse zate, vse po tebi, umreti zate — bi mi bila radost! Novo leto mar res same solze mi Ih»š prineslo? < iospod. ta ko nemirna sem vsa. da komaj občutim Tvojo bližino! Spreglej zopet mojo slalnist o.-saj hočem vedeti, da si bil danes v jutru: moj sladki gost! 12. I. 1916. Končano, pozabljeno, odpuščeno. Ko sva se srečali z Julko, sem jo nagovorila, čeprav je gledala drugam. Prva sem se uklonila in pozabila na krivico, ki mi jo je naredila. I Korak do sprave je težak a \ srcu vstaja mir sladak! (Sardenko.) le/ko so se mi prvi odprla usta, a saj moram biti vendar jaz vodnica same sebe, lie pa, da bi v meni prevladalo sovraštvo. Zavest, da sein junaček, je res sladka. Mami sem zelo ustregla; kdo bi kuhal tisto staro jezo in sovraštvo in nikdar naj nam v jezi z brati sonce ne gre za božjo gnado,« mi večkrat pravi teta Minka. Moja najdražja! 15. I. 1916. \ bitki JO. \l. 1915 sem bil težko ranjen v glavo. Ko sem se zopet zi /edel, sem bil daleč za bojno črto. Sedaj tu v ujetništvu. Misli, moli in ne bodi žalostna \es Ivoj.. . Cenili mi je prikrival tako dolgo? — Ranjen v glavo. — — O liolest molči in če spregovori, je beseda kratka, kratka. (Lov renči č.) 15. II. 1916. /.e mesec dni nobenega glasu. Mar res, le bolečina sama mi zvesta bo ostala vse dni? 29. II. 1916. I voj -od je danes! Si li prejel moja voščila in kar sem oddala na »Rdeči križ . tobak, cigarete, čokolado? Nič ne vem — le to, da te neizmerno ljubim in zato neizmerno trpim! 1. III. 1916. Moj god Kako !>i mogla biti vesela. Darilca, podoknica — harmonika. Meni veselje noče in noče v srce. O saj na licu je bil sam smeh, le v očeh mi bral prijatelj je solze., tudi moja mati zna jih brati, zato mi streže, kar more, m brez besed — tolaži. Mati Bog ti plačaj! Kako sem po tebi jaz bogata! Prva obletnica, kar Te poznam. 13. III. 1916. Kaj naj napišem? Pretežke so moje misli, zato molčim, trpim! Le-tam čez se je utrnila zvezda... Ljudje pravijo, da to |>omeiii: smrt! 30. III. 1936. \ se misli, želje v daljo koprne, a vsaka se v bolestni nič razbline. Za oknom smrtne sence se reže. Dom in Svet, Sonet trenutkov. (Dalje prihodnjič.) (Jože Plot.) MLADINSKI KOTIČEK Pozdrav iz Amerike Najprej prav iz srca pozdravljam vse prijatelje, čitatelje tega lista, in posebno mladino daljne Evrope. Neki prijatelj me je naročil na Vaš list, ki ga prav rada čitam jaz kakor tudi moji starši, ker je zelo zanimiv mesečnik. Castitam Vam za trud in skrb za izseljence ]>o širnem svetu, prijatelju se pa iz srca zahvalim, da mi je plačal naročnino za ta koristen list. Rekel mi je tudi, da naj se tudi jaz oglasim v Vašem listu, zato Vam danes pišem. Stara sem 15 let, rodila sem se tu v Ameriki. Hodim v višjo šolo Sv. Imena in sem fa-ranka fare sv. Lovrenca, ki jo vodi č. g. župnik kanonik J. J. Oman, ki je Vam gotovo že znan. Pojem rada, učim se rada, čitam rada, pišem pa vedno kaj. Zdaj, ko sem <-amo sebe opisala in me že nekoliko poznate, bom pa napisala kaj o Slovencih tukaj v Clevelandu. Tukaj imamo več slovenskih zborov, ne samo odraslih, ampak večinoma mladinskih. Tukaj v Clevelandu imamo deset mladinskih zborov. Sedem zborov poučuje g. Louis Seme, čigar sliko Vam pošiljam, dva zbora poučuje g. Ivan Zorman, čigar sliko Vam tudi pošiljam, en zbor pa poučuje Rev. M. Jager. Pošiljam Vam tudi slik-^ Skupnih mladinskih zborov pod vodstvom g. Louisa Šemeta. Na tej sliki vidite vso tukaj rojeno mladino, ki ljubi in časti slovenski materinski jezik. Imam več slik raznih slovenskih zborov in uniformiranih krožkov, slovenske nrograme, spominske knjige društev in prireditev, ki jih prirejamo v Ameriki \ materinskem jeziku. Brala sem v več listih in tudi č. g. pater Kazimir Zakrajšek nam je govoril o muzeju, ki ga j>ostavite v Ljubljani. Z veseljem Vam bom poslala te zanimive spomine, če mi boste s]>oročili naslov, kam naj jih pošljem. Kakor veste, je meti nami č. g. pater Kazimir. Imela '-ein priliko, |K>zdraviti ga in mu seči v roko na pikniku skupnih društev naše fare. Ko je pozdravil in govoril izseljencem, sem videla, kako so solze rosile oči naših slovenskih mater in očetov, in vem, da jim je segel ta ganljivi govor do dna srca. Kako smo se pa mi mladi začudili, ko nam je gospod pater spregovoril v angleškem jeziku. Res, zelo smo bili veseli, imeti ga v naši sredi in želimo inu srečno potovanje čez široko morje in upamo, da nas zopet obišče. Prejmite še enkrat iskren pozdrav od Viktorije Hočevar, 5541 East 81 St., Cleveland, O., USA. Naša mladina bratom in sestram v tujini Z ganljivo ljubeznijo se je letos mladina nekaterih naših šol spomnila vseli tistih, ki jim ni dano, da bi dneve Gosj>odovega rojstva praznovali sredi med nami, v lepi slovenski domovini. Z vnemo, ki jo premorejo le mlade, nedolžne duše, so učenci in učenke izdelali lepe slike in albume, zbrali šolske in leposlovne knjige, da bratom in sestram v tujini poklonijo za Božič najlepše: košček domovine! Tako je V. b in c razred v Bohinjski Bistrici, ki ga vodi gdč. Helena P i s k e r n i ko v a , poslal mične akvarelne slike in pisma, izmed katerih jili nekaj objavljamo: Viktorija Hočevar. Dragi rojaki! Dolgo časa je že preteklo od takrat, ko sem Vam prvič poslal iskrene |M)zdrave tja daleč preko meja. Pisal sem Vam in pišem Vam tudi zdaj, dasi ne vem, ali bo moje pismo prispelo do mesta, kamor sem ga namenil. Iz srca želim, da bi Vas našlo zdrave in bi Vam prineslo vsaj nekaj trenutkov veselja. Tudi mene bo zelo veselilo, če mi kaj napišete o lepoti Vašega kraja in kako se Vam godi. Če bi se moje žel je spolnile, bi se Vi vsi vrnili nazaj med svoje rojake v milo slovensko domovino. Ker pa to ni mogoče, pa prosim, da nas vsaj kdaj obiščete. Našo mejo varuje mogočni Triglav. Na Triglavu je Aljažev stolp. Gori so dali ime že naši pradedje, stari Slovani. Rekli so: Ima tri glave: z eno gleda v preteklost, / eno v sedanjost, z eno pa v prihodnost. Pod Triglavom je Aleksandrov in Aljažev dom, kjer se izletniki okrepčajo. Dragi rojaki! Ljubite naš lepi slovenski jezik! Starši, ki imate majhne otroke, učite jih slovensko govoriti, potem ne bodo odpadli od slovenskega naroda. Ostanite zvesti slovenskim šegam in navadam! Kakor v domovini nam, tako naj tudi Vam v tujini Miklavž prinese mnogo lepih daril. Želim Vam vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto. Iskreno Vas pozdravljam Dular Marija, učenka V. c razreda. Dragi rojaki! Namenila sem se, da pišem Vam, bratom in sestram, ki Vas sicer ne poznam, ki pa smo si bratje in sestre po rodu. Odrasli in otroci večkrat slišimo o Vas, ki ste tako daleč od nas. Največ pa sliši mladina v šoli. Moj rojstni kraj je Nemški Rovt. Vsa dolina je obdana z gorami. Najvišja med njimi je Triglav. Na vrhu Triglava je Aljažev stolp, pod njim pa Aleksandrov dom. Triglavski dom in Vodnikova koča. Pod Triglavom je sedmero jezer, ki pošiljajo vodo v slap, ki teče skozi Bohinjsko jezero. Ob Bohinjskem jezeru je cerkvica, posvečena svetemu Janezu. Blizu je hotel sv. Janeza. Četrt ure je oddaljena cerkvica sv. Duha. Nedeilja decembra je posvečena Vam. ki ste šli služit kruh v tujino. To je prva adventna nedelja. Želimo Vam, da bi dobro služili svoj vsakdanji kruh in da bi 110 pozabili svojega materinskega jezika. V si Vam želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Vas prisrčno |>oz.drav]ja Rozman Gizela, učenka V. b razreda. Pomladek Rdečega križa IV. b razreda na II. drž. dekliški meščanski šoli v Mariboru je pod vodstvom razredničarke gdč. Pavle Sončeve zbral v album najlepše posnetke krajev po naši državi in priložil naslednje pismo: Bratom in sestram v tujini! Me se vas vsako leto spominjamo na izseljensko nedeljo. Spominjajte se tudi vi nas. spominjajte se svoje domovine! Naj vam vetrovi poneso tople pozdrave z zemlje slovenske in obudijo v vaših srcih sladke spomine nanjo. Pozdravlja vas sivi in ponosni Triglav, pozdravljajo vas zelene planine in šumeči gozdovi, pozdravlja vas zvonček z Blejskega jezera in vam mehko naroča in kliče kot mati svojemu sinu: »Ne pozabi me in vrni se!« Domovina vam ni dala kruha — a blagoslavlja naj vam ga ljubezen njena! Ne pozabite: Tam kjer beli so snežniki, holmci mali in veliki, kjer izvira bistra Sava, teče Soča, Krka, Drava, tam je dedov zemlja krasna ... Pozdravljene! Odbornice P. R. K. Z lepim pismom, ki zanj v tej številki žal ni več prostora, so se ob izseljenski nedelji spomnile svojih sester po svetu šentpeterske mladenke v Ljubljani. Ob teh in drugih zgledih iskrene ljubezni se zamisli, slovenska mladina, in spomni na svojo dolžnost do tistih, ki niso tako srečni, da bi se greli v toplem naročju matere domovine! NAŠI PO SVETU Naiim izseljencem v Franciji! Dogodki v zadnjih mesecih so v marsičem vplivali tudi na življenjske razmere med našimi izseljenci, ki so zaposleni po raznih krajih v Franciji. V prvih dneh septembra so se začeli naši delavci kar v skupinah preseljevati v Jugoslr.vijo, ne oziraje se na delovne pogodbe, ki so jih podpisali s svojimi delodajalci. Svoje pičle prihranke so porabili za vožnjo in dostikrat si tudi vožnje niso mogli plačati, kajti pri prekinitvi pogodbe ima delodajalec pravico do povračila potnih stroškov, ki jih je imel pri prevozu delovnih moči iz Jugoslavije v Francijo. Razumljiva je prva zbeganost, negotovost in naval. Zdaj pa, ko so se razmere uredile in je povratek našim ljudem še zmerom omogočen, svetujemo vsem našim delavcem v Franciji, naj nikar ne odhajajo brez vzroka in še preden jim izteče pogodba, nazaj v domovino. Ne smete pozabiti, da bodo tu rabili zmerom več delovnih moči, ker so v vseh panogah industrije in poljedelstva nastale vrzeli, ki vpijejo po nadomestitvi. Pritožbe, ki prihajajo od vseh strani, dokazujejo, da naši ljudje ne morejo razumeti, da so nastale nove razmere, ki se jim bo treba prilagoditi, ker se zanje ne bi mogle delati izjeme. Zato opozarjamo vse naše delavce na Francoskem, naj se ne dajo begati od ljudi, ki govore vsakovrstne izmišljotine, ki nimajo drugega namena in pomena, kot da sejejo zmedo med nepoučenimi. Priporočamo vsakomur, naj se v vseli stvareh obrača na naš konzulat, pod katerega območje spada, ali pa na Izseljensko posleastvo v Parizu (naslov: Office d'emi-gration yougoslave, 3, Rue Goethe, Paris XVI.), ki ima nalogo, da posreduje v vseh zadevah pri francoskih oblasteh. Če je treba včasih čakati malo dalje za odgovor, je vzrok v tem, ker je pač treba odgovarjati na stotine dopisov, ki prihajajo na naše urade. Torej oni, ki ste še ostali, bodite brez skrbi in delajte lepo dalje. V primeru pa, če si ne znate sami pomagati in potrebujete pojasnila, se obračajte na zgoraj navedene naše oblasti, ki vam bodo prav gotovo dale zadovoljiv odgovor. Šlibar Anton. P. S, Iskreno se zahvaljujem Rafaelovi družbi in vsem, ki so pomagali našim ljudem pri povratku v Francijo. Toliko ra- zumevanja še nisem doživel pri nas za izseljence, kakor prav v tistih dneh. Iskrena zahvala! Položaj naših ljudi v Nemčiji z ozirom na nove razmere Naši izseljenci, ki so že pred več leti prišli v Nemčijo in so se tam za stalno naselili — večinoma kot rudarji —, so vsi ostali na svojih dosedanjih mestih in delajo povsem tako kot prej; za »šiht , ki traja osem in tri četrt ure, zaslužijo od 6 do 23 MR. Za zdaj še ni nikakršne nevarnosti, da bi morali zapustiti kraj, kjer so zaposleni, ali pa da bi izgubili delo — razen seveda v krajih, odnosno v rudnikih v neposredni bližini holandske in belgijske meje, kjer nihče ne more vedeti, ali bo treba odtod oditi ali ne. Če pa bi te obmejne kraje vendarle morali zapustiti, pa je zanje predvideno delo v drugih rudnikih, ki so od meje bolj oddaljeni. Tudi tisti naši ljudje, ki so prišli \ Nemčijo šele v zadnjem času, to je v lanskem in letošnjem letu, Ixidisi iz Jugoslavije, bodisi iz Belgije ali Francije in ki so zaposleni ne toliko po rudnikih kot pri javnih delih in v industriji, so ostali na svojih mestih, v kolikor seveda niso prostovoljno menjali zaposlitve in si našli drugod delo pod ugodnejšimi pogoji. Ti naši ljudje, ki so raztreseni po vsej Nemčiji, delajo po H do 10 ur na dan in zaslužijo na uro od 0,70 do 1,30 RM. V vojni industriji v ožjem pomenu besede ni zaposlen nobeden naših delavcev, razen v posameznih panogah, ki so bile kot pomožne šele zadnji čas vključene \ vojno industrijo (apnenice itd.); seveda delajo kot doslej nespremenjeno. Takoj ko se je začela vojna, so se naši izseljenci v Nemčiji znašli pred težko izbiro, ali naj ostanejo ali naj se raje podajo nazaj v domovino. Naša državna zastopstva v Nemčiji so proučila položaj in jim nasvetovaila, da jim zaradi vojne ni treba odpotovati, temveč da lahko še naprej mirno in nemoteno opravljajo svoje delo, skrb pa naj prepuste domovini, ki jih bo že poklicala, kadar bo za to stvarna potreba. V Jugoslavijo se je v zadnjem času podalo izvestno število delavcev, ki pa so ali dovršili svoje delo, tako na primer pri opekarnah, ali pa da se po enem ali dveh mesecih dopusta vrnejo por.ovno na delo. Dosedaj ni l>il i/ službe odpuščen niti eden nušili delavcev. seveda če ni bila temu vzrok bolezen in nesjHisobnost /.a nadaljnje delo. V' tem primeru so |M»to-\itli \ jugoslavi jo na stroške delodajalca, ki jim je prej kril tudi s t roške za prihod. Zaščita naših ljudi s strani jugoslovanskih zastopstev uživa prav lako kot doslej [»o I no pravico in priznanje tako pri nemških državnih uradih kot pri zasebnih pod jet jih. (*'e se naš delavec pri delu smrtno ponesreči, dobi p<> novi nemški uredbi njegova družina. prav tako kot nemške, jmi-sebno podporo (na primer vdova s štirimi otroki okrog 25 do 30 tisoč dinarjev v gotovini ali 400 do 500 din mesečne rente). Zedinjene države Slovenski narodni dom na Holmes Ave. v Clevelandu. prvi slovenski dom v državi Ohio, je 24. septembra slavil 20let-uieo obstoja. Otvorjen je bil 24. avgusta leta 1419. V Duluthu v Minnesoti so bile od 1". do 19. septembra velike slavnosti ob pol-stoletnem jubileju škofije. Škofijska katedrala stoji na kraju, kier je do požara leta 1N94. stala cerkvica, ki jo jo postavil slovenski misijonar Janez Cebulj. Slovesnosti se je udeležilo tudi mnogo naših rojakov. Govorniki so |m>hva)ili veliko delo slovenskih misijonarjev. Operni in koncertni pevec g. Tone Šu-belj je I. oktobra priredil v Brooklvnil velik koncert v korist tamkajšnjega slovenskega doma. Po desetih letih, ko je imel koncert za Dom slepih v Ljubljani, jo bil to njegov prvi samostojni koncert v Brook I vim. V' letih svojeea bivanja v Ameriki je g. Šubolj razvil in vzbudil tudi med tujimi narodnostmi zanimanje za slovensko glasbeno kulturo. Mladi tenorist g. Tomaž Cukale, ki je že večkrat sodeloval na raznih slovenskih prireditvah, je 13. oktobra prvikrat nastopil na samostojnem koncertu, in sicer v veliki dvorani Slo venskega narodnega doma v Waukcgaiiu, Illinois, kjer sije pred 29 leli tudi rodil. Y Slovenskem narodnem domu tla St. Clair Ave. v Clevelandu so 14. oktobra odprli šolo moderne umetnosti. V dneh od 10. do 12. novembri, pa so učenci že priredili razstavo svojih del. Jubilej KSXJ so praznovala 21. oktobra vsa tri društva KSK.J (st. 110., 111. in 245.) v Barbertonu s sv. mašo in večerno prireditvijo v dvorani društva Donio-v itie«. Cikaška /.veza Jugoslovanske katoliške jednote je proslavila prvo obletnico 22. oktobra v dvorani S.NPJ na Lawndale St. z večjo prireditvijo, na kateri je med drugimi sodeloval tudi pevski zlxir »Prešeren«. 50 letnico obstoja je 21. oktobra letos (namesto v lanskem letu) slavilo v Clevelandu Društvo Lunder-Adainič št. 20. Slovenske svobodomiselne j>odi>oriie zveze, ki je bilo ustanovljeno kot dramatsko društvo. Slovenska šola, ki jo oskrbuje Prosvetni klub Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., je 50. septembra otvorila svoje 16. leto nepretrganega ]>ouka, ki se v rši vsako solx>to. Argentina BuentK Aires. — Slovenska osnovna šola v Villa Devoto je H. oktobra popoldne imela v prostorih Ljudskega odra veliko prireditev. na kateri so sodelovala razna društva, tako Ljudski oder«, »Ivan Cankar i. dr. ter mešani in mladinski pevski zbori. — Istega dne je bila akademija, ki jo je priredil konzorcij »Slovenskega lista« in fla kateri so izvajala spored mimo ^Slovenskega doma« tudi srbska, hrvaška in češka društva ter znani Kubikov zbor z deli iz slovenske, srbskohrvaške češke, ruske in argentinske glasbene literature. Akademijo so izpolnile še razne deklamacije in telovadni nastopi. — »Ljudski oder« je 19. novembra proslavil v svojem domu 14. obletnico delovanja. — Tega dne jo bilo tudi veliko romanje Slovencev — s posebnim vlakom — v Lujan, kakih 60kni zahodno oil Buenos A i resa. Uruguay Montevideo. — Proslava ob rojstnem dnevu našega kralja. 10. septembra je č. g. David Doktoric" v cerkvi sv. Frančiška daroval sv. mašo in imel lep priložnostni nagovor. Cerkvene svečanosti se je udeležilo mnogo Slovencev in tudi Hrvatov. — Uspešno delovanje »Slovenskega krožka«. »Slovenski krožek« v Montevideu je sklenil, da priredi vsak mesec vsaj eno predavanje. Vrsto je načel g. David Doktorič. ki je ob prepolni dvorani predaval o Slovencih po svetu. Drugo predavanje, ki ga je imela gospa dr. Mihok-Stefanutti, je bilo namenjeno obrambi pred naj pogostne jšimi boleznimi: za njo pa je v drugo predaval g. Doktorič, in sicer o jioljski zgodovini. Ob vsakem predavanju zapoje društveni zl>or nekaj slovenskih pesmi. Poudariti moramo lepo udeležbo Hrvatov, kar je znamenje medsebojnega zbližan ja. Saj je n. pr. nedavno tamburaški orkester »Slovenskega krožka« sodeloval pri veselici Hrvatske katoliške zajednice«. KJE JE KAJ V LETNIKU 1939 Članki in razprave: C. F., Nekaj bolnih mest med jugoslovanskimi izseljenci v Franciji 92 Gole Jože, Slovenska pesem v tujini 154 Jankovič Janko, Pod kakšnimi pogoji se smejo poročiti izseljenci v Franciji....... (platnice) Kalan Janez, Izseljenci, domovina vas spet vabi........78 M. K., Slovensko dijaštvo, v boj proti potujčevanju slovenskih izseljencev! .........68 Miklič Rado, O državljanstvu. . . 51. 70 Plestenjak Viktor, Tako dela narod. ki se sebe zaveda.....89. 108 Podgorski dr. Juro, Izseljenstvo — naša čast in naša rešitev .... 172 Premrov Jože: Krik naše mladine iz tujine........... 6 Rozman Joško, Izseljenstvo — naš neobdelani socialni problem . . 55 Rozman Joško, Važne spremembe v sporazumu glede zaposlovanja sezonskih delavcev v Nemčiji ... 95 Rožman dr. Gregorij, V novo leto . . 1 Š. T., Slovencem v Franciji v razmišljanje ..........20 Škafar I., Prekmurski Slovenci v Slavoniji ..........34, 53 Škafar I., Socialni in gospodarski položaj prekmurskih in medjimur-skih sezonskih delavcev v Baranji. Bački in Banatu-v- letu- 1939.- . . -121 Slibar Tone, Naša narodna zavest . 91 Trunk I. M., Slovenci in prospeh v Ameriki ..........151 Z. O. K., Čast ženi, ki jo zasluži . . 4 Zakrajšek o. K., Podgornik Anton . 19 Zakrajšek o. Kazimir, V novi obleki in obliki.......... 2 Zakrajšek o. Kazimir, Za slovenski izseljenski dom in izseljensko zbornico..........17 Zakrajšek o. Kazimir. Mrs. Marion Kuhar............37 Sir. Zakrajšek o. Kazimir. Srečanje /. našimi iz tujine........105 Zakrajšek o. Kazimir, Mednarodna katoliška izseljenska liga 106. 150 Zakrajšek o. Kazimir. Za izseljensko nedeljo...........16«) Zakrajšek o. Kazimir, Nadškof dr. Jeglič in slovensko izseljenstvo . 176 Zakrajšek o. Kazimir, Izseljenska zbornica ali izseljenski svet? . . 202 Zupančič Ana, Počitnice izseljenskih otrok v domovini.......155 Bratom in sestram v tujini .... 170 Ekspoze o izseljevanju......66 Govor Nj. kr. Vis. namestnika Pavla . 65 Izredno zasedanje Izseljenske zbornice ............144 Izseljenci in naš turizem.....9~ Jedna nepotrebna akcija....."S Jože Grdina..........55 Klici naših izseljencev......95 Naše delo (poročilo) .... 115, 149 Nova uredba za delavce in inozenice v Franciji........21 Rojaki iz Severne Amerike prihajajo v domovino.........112 Sklad za Izseljenski dom.....5~ Slovenska dekleta za Anglijo ... 96 Tuje državljanstvo naših izseljencev 155 Ukinitev izseljenske glavarine ... 49. Važno za naše rudarje v Nemčiji . ' 22. Proza (črtice, novele, potopisi, poročila, dopisi): C., Lepa si, lepa..........190 K. M., Ljubim te, domovina..........56 Kmet Ivan, Slovo........188 Kotar Janez, Mešana kri ... 115, 156 Kunstelj France, Pismo ... s. 25. 40 Kunstelj France, Njeni spomini . . 161 Mauser Karel, Sv. noč v tujini . . 210 Plestenjak Jan, Vračanje.....208 Podlogar Anton, Sanje......46 Polda Tone, Kako so odhajali ... 58 Po Ida Tone. Eno samo pismo ... 99 ^ 5,1 r- Remec P. B. S. J., Velika noč med Slovenci v Holandiji.......79 Sirk France, Bregarjevi.....74 Štrubelj Lojze. V sivi daljavi ... 116 V F.. Slovenci v Holandiji . . |H6 205 Zabreščani ..........1S5 Zakrajšček Albina. Njen dnevnik in njegova pisma 42. 58, 75, 101, 119, 158, 189, 212 Zakrajšček Albina, Piši mu samo . 211 Zakrajšek o. Kazimir, Na obisku v ameriški Sloveniji......180 Radost ob slovenski knjigi .... 46 Izseljenske novice . 9, 26, 47, 60, 82, 105 Mladinski kotiček (platnice) 9, 24. 81, 103. 162, 192. 215 Naši po svetu (platnice) ... . 11, 28 Naši po svetu (platnice) . . 61, 82, 104 Naši po svetu (platnice) . 164. 194, 215 Po naši domovini.....26, 81, 120 Raznotere vesti (platnice) . . 163. 193 Pesmi: Gregor Mali, Izseljenske pesmi 114. 160. 1"5 Horvat France, Balada............7 K. I., Domovina.........73 Kmet Ivan, Klic domov.....102 Kmet Ivan, Sinu........162 Kmet Ivan, Sinu........191 Plestenjak Jan, Božični razgovor . . 201 Polda Tone, Izseljenci v domovini 44 Rože Antonija, Domov................22 Rože Antonija, Šopek na grob .191 Z. A., Dve materi........152 Z. A., Očka moj ........152 Zakrajšček Albina, Mati bolnemu sinu v tujini...........36 Zakrajšček Albina, Fantu v tujini . 143 Zorman Ivan. Tam daleč ti si. domovina ............155 Slike: Aranicki dr. Fedor.......49 Brezavšček Franci in njegove sestrice 24 Cerkev v Ratečah .......203 Geografski pregled prekm. sew>n. naselbin v Jugoslaviji.....125 Glavni odbor Slov. Ženske Zve^e . . 5 Grd inova družina v Clevelandu . 55 Hočevar Viktorija........213 Kelih — dar izseljencev iz Merle- bacha ...........157 Knez namestnik Pavle......65 Kruh naših v tujini.......179 Mrs. Kuhar Marion......37 Miklavžev večer naših izseljencev v Winterslagu.........10 Naša mladina v Holandiji ob zaključku šole.........159 Odlikovanci Jugosl. kulturnega vrta v Clevelandu........73 Podgornik Anton........19 Po slovesni službi božji v sprevodu k narodni proslavi......208 Pred cerkvijo v Hessenbergu . . . 206 Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič 17 Prva počitniška kolonija slovenske izseljenske mladine v 1. 1938. . . 43 Rožman dr. Gregorij..............1 Slovenske deklice v Gladbecku . . 168 Slovenci v Buenos Airesu.....197 Slovenski mladinski pevski zbor* Ven- ček«, Heerlerheide, Holandija . . 63 Smiljanič Bogdan, generalni konzul v Metzu...........15 Škerbec Franc iz Meerbecka ... 10 RAZNOTERE VESTI Iz konzularne službe. Z ukazom kralj, namestnikov 25. oktobra 1.1. je za častnega konzula kraljevine Jugoslavije v Clevelandu postavljen gospod dr. Jakob M ally. Odličnemu ameriškemu slovenskemu kulturnemu delavcu in z njim vsem drugim rojakom naše iskrene čestitke! — Z odlokom g. ministra zunanjih zadev 19. oktobra t. 1. je razrešen dosedanje dolžnosti častnega vice-konzula v Clevelandu g. Mihajlo Cere s i n. — Po ukaizu kralj, namestništva 25. oktobra t. 1. je za častnega konzula kraljevine Jugoslavije v Valparaizu v državi Čile postavljen g. Bo® k o Babarovič. Obenem je imenovan za častnega konzula kraljevine Jugoslavije v M a g al 1 a n esu, v Čile, g. Božo Brzovič. — Jugoslovansko od-pravništvo poslov v Teheranu je ukinjeno in mesto njega otvorjeno poslaništvo. Sezonski delavci se vračajo iz Nemčije in Francije, že v oktobru so se začeli vračati v domovino najprej v majhnih skupinah sezonci iz Francije, kamor jih je letos odšlo okrog 6000. Ob povraitku smejo vzeti s seboj do 5000 frankov, ki jih na meji zamenjajo po tečaju 110 din za 100 frankov. Pohvaliti moramo skrb, ki so jo naše oiblasti posvetile temu vprašanju, in z njo mnogo olajšale težkoče pri povratku. To nam najlepše dokazuje izjava ministra g. dr. Budisavljevica, ki, jo je podal časnikarjem: >Okoli 15. t. m. se bodo začeli vračati naši kmetijski delavci iz Nemči: Teh je 13.000. Približno 600 jih bo še ostalo tam, ker je bilo tako določeno v pogodbi med Nemčijo in našo državo letos spomladi. Kr. vlada je storila vse, kar je potrebno, da se ta vrnitev našim izseljencem čim bolj olajša, ter je v prvi vrsti zagotovljena menjava srebrnih mark, ki jih izseljenci po nemških deviznih predpisih smejo nesti s seboj. Vsak delavec bo dobil na roko netto 13.30 din za srebrno marko, kar se že danes dogaja. To je bilo sklenjeno predvčerajšnjim na konferenci, (kaitere se je udeležil posebni zastopnik nemškega gospodarskega ministrstva. S tem se popravlja vsa časopisna poročila, ki so zaradi nepoučenosti navajala drugačne podatke. Izseljenci bodo na meji dobili brezplačno popoln topel obrok hrane ter je pripravljenih zadostno število vagonov, s katerimi se bodo lahko odpeljali v svoje rojstne kraje. Vlada je sprejela skupni predlog, ki sva ga sestavila skupno s finančnim ministrom dr. Šutejem, da se izseljencem ne zacarinijo stvari do vrednosti 10.000 din, kakor kolesa, stroji, razno delavsko orodje, ki ga nosijo s seboj iz Nemčije.« Podružnica Družbe sv. Rafaela v Čren-sovcih je imela 24. okt. redni letni občni zbor. Po sv. maši se je vršilo najprej zborovanje za izseljence, kjer je poleg predsednika g. svetnika Klekia govoril še izseljenski duhovnik g. Camplin, nato pa občni zbor. V preteklem poslovnem letu je podružnica opravila veliko delo, ki zadeva predvsem sezonsko delavstvo. Clevelandski Slovenci so pozdravili vlado narodnega sporazuma z naslednjo brzojavko: Slovenci iz župnij sv. Vida. sv. Lovrenca in sv. Kristine čestitajo ob sporazumu predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in dr. Korošcu ter se jima zahvaljujejo. Živela Jugoslavija! — Gombač, Babnik, Ponikvar, Oman, Grdi-na, Resnik, Debevec, Kuhar, Zakrajšek. Vozne olajšave delavcem — povratnikom. Vsem našim delavcem, ki se iz tujine vračajo domov preko Jesenic, Rakeka in Maribora v času od 15. nov. do 31. dec. 1.1., je odobren 50 odstoten popust od običajne vozne cene na vseh vrstah vlakov, in sicer za eno potovanje od omenjenih obmejnih postaj do kraja stanovanja. Delavci naj kupijo polovično vozno karto na osnovi potnega lista, ki ga žigosa obmejni policijski komisarijat s posebnim besedilom. Predavanja o izseljencih. G. tajnik je imel zadnji mesec 16 predavanj: v Ljubljani za duhovniško »Sodalitas«, Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu, Marijino kon-gregacijo III. drž. gimnazije, Fantovski odsek pri Sv. Krištofu, za udeležence za-družniškega tečaja in 11 predavanj za razne tečajnike in društva, g. Miklič v radiu in v trnovskem Prosvetnem društvu, g. Rozman v radiu. — G. Fr. Gašpe-rič fantom tečajnikom. — Veliko predavanj ni bilo mogoče sprejeti zaradi pomanjkanja časa. Na praznik 8. decembra je pel novo sv. mašo v cerkvi v Tunjicah g. Babnik Nan-de, ki se je lani dalj časa mudil med našimi izseljenci v zapadni Evropi. Največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog 420,000.000 din Lasine rezerve nad 26,000.000- din Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Uredbe o izseljenskih vlogah Ministrski svet je predpisal uredbo o izplačilu izseljenskih hranilnih vlog pri onih bankah, ki so prišle v konkurz v času od 1. VI. 1925 do 50. II. 1931. Te vloge .se bodo izplačevale iz državnih sredstev pod pogoji, ki jih navaja zakon o izplačilu izseljenskih vlog od 15. I. 1931 in v skladu s pravilnikom o delu državne komisije za izplačilo izseljenskih vlog 16. III. 1931. Za izplačilo izseljenskih vlog se bo uporabil znesek 15,043.660 din, kolikor je še ostalo neporabljenega denarja od vsote 50 mil. din, ki je bila stavljena na razpolago fin. ministru pri Poštni hranilnici za izplačilo izseljenskih v log pri bivši Prvi srbski zemljoradniški banki v Bel-gradu. Za izplačilo j>o določbah te uredbe prihajajo v poštev izseljenske vloge pri sedmih zavodih, ki so prišli v konkurz v času od 1. I. 1925 do 5. II. 1951 s skupnim zneskom 15 mil. din. Po zakonu o izplačilu izseljenskih vlog pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Belgradu je bila za izplačilo v lagateljev porabi jenih okoli 55 mil. din. Novi naročniki Iz Ljubljane: Kosta Anton, krojač, Pra-žakova 5; Dr. Suher Ed., Smoletova ul. 6; Dr. La vrič, tajnik Kmetijske zbornice: Dr. Pretnar Matej, Tyrševa 38; Resnik Terezija, Tvrševa 25/1; Dr. Muster Josip, Novi trg 4; Dr. Rus M., Miklošičeva 6; Dr. Derganc Franc, Komenskega ulica 4; Vencajz Milena, Tyrševa 17/11; Anko A., trgovec, Gajeva 5; Rihar Ivana, Cesta 20. oktobra 25; Dr. Prodan J., Masarykova cesta 14; Bajec Anton, Pod trančo št. 2; Dr. Meršol Val., Celovška 172; Dr. Len-ček Ignac, Pred škofijo 7; Kavka Karel. Žibertova 11; Dr. Šuklje Vladimir, Tyr-ševa la; Kavarna »Emona«; Uredništvo »Ma\ gospodar«, Gajeva 9/1; Jankovič Terezija. Poljanska 16, Jozefišče; Repež Marica, Švabičeva 15; Dr. Bitežnik, Poljanski nasip — rdeča hiša, pisarna Narodnega odbora. — Iz Nemčije. — Kotar Jo-hann, Zollhaus Blumberg-Baden, Kantine A. Z. 45; Mlakar Jožef, Zollhaus Blumberg-Baden, Kantine A. Z. 45; Grum Jožef, Zollhaus Blumberg-Baden, Kantine A. Z. 45; Centa Franc, Zollhaus Blumberg-Baden, Kantine A. Z. 45; Izlakar Martin, Zollhaus Blumberg-Baden, Kantine A. Z. 45. — Iz Clevelanda O.: Mr. Math. Zakrajšek, 12814 Corrington Ave.; Mr. Anton Zakrajšek, 1008 E 64 St.; Mrs. Frances Lamouth, S 1207 Doluth Ave.; Mrs. M. Zakrajšek, 1157 E 161 St. — Iz ostalih krajev: Bračun Jožef Toplice 26, pošta Koprivnica pri Rajhenburgu; Ambrož Iv., Mostar, rudnik; Lenassi Julij, Cernuče 111, p. Jezica; Jagodic Antonija, Ljubeljska cesta 2, Tržič; Savinšek Minka, uradnica Hran. in pos., Jesenice; Schenker & Co., Jesenice; Kavčič Zinka, Prešernova T, Jesenice; Krekova knjižnica, Jesenice; Soeur Marie Deifilia, Religieus Con vence de Sion. Notre Dame de Sion, Chepstaw Vil los, Bayswotter, London W 11; Občina Kropa; Veselič Ivan pri Japp Olgi, Gro-diz P. Riesen, Adolf Hitlerstr. 37, Sach-sen; Lojze Turk, trgovec, Višnja gora; Javna mestna knjižnica, Celje; Sr. Ga-briela Verbič, Hermanas eslovenas, Hosp. Ramos Mejia Calle Gral. Urquiza 609, Buenos Aires, Arg.; Otroško zavetišče na Skali, Tržič; II. drž. dekl. mešč. šola v Mariboru; Slovenski krožek v zavodu sv. Stanislava, St. Vid nad Ljubljano; Mi mladi delavci, Vidovdanska c. 16, Ljubljana; Privi legirana agrarna banka v Beogradu; Frančiškanski samostan, Brežice; Mrs. Marie Miller, 1854 W. 23 Str., Chicago, 111.; Mrs. Mana Demšar, 1121 So 15 Str., Sheboygan, Wis.