OVElSSKi CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ui. it. 6/111 telefon it. 3487. Interurban 3487 KoHopisl se ne vračalo • Posamezna št. 1 Din, mesečno, če me sprejema list v upravi, naroč-' nI na 4 Din, na dom ln po nošll dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč-nina 50»ln, polletna 23 V n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru l/prava: Kopitarjeva ulica št. b/11 Poštni čele. račun, C/ubl/ona 15.179 lelejon štev. 2549 Zločin, hi vpije do neba Ctovek-zver zaklal celo družino -- Pet nedolžn h žrtev -- Ves Maribor pod vtisom grozotno hestijalnega zločina Šlo je od ost do ost. Ni ga menda dogodka v povojnem Mariboru, ki bi se bil s tako bliskovito naglico razširil v teku nekaj ur po vsem mestu in ob katerem bi bilo izkazanih toliko dokazov sočutja, kakor je tisto, kar se je na Veliko soboto, na predvečer Izveličarjevega vstajenja in zmage nad zlom in hudobijo, dopolnilo zgoraj v jelovških grapah nad viltuško graščino, v popolni samoti, povzdigujem z velikonočnim dostojanstvom, kakor ga najdemo le zunaj na deželi med krščanskim slovenskim ljudstvom. Šlo je od ust do ust na Veliko nedeljo v ranih urah po kavarnah, gostilnah in drugih javnih lokalih. Vsepovsod: na cestah, trgih in j ■licah je bilo na velikonočne praznike samo govo- | ra o tem, kako se je znašla tam zgoraj med 10 in ! pol 12 ponoči zverina v človeški podobi in si drznila v svetosti dne in brez skrupula končati življenje cele družine. Našli so v spalnici v postelji s prekla-no lobanjo 64 letnega posestnika Alojzija Dobaja, v sosednji sobi pa njegovo sestro 70 letno Kunigun-do, njegovi hčerki 37 letno Terezijo ter 6 letnega ( Rajmunda Gosaka, ki ga je bil vzel pokojni Dobaj k sebi kot rejenčka.Vsi mrtvi, mrzli, s širokimi ze-vajočimi ranami na strašno zdelanih glavah. Skozi razpoke na lobanji so na nekaterih mestih silili možgani. Kdo je mogel biti, da je v tolikem zločinskem gonu končal življenje ljudi, ki so se med seboj ljubili in v katerih je bila edina krivda, da so na svetn? Na Velikonočni ponedeljek so že v ranih urah brneli telefoni in je bila številka našega telefona ves čas zasedena. Toliko razburljivega zanimanja je bilo v Mariboru za ta zločin, ki ie menda edinstven v zločinski kroniki v naših krajih v zadnjem desetletju. Naše mariborsko uredništvo je takoj izdalo na Velikonočni ponedeljek posebno mariborsko izdajo, ki se je dostavila vsem mariborskim kavarnam, gostilnam in drugim javnim lokalom. Dogodek sam: Pred polnočjo je menda bilo. Pred hišo Dobajevih nad viltuškim gradom je na severni strani hiše prisluškovala temna moška postava, se približala vratom, jih odprla — vrata so bila pri Dobajevih kakor zunaj na deželi sploh podnevi in ponoči vedno odprta — ter izginila v veži. Ko se je vrnila iz hiše, je iz hleva v bližini stopil Dobajev sin Ivan, ki je vedno spal v hlevu in ki ie vsako leto v smislu velikonočnih običajev v rani nri Velike nedelje nabijal mož-nar, da pogleda, koliko je ura. Iz daljave je še opazil v mrakn moža neznanca, ki je hitel proti kamni-iki smeri. »Kdo je tam?« je rezko odjeknil skozi tiiino Ivanov glas. Mesto odgovora je s hreščečim zvokom prišla neznančeva grožnja: »Kuš, drugače bom tudi tebe poslal na oni svet.« Sina Ivana, ki je bil prišel iz hleva, da pogleda, koliko je že ura, je prevzela ob tej grožnji težka slutnja. Stopil je brž v vežo, odtod skozi kuhinjo v očetovo spalnico, posvetil z lučjo proti postelji. Nepopisno grozno je bilo to, kar je videl: na postelji je ležal vznak Dobajev oče, s preklano lobanjo — mrtev. Brž je pohitel v drugo sobo, kjer so spali Dobajeva sestra Kunigunda in njegovi sestri Alojzija in Terezija ter 6 letni rejenček Rajmund Gosak in aklical: »Oče so ubiti!« Nobenega odgovora. Hiteč proti posteljam se je spotaknil ob človeško truplo. Na tleh je ležala vsa v mlaki krvi in še topla Dobajeva hčerka Terezija z zmrcvarjeno glavo in s odsekanima prstoma na roki. Bila je mrtva. Kakor v težki omotici je stopil proti ostalim posteljam in posvetil Nekaj strašnega je moralo biti v tem kriku groze, ki ga je dal Ivan od sebe, ko je spoznal, da je človek-zver s satansko zlobo končal življenje vsem dragim. Imeli so vsi razbite glave. Gosak poleg tega ie tudi odsekan nos. Stekel je brž k sosedu 50 m daleč; sosedovi so grozno vest takoj sporočili orožnikom v Selnici. Poizvedbe Orožništvo v Selnici je o dogodku takoj obvestilo orožniško poveljstvo v Mariboru, ki je sporočilo naprej mariborski policiji. Na Velikonočno nedeljo se je podala na lice mesta sodna komisija. V komisiji so bili: sodnik okrožnega sodišča Avgust Habermuth, državni pravdnik Franc Sever in pro-sektor mariborske bolnišnice dr. Hribar. Danes pa se je v kamniški mrtvašnici izvršila obdukcija mrtvih trnpel. V komisiji 6ta bila poleg že navedenih višji mestni zdravnik dr. Wankmii!ler in dr. Pavlič. Na lice mesta se je podal takoj po obvestilu komandir mariborske orožniške čete Alja Djemidič. Od policije pa sta odšla na mesto umora daktilo-ikop Jelen in policijski agent Roje. Celokupen varnostni aparat v mariborski okolici kakor tudi poli- cijski in detektivski jc bil ves čas na nogah, da izsledi morilca, ki pa je izginil v neznani smeri. Govorice, da je pobegnil preko meje, se še niso mogle kontrolirati. Vendar jc sum padel takoj na osebo, glede katere je mogoče z veliko verjetnostjo trditi, da je identična z morilcem. Kdo je morilec? V zadnjem času je bil pri Dobajevih in tam v okolici zaposlen kol dninar neki 24 letni Rudolf Mohorko. Ta Mohorko je identičen z Mohorkom ki je bil soobtožen radi roparskega umora, izvršenega nad posestnikom Kanclerjem 1. 1020. na Šobru nad Kamilico. Potikal sc je zadnje dneve po kamniški okolici. Slučajno se je bilo pred nekaj dnevi zgodilo, da je bil Mohorko navzoč, ko je soproga mariborskega trgovca Krstiča izročila Dobaju za prodana jaholka 3200 Din, kar daie slutiti, da je Mohorko izvršil zločin v roparskem namenu. Tudi se je ugotovilo, da ga je sin Ivan navzlic temi spo- j znal, ko ga je videi pred hišo. Mohorko je vzel s seboj 2000—40C0 Din gotovine in je pretaknil v Dobajevi spalnici vse kote v očividnem namenu, da se polasti vsega denarja, kar ga je bilo pri hiši. Pač pa je pustil v kovčku dvoje hranilnih knjižic in sicer eno glasefo se na 40.000 Din, drugo pa na 3500 Din. Krvavo sekiro je pustil na oknu Doba-jeve spalnice, kar daje domnevati, da je morda morilec iz razlogov varnosti umoril najprej v spanju Dobajevo sestro, obe hčerki in Gosaka, ter se nato podal v Dobajevo spalnico na drugi strani veže, kjer je dokončal svoj nezaslišani krvavi posel. S seboj je vzel tudi suknjič pokojnega Dobaja, ki ga je pa 30 metrov pred hišo vrgel stran, potem ko se je ob sprednjem vbodu hiše pojavil Dobaj Ivan. Na sekiri so se izvršili prstni odtisi. Kako zverin- j sko je bil izvršil to svoje dejanje, priča pač najbolj oblika sekire, ki jc imela zelo kratko toporišče, tako da je bilo treba strašnega udarca, da so Ii udarci lahko postali v hipu smrtonosni. Divjaška nrav se kaže tudi v tem, da je morilec pokončava! svoje žrtve z ostrino sekire. Boi za življenje in smrt Dejstvo, da je Terezija Dobaj ležala na tleh, je dalo povoda domnevi, da se je moral vršiti ob času zločina v spalnici strašen boj na življenje in smrt. Bržčas se je hčerka Terezija ob udarcih s sekiro zbudila, lahko pa (udi ob smrtnem kriku katerega od spečih, in planila iz postelje. V tem trenutku je morilec takoj planil proti njej in zamahnil s sekiro. Hoteč se braniti je napadenka naj-brže zamahnila z roko naprej, pri tem pa ji jc silen udarec s sekiro odseka! prsta na levi roki. Župnik svojim Satanom Na Velikonočno nedeljo zjutraj je kamniški župnik g. Božiček s pretresljivimi besedami naznanil svojim faranem grozno vest. In je župnik Božiček naravna! na praznik Vstajenja svoje besede s posebnim ozirom na veliko dušno in srčno pu-sfoš, ki vrši v človeški družbi strahotna razdejanja. Vss prevelike so razdalje m?d Bogom in človekom. In ni čuda, če se dogajajo zverinstva, kakor se je zgodilo na Veliko soboto ponoči v Jelovcu. Farani so z občutjem sočuvstvovanja z nesrečnimi žrtvami ter globokim ganofjetn poslušali svečenikove besede. Včeraj in danes so romali ljudje v množicah k Dobajevi hiši, da si natančneje ogledajo mesto infernalno beslijalnega umora. Dobajevi so bili na zelo dobrem glasu in je posestnik Dobaj bil gmotno čisto trden. Bestijalcn roparski umor je povzročil povsod največje razburjenje, ki izzveneva v strahotno obtožbo morilčevega dejanja. in usta globoko zasekana. Kakor zbegan sem hitel v drugo sobo, kjer se mi je nudil še groznejši prizor. (O tem poročamo na drugem mestu.) Ko sem vse to videl, se mi je zmešalo. Tekel sem k sosedu iu ga prosil za pomoč. Nato sem blodil okoli in se zopet podal domov. Na zidu v drugi sobi sem opazi! do 20 cm globok zasek, napravljen s sekiro, kar priča, s kako zverinsko nadutostjo je neznanec vršil svoj posel. Tla, postelja in vse naokoli je bilo poškropljeno s krvjo. Vse lo je tako uplivalo name, da si še sedaj nisem na jasnem, kaj se je pravzaprav zgodilo in da si pravzaprav še sedaj ne morem razlagali, kako se je moglo vse to tako strašno zgoditi. Dobajev sosed Cičeh pravil »Okoli po! 12 je bilo, ko me je nenadoma zbudil sosedov Ivan z groznim krikom: »Gor vsla-ni! Pomagaj! Vse je mrtvo, vse zaklano! Prosim, pridi z menoj in mi pomagaj!« Jaz pa se nisem upal k sosedu, ker me je žena zadržala, ampak sem počakal, da so okoli 4 zjutraj prišli orožniki, s katerimi sem se podal nato na lice mesta. Videl sem tam prizor, ki mi bo do smrtne postelje ostal v spominu.« Najvažnejša ja pe izposed žuoana iz Slemena Bračhola: Ta pripoveduje: »Prošli torek se je zglasi! pri meni kot županu mlajši človek in prosil dela. Ze na zunaj je bil precej sumljiv. Nastop drzen, samozavesten. Dejal sem mu, da imamo pri nas dovolj drugih delavcev, nakar sc je podal k moji žpni, katero je skušal pregovoriti. Tudi moja žena je njegovo prošnjo odbila. Se isti dan pa se je zglasil pri Dobajevih v Jelovci 38, kjer so ravno odpravljali nekaj jabolk. Tam jc la neznanec — pozneje se je izkazalo, da gre za Rudolfa Mohorka — pripovedoval, da je siromak in revež, da nima nikogar in ničesar in da bi si rad nekoliko prislužil. Dobej se ga j< usmilil in mu dejal, da mu lahko pomaga pri nakladanju jabolk, ki jih je bil pravkar proda! mariborskemu trgovcu. Pozneje mu bo že dal primerno plačilo. Značilno je, da ta Mohorko v torek zvečer ni prenočil pri Dobajevih, ampak se je šele v sredo zjutraj vrnil na delo in pomagal pri nakladanju jabolk. Dobaj je bil že od vsega početk« opazil, da je mož silno sumljiv, radi česar je svojim dejal, da bo treba neznanca čimprej spraviti iz hiše, ker mu ne zaupa. Ko je v sredo zvečer okoli 17 Mohorko odhajal, je domačim od daleč ie zaklical: »Oj, saj pridem še nazaj!« Od ledij Mohorka ni bilo. Pojavil se je šele na veliko soboto rvečer in izvršil svoj grozen posel. Takoj v sredo zvečer je že hčerka Alojzija opazila, da ji je zmanjkalo 70 Din, gospodar p« je pogrešal 10 Din. O Dobajevih vlada vse naokrog najboljše mnenje. Pokojni Alojzij Dobaj je bil Se čvrst in močan, dasi že v starejših letih. Bil je zelo priden in je vso zimo nosil na mariborski trg jabolka in jih tamkaj prodajal. Bil pa je tudi kakor sin njegov, veren kakar strogo katoliški mož. Vsi Dobajevi so redno vsak mesec pristopili k obhajilni mizi. Kakor je bil Dobaj v svojem značaju dosledno katoliško usmerjen, tako je tudi vzgajal svojce. Imel je posestvo develih oralov, toda z marljivostjo in varčnostjo si je prihranil nekoliko denarja. Ena njegova hranilna knjižica izkazuje 45.000 Din. druga pa 20.000 Din. Hčerka Alojzija pa ima v hranilnici 4000 Din. O vsem tem je pač mora! dotični sumljivec bili dobro poučen, da sc je odločil za strašno dejanje. Strašni dogodki v poslednjem času v Sloveniji dokarujejo, da je podeželskemu ljudstvu priporočati, naj bo skrajno previdno pri sprejemanju sumljivih in neznanih elementov in naj vsak pojav takih elementov javi bližnji orožniiki postaji in drugim varnostnim oblastem. Pogreb vseh petih pokojnikov se bo vršil v torek 7. t. m. ob 8 na kamniško pokopališče, kjer bodo vsi pokopani v skupnem grobu. Blag jim spomin! Romunska vlada odstopila Mandat za sestavo nove vlatle poverjen londonskemu poslaniku T ituleseu Tri izjave Družba JURIJA" Premo« Dunajska cesta St. 46 Drva Telefoni 2820 Kok8 Naš posebni poročevalec se je podal na lice mesta ter zvedel sledeče: Sin Ivan pripovedu'e: »Spal sem kakor navadno v hlevu. Kakor vsako leto, sem imel ludi lelos namen nabijati možnar, kar je v naši hiši že od nekdaj navada. Razumljivo je, da sem komaj čakal rane ure, da bi pričel s svojim poslom, ker mi je (o v veliko veselje. Bilo je okoli 11 ponoči, ko 9em prišel iz hleva. Podal sem se v hišo in pogledal na očetovo uro. Prestrašil sem se, ko sem videl, da so sprednja vrata na južni strani hiše, kakor tudi zadnja vrala proli severu na stežaj odprta. V trenutku, ko sem prišel na sprednjo stran, sem opazil moško postavo, ki je bila izginila pri teh vralih proti bližnjemu gozdu. Skočil sem za njim in mu zaklical, kaj hoče. Slišal sem nekaj besed; prav dobro se pa spominjam le teh: »Tiho bodi! Madona!«, nakar je postava izginila v temi. S trepetom v srcu sem se podal v očetovo spalnico. V prvem trenutku nisem opazil ni-i česar. Oče je bil namreč pokrit čez glavo z odejo, i Odgrnil sem ga. Zdrznil sem se: Blagi moj oč* je ! bil vet v krvi. Lobanja prebita, vrat prerezan, nos Bnknrešt, 5. aprila, s. Romunska vlada je od- i stopila. Trgovinski minister Manoilcscu je že pred I dnevi podal svojo demisijo, ki je pa ministrski predsednik Mironescu ni hotel vzeti nn znanje. Ker je pa Manoilescu vztrajal pri svojem sklepu, je ministrski predsednik Mironescu včeraj popoldne izročil kralju demisijo celokupne vlade. Takoj po demisiji je imel Mironescu daljši razgovor t Mihalakejem. Romunski poslanik v Londonu Tituleseu je bil brzojavno poklican v Bukarešt. Zdi se, da bo pri sestavi nove vlade igral važno vlogo. Tudi v Genovi bivajoči voditelj narodne kmečke stranke Maniu je bil naprošen, naj se takoj vrne v Bukarešt. Kralj Karel je izrazil željo, naj bi bile pri sestavi nove vlade udeležene vse politične stranke. V tem smislu je Mironescu začel svojo razgovore s političnimi voditelji. Sestava narodne koncentracijske vlade je že davna posebna želja kralja Karla. BukareSt, 5. aprila, s. Vzrok demisijo vlade tiči v dejstvu, da je poslanska zbornica odklonila zakonski načrt o državni udeležbi pri tovarni razstreliv-nih snovi Nitrogen v Dicsfi-Szent-Martonu, ki je doslej v švicarskih rokah. Zbornica je s tem demonstrirala proti trgovinskemu ministru Manoilescu, ki Sprememba v vojnem ministrstvu Belgrad, 6. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka, ki jo je dal minister za vojsko in mornarico armijski general Stevan Had-žič, ki je stavljen na razpoloženje. Belgrad, 6. aprila. AA. Z ukazom Nj, Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za ministra za vojsko in mornarico prvi adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Dragomir J. Stojanovič. Belgrad, 6. aprila. AA. Danes ob 10.45 je v predsedništvu ministrskega sveta pred predsednikom ministrskega sveta in ministrom za notranje r.adeve armijskim generalom Petrom Zivkovičem položil prisego novoimenovani minister za vojsko in mornarico prvi adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Dragomir J. Stojanovič. Novoimenovani vojni minister je rojen dne 5. avgusta 1875 v Knjaževcu. Po dokončanem 6. razredu gimnazije r Nišu je stopil v rojno akademijo je bil imenovan za artiljcrijskega podporočnika leta 1898, za kapetana 1908, za polkovnika i9iS, ca divizrj«it*ga generala lota 19Ž3. Udeležil s« je predložil t« načrt. Zato je Manoilescu še isti dan predložil ministrskemu predsedniku svojo demisijo, in ga niso mogli pregovoriti, da bi svoj odstop preklica!. Zadnje dni sta bila Mironescu in Manoilescu ponovno pri kralju v avdijenci. Kralj ni hotel sprejeti predlogov glede nove zasedbe trgovinskega ministrstva, ki jih je stavil ministrski predsednik Mironescu, kar je imelo za posledico odstop celokupne vlade. — Dosedanji trgovinski minister Manoilescu se je ž« od začetka zavzemal za sedanjega kralja in je svoj čas fungiral kot kurir med njim in njegovimi pristaši v Romuniji. Zaradi tega so ga postavili pred vojno sodišče, ki ga je pa oprostilo. Manoilescu je študiral v Parizu in je specijalist v gospodarskih vprašanjih. Razvil je številne nove ideje, ki so pn kot preveč drzne naletele na nasprotstv«. Bukarešta, 6. aprila. AA. Rador poroča: Kralj Karo! je brzojavno poveril romunskemu pooblaščencu ministru v Londonu Tituleseu mandat za sestavo nove vlade. London, 6. aprila. AA. Romunski pooblaščeni minister Tituleseu je sprejel mandat m sestavo vlade, ki mu ga jc poveril kralj Karo!. je vseh balkanskih in svetovne vojne kot frontni častnik pri artiljeriji in bil ponovno odlikovan. Leta 1917. in 1918. >• je udeležil bitk na francoski Ironti pri Verdunu. Iz policijske službe Belgrad, 6. aprila, ž. Na predlog ministrskega predsednika in ministia za notranje zadeve generala Petra Živkoviča je Nj. Vel. kralj imenoval dosedanjega policijskega kapetana Slanoja Mihaldži-ča k zagrebški policiji v svojstvu namestnika policijskega šefa. — Dosedanji šef političnega oddelka policije v Zagrebu Cvetko Horvat je imenovan v Subotieo za policijskega kapetana. — Dosedanji namestnik šefa policije v Zagrebu dr. Klinčič |e premeščen v notranje ministrstvo v Belg:ad. _ Za upravnika policijske uprave v Mariboru je imenovan zagrebški policijski kapetan Ivo Zctkovič. Telefonski promet z Grčijo Belgrad, 6, aprila. AA. Dne 1. aprila t. I. jc bil otvorjen telefonski promet z Grčijo med Belgradom in Solnnom ter Solunom in Skopljem. Ob tej priliki so si predstavniki poštnih oblasti Grčije in Ju-tfolavijt poslali pozdravne brzoiav*. omorsha pogajanja Nesoglasja med Parizom in Rimom — Mamom pri Brianda -- Nove težave i London, 6. aprila, s. Zunanji urad |e objavil uradni komunike, v katerem sporoča, da jc v poga-iatiiili za besedilo fra-ieejkrt.italijansko-angleškega hrodovnega sporazuma nasropil desetdnevni odmor, ki ga bodo francoski in italijanski delegati porabili za lo, da dobe od svojih \lad nadaljnu navodila. Težave, ki jih je napovedal Henderson ob priliki svojega obiska v Parizu, so Se večje, kakor se je pričakovalo. V načalu so si delegati pat edini, toda rešitev tehničnih vprašanj je naletela, kakor navadno, na velike težave. Rim, 6. aprila, s. Zunanjemu ministrstvu blizu stoječi list ?Giornalc d' Italia<: zavrača grožnjo, ki jo je izrekel Pertinax \ Eeho de Pariš«, da se bo morala Francija dvakrat premisliti, preden bo ratificirala pomorski sporazum, čc bo Italija v vprašanju nemško-avstrijske carinske unije uganjala kravjo kupčijo in se postavila na slran Avstrije in Nemčije. Rimski list izjavlja, da se bo Pallja pri t;.ko delikatncm problemu s svoja odločitvijo ie r.-.anj požurila, se bodo drugi poskušati s takimi izsiljevanji. List odločno odklanja, da bi ee spravljal pomorski sporazum v zvezo z nemško-avstrijskim sporazumom, in kako more Pertina* govoriti o kravji kupčiji, če sam 6vatuje, naj sc pomorski sporazum ue ratificira. O oiicietnem s alisču Italije bo najbrž v kratkem izšel uradni komunike. Parit, 6. aprila, s. Zunanji minister Briand jc mol dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Pa- Vof«š&CT imenovanja Belgrad, ti. aprila. 1. IzSel jo veliki vojni ukaz. s katerim so imenovani za rezervne knpetane sledeči poročniki: Josip Brando, Bahovfic Ciril, Osterc Alojz, ŽnidariČ Franjo, Belezlšanin Milan, Sparha-l.i.J Ladislav. Vtsln Josip. GnberJčik Stanko, Pečenko Andrej. fU.gelj Franjo, GajSok Božidar. Fnjdol Jo»lp, Č.uš Pet.>r. Blagajne Ivan, Hn> Adolf, Vreč i »ton. Nauhauser Ignac, Fridrich Ferdo, Ing. poročnik Dušan Sernec. V č iu rezervnega poročnika po-r.ilij.ki podporočniki: Sever Mnliu, Lajko Audrej, H. fiu«'T Josip, Jerntol Josip. Komolj Anton, Gut-ujuk Rudolf, v čin resTvnoga poročnika fregate: poročnik korvele .TankaK Josin. Za rezervne niž e uradnike II. stopnjo ckonomuke stroko nižji vojni uruduik lil. stopnje BeltSi Jože, Podlosttik Ivan. Z ranpom 17. KIL 1P2S v čin rezervnega priročnika podporočnik Fllnovir Aloir. Tri?t Leon. Čr»en Ivan, Novak Ignacij, Adamič Araofet, Zadnek Franjo. V čin rezPt»nega kunatana II. raer. poročniki Medenica Laku, i'etri£'Otrn.ir, Kavče Ignacij, Prem rov Vladimir, Horvat Josip, Pelranovic Stanko, Skaz Aleksander tu Adam Stefnm. V čin i v. kapntana t. razr. kr.petnn II. rnzv. Prelove Henrik. S-v-er MIha, Gcrrki f\an, 3Iibnv Martin, dr. Brsnčic Radovan, I.Hjbainer Ivan, Prazr.tk Jcšlto, Tkaličič Marjan. Hagenauer Ludvik, dr. Pavlie Franjo, dr. ttmegnč Djordje in Wets Viktor. V črn rezervnega poročnika podporočnik Gorup Fiaitv, ^afariii Ludvik. Fla:šiian franjo Ledinek Josip, JurLorič Jr.sip. Čiip Ernst, Pinzek Djulko, Voncij Iv;»ar, Gregor Novak, Seraj-dk Ježe, Kokalj Ivan, Novak Ivan, P.raukovlč Jo- p, CiLbrin Andrej. Zn zračne nedporočnike Kolnr tiskar, sodnijski podporo&tik Kflrlmlk Bogdan. V :n rezervnega kapotana L razr. traUoplovnl poročnik Kervirt Anton, sanitetni por. dr. Zenbier Pavle, ipotekarskl por. Ječmen Jeroslav. Lovstek Milivoj. "irs Zdenko. Novoselj Franjo, KerŠbaum Viljem, Peternak Zdenko, veterinarski por. Samec Franc, Novak Teodor, Kune ,Tosip, Maric Al o.i::. V Fin rezervnih poročnikov poiadiiski podporočniki G laser Kari. Ravnik Mate, Turi; Alojz, Brusnik .vosij>, Go--tiačar Feliks, Žgove Ivan, Jin Jakob, Handitujer Viktor, Lapajne Viktor. Novačim Josip, Magdi? Rafael. aprajcer Kuri, AljimčiS Lumbsri, černo Oto. Za artileri jske: Purolj Josip. Sva iger Marjan. Za konjeniški : MatkovlS Evgen, Taler Marjan. Z« ra« ienierske: Binder Ivan, Mecelj Viljem. Ažuan Ru-loli, Bizjak Viktor. Bluj Anton, Kovačevi? Viktor. Zn Inženjersko tehnične: Oeipok Stane. Z a rezervne •ilžje razredno vojne uradnike III. razr. ekonomske t roke Brence Albin. Lava? Ivan. Kramar? ii! Henrib, Lrklavec Albin, llrztiik Franc, Horvat Božidar, Vo-ber Josip in Plodni Ic Janez. Slikar umrl vsled lakote Pariz, 6, aprila, ». V neki pariiki kliniki je umrl slikar Knjteki Tcda. Kot vtrok smrti ro uradno navedli tuberkulozo na čr&vih. V resnici pa je umrl vrled lakote. Šale po »mrli umetnika Rfc je zvedelo, da jc več mesecev živel v največjem pomanjkanju. Peter Potig: En dan Charlse Chaptin Nekega due je prejel CTinrlfe Chnplln sledeč" pismo: VelespoStovanl gospod Charlie Cbaplin! Pravkar Čitam v nekem newyor5kem listu, da zaslužite vi dnevno najmanj 5000 dolarjev ... Mož, ki toliko zasluži, mora biti gotovo srečen in zadovoljen. Imam veliko željo. Sem ubog mlad mož, ki v svojem življenju niti en sam dan ni Se dobro živel. Podarite uii, prosim, 24 ur vaSega življenja, da bom mogel enkrat tudi iaz doživeti vse, kar vi Joživite v enem dnevu. bi inogel samo en dan živeti kot Cliaplin. bi b;l najsrečuejši človek na svetu.t Hi a plin je skrbno prebral pismo do konca. Nato pa je sede za pisalno inizo in napisal sledeči odgovor: Pragi prijatelj! Vaša želja se vam bo izpolnila. Podarjam vam en dan svojega življenja. V pismu je tudi ček z:, vozni listek. Pridite kmalu! Charlie Chaplin.* T)va dni pozneje sc Je zjutraj ob pol osmih javil v Ghaplinovi palači mlad mož s potnim kovčkom. Pokazal je tajniku Ohnplinovo pismo, in tajnik ga je ljubeznjivo sprejel ter nn> dejal: »Dobro jutro, gospod Chaplin! Gotovo ste zelo trudni radi potovanja. Kopel jc že pripravljena. Brž se osvežile. Za današnji dan imamo krasen program, pravi Chaplinov dnu!« Pluga je peljal mladega moža v kopalnico. Tli 38 mladi mož ed začudenja kar oslrmel. Na majhnem prostoru je Ml zbran ves mogoči luksu«. Topla, mrzla in vroča voda- pr^ijn Ijepel. dišeča rizu Manzonijem. Kakor poroča »Petit Pari»ienx, sta se Briand in Manzoni ra;:govarjala o težavah oblike francosko-ilolijanskegn pomorskega sporazuma. Te težave «0 bolj tehničnega kakor političnega značaja. Nasprotno pa trdi »Echo de Pariš , da so težave aelo rconega inačaja. liaiilasisho-irancoska konferenca Pari*, 6, aprila, kk, Prihodnji četrtek bo v Villa Ffaneho pri Nlzzi pomembna italijansko fran. coska konferenca, katere so bodo udeležili predsednik francosko republike Doumcrgue, zunanji minister Briand, mornariški minster Drunimond, z italijanske ctrani pa zuitanji minister Grafldi in nekateri mornariški strokovnjaki. Predsednik republiko DoumergUe potuje namreč v sredo ?jutra| ofl-ciclno v Tunls. SpremliMa ga Briand in Drummond. Kakor poroča »Matin«, bedo vsi trije dolgo potovanje iz Pariza na rivijoro uporabili na reševanje velikega problema francoske-ital janskega pomorskega oboroževanja. Gre pri tem v glavnem za rešitev, kaj naj bo z nadomestnimi graditvami ladij. Po prvotnem besedilu, ki je bilo na hitro določeno v Parizu 1. marca 1931, se dovoljuie obema državama do konca 1933 za nove in narlomeatne zgradbe 135.0C0 ton za Francijo in 129 003 ton za Italijo. Preko tega pa zahteva daj Francija na čas od 1933 do 1936 še 66X00 ton za nodoir.cstne gradbe, da nadmoč Francijc napram Italiji ne bo obstojala samo »iz jlarcHa žeieza«. Konferenca v ViHa Francke naj razčisti to vpraiKnje. >Parts NouveU trdi, da bo ta konferenca v Vitla Francke camo začetek cele vrste velikih mednarodnih sestankov. K temu rpada tudi sestanek v Londonu meseca maja, na katerem bodo govorili o avstro-nemški carinski pogodbi in raznih drugih evropskih problemih, in katerega se bodo poleg francosk h ministrov udeležili tudi zastopniki Nemčije, predvsem Briining in dr. Curtius. Malin« poroča, da min. predsednik Laval, zunanji minister Briand in državni psdtnjnik za narodno gospodarstvo Francis Poncel že pridno pripravljajo materijal za protinačrt proli nemško-• vstrijski carinski pogodbi, V Franciji so si na jasnem, da Francija na dunajsko carinsko pogodbo nc sme odgovoriti samo z besedami. Francija ima kot bogata zmagovita država dolžnost, začeti pametno iniciativo, da pride svojim sosedom, ki so v stiski, na pomoč. Sicer bo nastajala vedno uova nevarnost, da bodo drugi skuSali uresničiti nespametna načrte. Tajna pogodba med Italijo in Rusijo Pariz, 6. aprila, s. Nejevoljo proli Italiji povečava dajetvo, ker se jc zvedc.o, da Italija s sovjetsko Rusijo ni sklenila samo trgovinsko pogodbe, ampak tudi tajno politično pogodbo. Vsebina tc pogcnlbe je seveda tajna in ker Rusra tli članica Društva narodov, zato pogodbe tudi ni treba registrirati pri tem društvu. V glavnem določa ta pogodba, da bo Italija na račun sovjetov izvršila celo vrslo vojaških zgradb, obenem pa Rusija nudi Italiji ncltalera jamstva v slučaju kakšnega mednarodnega konflikta. Sovjetska vlada se obveže, da bo Italijo oskrbovala z žitom, premogom, nafto in železom, ako bi Italija prišla v konflikt s kakšno evropsko velesilo. Norec strelja na ljudi Strašni prizori v bud mpeštanski sinagogi Budimpešta, 4. aprila, j. V judovski sinagogi v Tobačni ulici je včeraj med opravilom začel streljati mlad inoški s prve galerije in oddal v najkrajših presledkih šest strelov, lic da bi mu mogel kdo to preprečiti. Atentator je nameril svoje orožje proti nltarju, kjer se je nalmjal rubin dr. Hevezl. Občinstva se jo polastila nepopisna panika. V prvem trenutku ljudje sploh niso vedeli, kaj se Je zgodilo, in ro drli k izhodu. Potem pa je uadrabin dr. Simon Heve-i »tekel na galerijo iu udaril atentatorja s težkim stolom po roki, tako du mu je padel revolver na tla. Atentator se je obnaSal slaboumno in se je začel divje boriti. Vendar se jo številnim ljudem naposled posrečilo, da so gn zvezali iu odpeljali v sosednji pro3lor. Medtem pa se jo izkazalo, da je več oseb od re-volverskih strelov težko ranjenih. Skupno je bilo težje iu lažje ranjenih okrog 10 oseb. Večina izmed njih jc dobila svoje poškodbe pri begu iz sinagoge. Atentatorja so takoj prepeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je -13 letni brezposelni strojni inženjer Emil Zalloka iz Bratislave. Pred kratkim jc izgubil svojo službo in se je več dni potepal po budimpe-Stauskih ulicah. Pri zaslišanju je dejal, da so po njegovem mnenju krivi splošne svetovne krizo prostozidarji i 11 z.šdjo ter du bi najraje vse postrelil. Zdravniki to ugotovili, da je slaboumen, iu pozneje se je izkazalo, da jo bil Zutloka pred 23 leti več mesecev v neki norišnici. Tudi sedaj so ga strogo zastraženega prepeljali v norišuico. ^ Dva požara Na vettfoi peteh in m d velikonočno pfoees?fo Ljubno, 6. aprila. Na velikonočno nedeljo, ko sc je začela razvijati prOcc^i ia in je bil g. dekan Krančič z Najsvetejšim okoli 100 korakov iz cerkve, se je naenkrat zaslišal obupen klic: gori! gori! Nastal jo veliku panika. Gospod dekan se je takoj vrnil z Najsvetejšim nazaj v ccrkev, veselo slovesno velikonočno potrko-ranje se jo spremenilo v žalostno platzvonenje. Ga-rllno društvo, ki so udeležilo procesije z zastavo, je bilo lukoj na svojem mestu in šlo kolikor mogoče hitro po motorno brizgnlno. Večin it moških je iz razdrte procesije tekla k požaru In se je posrečilo ogenj zndufiiti, tako, da dospelemu gasilnemu društvu ni bilo treba stopiti v akcijo. — Ogenj je nastal pri Krilezu v Pavlni 15 minut iz trga. Kurili so v kuhinji v hišno krušno peč. pred pečjo so biln naložena drva, katera so se vnela, vnela so se tudi že vrata iz kuhinje na dvorišče. Da ni bilo pravočasno pomoči bi se biln lahko zgodila nesreča, ki bi zahtevala ElovoSko žrtev, ker odrasli so šli večinoma vsi k Vstajenju in je bila domu le bolna stara mati, ki že dalj časa ne more iz postelje. Slov. Krajina, due 5. aprila. Nu veliki petek ob trlčetrt na devet je v Teša-novcih med Martjanei in Bogojino bilo plat zvona. Vnelo fe jo gospodarsko poslopje Ludvika Benka, kjer je bila shranjena parna mlatllnica, trije vozovi in drugo. Vsi ti predmeti, v kolikor so bili leseni, so zgoreli, kakor tudi vse poslopje. — Večja pa jo nesreča ubogega soseda, ki mu jo do tal pogorel hlev. Ker Je bil veter ln ker jo v bližini zmanjkalo vode, se gasilcem ni posrečilo, dn bi rešili goreča poslopja. Kako je požar nastal, še 111 znano. Ztma v dežeti pomladi Genova, 6. aprila, s. Vsled padca temperaturo je na višinah ligurske riviere zopet zapadel sneg. Tudi v Kalabriji so divjali silni snežni viharji. kolonjska voda, fino milo in ves mogoči luksus. Dva močna maserja sta masirala mladega Chapli-na, spreten brivec pa ga je obrit. Nato si je nataknil slikovito pijatno. Vstopil jo eluga: -»-Zajtrk je že pripravljen!': Med palmami iu bujnimi eksotičnimi rožami je stala pogrnjena miza. Toda glavno jo bilo za mladega Chaplina to, kar je bilo ua mizi: Ruski kavijar, francoske sardine, ogrska salama, kalifornijsko sadje, špansko vino in sploh vse, kar si more izmisliti najbujnejša domišljija slsdkosned-tieža. Sluga v svilenem fraku, kratkih hlačah iu dolgih belih nogavicah ga jo vprašal: ' Čaj, kavo, kakao ali čokoladoV< • Čokoladok je odvrnil mladi mož. Sluga mu jo nalil čokolade v dragoceno porcelansko skodelico. V tem trenutku pa je stopil v sobo že drug sluga in javil: »Gospod Chnplinl Vodja produkcije je tuk Komaj je izpregovoril, jo že pritekel v sobo mlad mož s sršaslimi lasmi. -.Gospod Cliaplin! llitro! Solnce sije! Naposled! Imamo solncel Sedaj laliko napravimo posnetek na prostem k »Tukojk je odvrnil mladi mož. >Toda najprej bom zajtrk oval k sGospod Cliaplin!« je obupno pripomnil vodja produkcije. »Meteorološki institut pravi, da bo solnce sijalo le deset minut. Zajtrkovali boste pu lahko poznejel« •■Pardonk je dejal mladi mož. >Ali sem danes Chnplln ali nisem?« »Seveda! Vi ste danes Chaplin!« -.Torej še ne grem! V tej hiši ukazujem Jaz! Najprej bom zajtrkoval!« V tem trenutku so ftrrpili v sobe tri črni služabniki, poprabm inlzo 3 zajtrkom vred In Jo brez nadaljnjega odnesli ven- f Martin Kerm C. M. V misijonski liiši v Ljubljani, Tabor 12, je včeraj, na velikonočni ponedeljek dopoldne umrl misijonar gospod Martin Kolin. V tmi.šuiku posvečen letu 1801, je tlužboval kot kaplan in župnik na več krajih ljubljanske škofije, dokler ni leta 1924. v,-ki-pll v misijonsko družbo sv. Viueonclja Pav. Nekaj let jo vneto deloval kot misijonar, zadnji dve leti so je pa moral radi tež.ke nrfne bolezni umakniti v zatišje. — Pogreb bo jutri v sredo ob pol 8 popoldne iz misijonske hiše na pokopališče k Sv. Križu, R. i. p. f Jernej Šer'ak Včeraj ob pol 11 dopoldne je UTirl v L ub. ljani gosp. Jetnaj Herjak, hisnl posestnik in pošlo- vodja pri tvrdki Krisper, kjer je posloval nad -10 lel. Pokojni jc bil vzor krščanskega moža, vzgle. den družinski oče, ki je skrbno vzgojil svojo številno družino. Pridno sc je udejEivoval tudi na pro-svetnem polju, posebno pri šentjakobski prosveti, kateri jc zadnja leta dal na razpolago društvene prostore. Bil je več let občinski svetovalec, in kol tak veslno deloval v raznih odsekih občinskega sveta. Pri križanski moški in mladcniški družbi je bil vnel član od njenega početka in veliko let njen prednik, skozi vsa leta pa je vestno pripravljal novince za sprejem v družbo. Z rajnim prelatom Fli-som sta poklicala v življenje aočno češčenje presv, Rešnjega Telesa, čigar vnet pospeševalec jc bil do zadnjega. Bolehal je že kakih 10 let, vendar ni nihče pričakoval, da nas bo zapustil tako hitro. Po-greb bo v čulrtuk ob pol 6 popoldne. Bog mu bo« gato poplačaj njegova dobra dela. žalujočim tiaS« iskreno sožalje! * Članom krlžanske moike kongregacije in pa nočnim častilcem nnjsv. Zakramenta naznajvamo, da je včeraj dopoldne odšel po boljše plačilo v večnost sobral gosp. Jernej Š c r j a k , dolgoletni prednik kongrcgacije in voditelj nočnega češčenja, Pogreb nepozabnega nam sobrata bo v četrtek dne 9. aprila popoldne ob pol 18 iz žalnega doma v Florijauski ulioi št. U. Minister Demetrovsc o Irg. pogodbi s CSR Belgrad, 6. aprila. 1. Trgovinski minister De-inetrovič, ki se je danes vrnil iz Prage, kjer je [jod-pisal trgovinsko pogodbo, je dal uredniku belgrajske Pravde:, ki sc mu ie peljal do meje nasproti, sledečo izjavo: Trgovski odnošaji med Češko in Jugoslavijo so se tiajprvo uredili s pogodbo 14. nov. 1923. Ta pogodba je vsebovala samo odredbe splošno trgovsko političnega značaja in ni vsebovala tarifnega in veterinarskega oddelka. Ta nedostatek se jc sedaj popravil. Ž novo dopolnilno pogodbo so rešena vsa carinsko tarifna vprašanja zadovoljno iu z ozirotn na sedanji težki gospodarski poiožaj. Zaščitena je bila pri tem tudi naša industrij«. Na Češkem smo dosegli carinsko znižanje za sveže grozdje, slive, sveža jabolka, salame itd. Popolnoma je ukinjena carina za suhe slive preko 50 kg, za suha jabolka in hruške, kakor tudi za hrastov in kostanjev ekstrakt. V korist Češkoslovaške smo znižali carine na gotove češke proizvode, kakor: pivo, finejše vrste lanenih tkanin, izdelke iz porcelana in ostalega keramičnega materijah, muzi-kalne instrumente in druge predmete. Pogodba bo brezdvomno olajšala današnji promet. Sporazum je v duhu ženevskih principov. Mnoga sporna vprašanja, ki so dosedaj povzročila mnogo težkoč' so končno rešena. Aretacije komunistov v w ••• ~ 1 Berlin, 6. aprila. AA. Za velikonočne praznike je policija aretirala nad 200 komunistov, ki so skušali prirediti kljub policijski prepovedi proti-verske demonstracije. Policija je morala večkrat razgilati komuniste, ki so skušali demonstrirali. Pri lem so_demonstranti razbili več šip na cerkvah, ker ie policija prišla prekasno. Nad Berlinom se je pojavilo med prazniki letalo, ki je metalo komunistične proglase in nato izginilo brez sledu. Dunajska vremenska napoved. Polagoma se bo zjasnilo. Nekoliko topleje, »Kaj naj to pomeni?« jo zadirčno vprašal Cliaplin. »Vaš ukaz, gospod Chnplinl VI sami ste nam zapovedali, da vam moramo, če treba tudi s silo, zabranitt zajtrk, če vas kliče dolžnost.« Globoko vzdihujoč jc sledil mladi mož vodji produkcije. Spodaj je že čakala luksuzna limuzina. Slopila sta v avto in med vožnjo sta dva brivca preuredila obraz mladega moža v Cbapli-novo masko. Avto se je ustavil na nekem mostu. Tu so bili žo pripravljeni veliki snemalni aparati. Vodja snemanja mu je, pokazal rokopisno knjigo: -.375. scena. Chaplin se ves obupan sprehaja po mostu in se naposled vrže v reko.-c Mladi mož je moral seveda vse to napravili. Voda pa je bila tako mrzla, dn jc trajalo debeli dve uri, preden sta ga dvu filmska zdravnika zopet spravila k sebi. — Nato pa brž v atelje, kjer so ■ ravnokar končali novo dekoracijo. Tu je mladega moža obsevalo 120 Jupiter-svetilk. Obraz mu je gorel od silne vročino iu vsakih pet minut je stopil k njemu sluga ter mu z gobo zbrisal pot, ki mu je ltar lil z obrazu. Ob eni se je zučul režiserjev glas: :,Opoldau-ski odmor!« :>Hvala Bogu!: je vzdihnil mladi mož. "!>Samo za druge, gospod Chaplin!: mu je zašepetal pomožni režiser. :>Vi pa morate ostati tu, ker bomo snemali neko vašo stMo-seeiio.-s Snemanje solo scene je trajalo do polih, nakar so vlekli Chaplina v neko tovarno. Režiser mu je pokazal rokopisno knjigo: VT72. prizor. Cliaplin leze po vellkom tovarniškem dimniku in sledi mn dvniset dimrslknrjov.< Snemanje, jc trajalo do polnoči. Nato ua jo mladi moZ kar ua tleli zaspal. Prepeljali so ga v Chaplinovo palačo, kjer je smrčal do pol osmih zjutraj. Nato pa ga jo predramil zvonki glas: "Cbuplin sem jaz, dragi moj! Upam, da ste srečni, ker ste en cel dan živeli kot Chaplin. Tu imate vozni listek za povratek domov in 50 dolarjev! Kaj nameravale sedaj napraviti?« r Hitro se bom peljal domov. Zn 50 dolarjev pa si bom privoščil vesel dan, da pozabim o'sm. ko sem bil Chaplin,« »To bi tudi jaz na vašem mestu storil, j« smehljaje dejal Chaplin in spremil srečnorju Vilke :2 0:1) Ilirija nas v tej tekmi nikakor ni zadovoljili', ponovno opravičil sloves cuega najboljših moštev Slovenije. Vrline tega moštva so precizno podganje žoge, zlasti v napadu, precejšnja tehnika i;i pi predvsem borbenost ter volja do .mage. Napad, ki ga izborno vodi Bcrioncelj, i. zna spiotno pie-igravati in ludi nc odpove pred godom. Tudi ostali deli moštva so dobri. Vsega tega pa pri Iliriji ni bilo. Izvzeti moramo le obrambo, ki jc biki na mestu. Ostali deli ftoštva pa so nas razočarala Tekma sama je potekala skoraj ves čas v premoči Maribora, Nepad dednicga je stalno ogroial iliriiaaska vrata Le civ.i-kiat so sc Uirijani predramili, enkrat v prvem in enkrat v drugem polčasu, iu iz lega rczultiratu trdi oba ijola. V splošnem pu tekma ni bila H »me- Ljubljana med velikonočnimi prazniki Ljubljana, 6. aprila. Ni bilo tako, kakor bi si človek želel zu tako velike praznike, kakor so velikonočni. Ni bilo takega vremeua, ki bi ustrezalo naravo in spomladi željnim Ljubljančanom. Pu tudi zopet ni bilo ob praznikih tako mirno iu v vsakih oziral tuko dostojno, kakor bi bilo primerno za to praznike. Vreme ii bilo vedno sokično, temveč vmes največkrat oblačno iu semlntja tudi zelo vetrovno, tako da bi Ljubljančanom kmalu skoro vzelo veselje za doinenj ?no izlete. Raznih kriminalnih dogodkov in uesreč pu je bilo v Ljubljani in okolici tudi več, kakor bi bilo normalno. Kljub lemu pu so bili ti žalostni dogodki s .-.reči bolj osamljeni, tuko, da niso motili svečnuega velikonočnega razpoloženja ljudi. Za velikonočne praznike smo dobili v Ljubljano ljubek obislc. Na izlet so prišle namreč sem izojcnkn zadnjega letnika učiteljišča v Somboru, sama živahna in vesela dekleta, ki so si takoj ogledala in pregledala v.-e, kar je v Ljubljani zanimivega. Nsutn-ujejin so tu dekleta v Mestnem domu in so Se do-bedaj napravila več Izletov v okolico in nn Gorenj-iko. Oba dneva so se razlivale iz Ljubljane v okolico prave reke izletnikov. V ponedeljek seveda mnogo več. kakor v uedeljo, tako da jo bita danes v prvih popoldanskih urah sredina mesta kakor izumrla. Zato pa okolica mestu polna ljubljanskih izletnikov. Žalosten dogodek se je pripetil danes pribliino ob 10 dopoldne na Miklošičevi cesti. Po cesti je pe-Ijal slur postrešček težko uatovorjen ročni voziček s kolodvora. Naenkrat se je starček zgrudil iu omedlel. Ljudjo so mu priskočili ua pomoč iu poklicali 'dravnika, veudar pa jo bilo že prepozno, za tat j starček je bil Ze mrtev, zadela ga je kap. Starček je bil 05 let stari Matevž Bučar, stanujoč pred Škofijo '2t. Na Šmarni gori so je danes dopoldne pripetila težja nesreča. Med množicami, ki so romale na ta lirib, kakor romajo vsako leto na velikonočni ponedeljek, jo bilo seveda tudi nekaj turlstovskih amaterjev, ki so se poskušali na takozvani turenc. Druž-blca treh dijakov je plezala dopoldne na veliki Turne. V tej družbici je bil IS letni Miroslav Lilleg, lijak Srednjo tehnično šole, stanujoč v Rožni dolini •esta VI. št. 6. Okoli 11 dopoldne so splezali sorazmerno že procej visoko. Naenkrat so vsi trije obtičali v skalovju iu se niso mogli ganiti ne naprej in nc uazaj. Pričeli so klicati nu pomoč. Prihitela stu (Iva kmeta, ki sta mogla dva dijaka še rešiti s pomočjo vrvi iz neugodnega položaja, Lilleg pa Je strmoglavil navzdol, padel je najprej na skalno polico in od tam še eukrat navzdol. Padoc je bil globok približno 10 metrov. Dijnk Lilleg je obležal nn produ še vedno v precejšnji višini. Iz fiesnove elektrarno ob Savi so telefonirali po ljubljanski reševalni avto, ki je takoj odhitel ua kraj nesreče. Reševanje je bilo precej neprijetno. Reševalci so morali s cesie precej visoko do položaja »Turuea '. Tam so ponesrečenega Lillega privezali na uosiltiice iu ga providno spuščali navzdol. Morali so ga tudi precej daleč nesti navkreber, tako, dn so bili po reševalnem delu zelo izmučeni. Lilleg je dobil pri padcu ležke poškodbe, zlasti notranje. Potolčen je sploh po vsem telesu in si je povrhu vsega pretresel tudi možgane. Sedaj se zdravi v bolnici. Njegovo stanje pa je zelo nevarno. Velikonočni prazniki v Mariboru Maribor, G. aprila. Kakor običajno in kakor se spodobi: ven. Motilo je. proti večeru samo nekoliko aprilsko vreme. Napol pršič, napol dcZek je izletnike pregnal domov. Sicer javno o pravem času. V središču zanimanja je bil slrašen zločin v Jeloveu, o čemer poročamo na Irugcra mestu, liavuolako ludi o športu. Ob letošnjih velikonočnih praznikih ni bilo skoraj uobeue nesreče. kalerib ie sicer vsako loto bilo spričo nesreč pri nabijanju možnarjev zelo veliko. Lo v Grušovju •v> je ponesrečil 27 letni posestniški slu Ludovik Verlič. Pri nabijanju uiožnurja mu je zdrobilo levo roko. Prepeljali ;:o ga v mariborsko splošno bolnišnico. Policija je. biln radi zverinskega umora v Je-lovcu v stolni pripravljenosti. Velikonočna kronika sc glasi: 7 nretueij iti prijav. Smrtna kuss. V splošni bolnišnici je umrl 54-leloi dr, .Vlekamder Vikintjev iz Odese. Pogreb bo v ;iedo ob Iti iz mrtvašnice ua mostno pokopališče. Rudolf Skok, krojaški pomočnik, Koroška cesla 56. Pogreb v torek ob pol 17. — Olga Foretner, zasebnim, riura (>!1 let. Pogreb v torek ob 1(5 nn mestno pokopališč«. V sobote, zvečer je pričelo goreti v električni .-.ini industrijalca BlUha v Fužinah pri Vitanju. Ogenj jc bil velikanski iu so plameni objeli celo ?ago ter jo r-koraj popolnoma upepelili. Na mesto nesreče je prihitela požarna tirambu iz Vitanja in okoliških občin, ki so se i velikim Irudom borili Kjer se dobe mladi ljudje, je zelo verjetno, da pride tudi do pretepa. Na sv. Katarini se je danes zunšlo mnogo mladega »veta iu ko so se popoldne vračalo nekatere skupine s Sv. Katarine proti Viču, je prišlo med njimi do krvavega spopada. Neki fantje iz Domžal ro napadli 20 letnega Rudolfa Skvablj.i. delavca tobačne tovarne, stauujočega ua Tržaški cesti 15 na Glicali. Prizadejali so mu več sunkov z nožem po vsem telesu. Tako so ga trikrat uklali v levo roko, v desno srnee in drugod po telesu. Nu lev i nogi so mu prerezali žilo arterijo. Fant je precej krvavel. Po ljubljanski reševalni nvto sla hkrati ob 1 popoldne teleluilraln dva, in sicer nekdo od očividcev i/, tovarne Vidio in pa Škrabljev brat iz viške :4raZ-niee. Reševalni avto je škrablia prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je prav te žico iu smrtuo-nevarno. Resna, a vendar komična nezgoda se je pripetila v nedeljo zvečer 'JO letnemu prebivalcu slovitega karala, delavcu Francu J.irnnu. Ta si je hotel zn velikonočno praznike privoščiti kozarec vina in je šel v Pajkovo gostilno na Dunajski cesti. Tam pa gu j;' napadel neki delavec in mu v pretepu skoro napol odgriznil uho. V gostilni jo je skupil 18 letni Inštalaterski vajenec Stanislav Kukec, stanujoč v Prisojni ulici '.!. Tega je v noki gostilni v sredini mesta nekdo napadel in ga s stolom treščil po glavi. Kukec ima rosue poškodbe. Resna nesreča se je pripetila tudi 30 letnemu policijskemu stražniku Jožetu Zorcu. stanujočemu v Kijunovi ulici. Ta ss je v uedoljo popoldne peljal •i motornim kolesom na Brezovico. Med potjo je padel na tla, si zlomil nogo in dobil nevarne notranje poškodbe Že v soboto pa se je hudo ponesrečil 1-i letni Anton Marincelj, tot.ij v Kajfeževi gostilni. Ta je pomagal pri dviganju sodov. Pri tem pa ga je navijalo udarilo močno po glavi. Mnrincelj jo zelo težko ranjen. 55 letni Ivan Lnvrilin, mizarski moister i/, št Vida pri Stični, so je v sobolo zjutraj peljal s kolesom domov v št. Vid. Nasproti mu je pripeljal kmetski voz, v katerega se je Lavriha zndel. Lavriha je padel pod voz, ki mu je zdrobil desno nogo. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Fedran, ki ga je tudi prepeljal :: avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Vsi našteti ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. V nedeljo zvečer je le malo manjkalo, pa bi kmalu v bližini pivovarne Union prišlo do krvavih spopadov. Okoli pol 0 zvečer jo sla mimo pivovarne skupina pijanih moških, od katerih je eden vrgel kamen čez obzidje tovarne. Kamen je razbil šipo pri jedilnici ravnatoljeve družine, ki je ravno sedela pri večerji. Trije ravnateljlvi sinovi so skočili nn prosto, da bi prijeli zlikoven. Odhiteli so na cesto in kmalu dohiteli napadalce. Ko so ti videli, da so zasledovani, so izvlekli nože, nakar so se sinovi obrnili in spustili v beg, ker so bili brez orožja. Napadalci pn so jih preganjali prav do vrat pivovarne Union. Ko jo vratar pivovarne, oroZniški stražmoi-ster v pok. Ivan Horvat, spoznal položaj, jo oddal z revolverjem strel v "rak, nakar so se napadalci porazgubili. Policija je biln o tem razburljivem dogodku obveščono, vendar pa še ni izsledila napadalcev. z ognjem ter omejili požar, kolikor jim je pač bilo mogoče. Skoda znaša nad milijon Din. Smrtna kosa V bolnici križniškega reda v Ormožu na Štajerskem je umrl 6. t, m. po daljši mučni bolezni popolnoma vdan v voljo Najvišjega bogoslovec istega rcda.fr. Marijan Bezek. Sošolcem in prijateljem ga priporočamo v pobožno molitev, — Križ-niški red, Ljubljana. V šniartnem pri Liliji je na velikonočno nedeljo umrla gospa Ivana K u a f 1 i č roj. Verbič, soproga lastnika duleč naokrog znane usnjarne g. Franca Knafliča. Pokojnica je bila zelo blagega in usmiljenega srca in je uživala splošno spoštovanje. V svojem Življenju jo pretrpela precej bridkih ur, posebno ko je zvedela za žalostno uovico, da jI je v ruskem ujetništvu umrl ljubljeni sin. Pokopali jo bodo v sredo ob 10 dopoldne ua farnem pokopališču v Suiartnem. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel Umrl jc v Ljubljani v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v 85. letu starosti g. Jakob Oblak, bivši dolgoletni škofijski strežnik. Sluiboval Je pri škofih Pogačarju, Missii in Jegliču. Pogreb bo v sredo ob pol 6 popoldne iz hiralnice gv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Priporočamo ga v molitevl POIZVEDOVANJE. Izgubljena verižica. V soboto dopoldne je bila od Zaloške cesto do Vodnikovega trga izgubljena zlata vratna verižica. Ker jc verižica drag spomin na umrlo osebo, prosimo poštenega najditelja, da jo proti nagradi izroči v uredništvu ^Slovenca«. kaj zanimiva in napeta ter je imel zaradi sodnik g. Cimperman lahko stališče. Mnogo zanimivejša je bila naslednji tekma med Primorjem in Sturmom. Primorje : Sturm "5:2 (2:0) V tej tekmi sta sc sestali dve borbeni moštvi, zalo jc bil tudi tempo ve-, čas oster. Graškega Sturma smo imeli v Ljubljaii ie parkrat priliko videti in je tudi to pot s svojo igro zapustil ugojc.i vtis. V tej tekmi jc pokazal edino slubu lastaosl. ki jc bila morda lc trenutna, namreč, da je pred golom odpovedal. V splošnem pa jc Sturmovo cnajstorica lepo vigrana. Primorje ie svoj letošnji mednarodni krst dobro prestalo. Mladi igravti, iz katerih jc sestavljena napadalna in deloma krilska vrst--, so izborni I tehničsrji in ostri strelci. Edino Terčcl; na levem ! krilu je nekoliko odpovedal. V napada imata levji 1 delež na zrnati Jmj in Slapar, ki se lucd seboj izborno razumeta. Vodil jc napad v prvem polčasu Seuica skoraj bolje kakor Dolfc v drugem. Zopet je seveda debutiral Slamič. Branilski par jc b:l"n i mestu in tudi Korče v golu |e imel srečen dan. lekma je bila ves vas zanimiva i:i je v prvem polčasu izgledalo, da bo odšel Sturm iežie poražen z igrišča. V začetku drugega polčasa je F.imorjc vodilo že 3:0, nato pa ;,c jc slika nekoliki) izpremenila. Sturm je pritisnil iti zabil dva gol.: Proti koncu jc bilo šc nekaj nevarnih situacij pred Sturmovimi vrati, vendar so ostale neizrabljen':. Tekmo je sodil g. Scbncller. — Obč;n3lva :c bilo okrog 1500. Današnji tekmi sta končali takole: Primorje : Maribor 5:0 ( ?:0) Maribor je v tej tekmi raii;ral mu«.jo slabit kakor včeraj. Primorje pa jo bilo v pribliino isti formi kakor včeraj ia ic z lahkoto doseglo zmago. Ilirija : Sturm 1:1 (1:1) Ilirija nas je v tej tekmi ugodno p.ese.ietila. Nastopila jc v spremenjeni postavi, z ntlajšir.-.i močmi, ki so se izborno obnesle. Zaslužila bi ,nago, ker jc bila ves čas v premoči. Sturm je ziig/al kakor včeraj. Mariborski sipo f i Železničar (Zaffreb): Železničar (Maribor) 4:> (2:2) Maribor, 5. aprila. Moštvo Zagrebčanov je igralo dobro ter jo popolnoma zaslužilo svojo zmngo. Vsi itjralci so pokazali vse, kar se zahteva od pravih borcev. Težko jc posebej omeniti enega ali drugega igralca, ker so vsi brez izjeme storili svojo doHnost. Moštvo jc igralo brez pogrešit, kakor se že dolgo ni videlo v Mariboru. Do mačini so predvajali igro, kakor začetniki, igrali so zelo raztrgano, posebno napadalna vrst;:. Niti Fratigeš, niti Paulin nista bila na mestu. Po-edinci, razen Wagnerja, kakor tucli moštvo kot celota so odpovedali. Železničar (Zagreb) : Železničar (Maribor) 6:2 (3:2> Revanžna lekma med zagrebškimi in mariborskimi železničarji je končala z visokim porazom Mariborčanov. Zmaga gostov je zaslužena. Podali o vzorno igro kratkih pasov. Mariborčani so da- nes igralo pod običajno formo. Sodil jc Jabo 2 Nemec. Rapid : Varoždiuski Sk 2:1 (1:0) Vaiaždin, S. april«. Mariborski Rapid ic odigral danes prihtsljs'.o tekmo z vat a adiuskim sporluun klubom icr zasluženo zmagal v razmerju 2:1. Mi riborčani so predvajali lepo kombinaeiisko igro in bi bil rezultat inuoj;o vec:i. ako n bi bil to prepreči' doriati si«J nik, ki ni priruiroa! treh golov za Rapid. Občni zbor J MS EelgicJ, o. aprila, ž. V nedeljo se jv v ršil v B«.i£:at1a tfla- »>i občni zbor i jgoslovarske no' am«' • •ic zveze, ;:a katero ie vladalo veliko ssn :r.uiir Na dnevnem »i-t! ;* je bi'* zelo • a ž a® v pri igranja Jr. v ;i prv ?r.Etv«miU tekom. S p -.»•-•t !<• bi po dclgoti vir.i A .ia.s »redtotf, po 1 ;-t« «n- -ij r r tekmovalo • likali. \ pni liti so Ilail,. !. aki iVj in Gradjanski i j /a , e' i. IlnVij'; iz iplitu. Ilirija n Priinoric iz Ljubljane in Ma: bor. >' clrujii lig : BS\ Jugoslav, .i -n zmagova'ec kv a•,. dle - 6 3 v kori t domačinov t ekma jo bila izredno os;r.i in ia e moral sfnlnil zaključiti pol ure p cd eH • n či-som, radi demonstracij publike. £t»0rcb. ti. aprila, ž. Za velikotuvae «-fike js gostovalo v Zagrebu madjarsko mu. .v o ."'steii.i. Prvi dan |c podleglo prO'.i llašku s U I !.'.' II, drugi dan pa proti Gradjanikemu tudi S ! t J : 1|. Nesreči? pri ofecžnn;M rtonc*' iditoviiicn, ii. aprila. Danes so v Žirovnici obi šali nov z on. Nenadoma pn se je o,itr;(ala vrv in zvon je padel i. vmmh tnnnovjem n.i tla. Pri leni si- .i' težko pone ^-iil g. Pet-t liatej ik Žirovnice. Padel je z viha 7. . .ij ■ na tla. Zlomil si j,- levo roko, ključnico ealr.r.i;I rebta in dobil ležk" notranje poškolbe. Prep- i i su {-a r. vlaka«'! v Ljubljano, kjer ga je ko!<*.1 m ii i".«ku' re- '.nlni avte. ki ga ie wi(K«ljal v hcln'-i . Revolucija na Mačehi Lizbona. en-da. \A. Ni Madeiri je izbiai'-nila revolucija Vladi je poslala tja čete, u . \ ipo stavijo red in m'.-. Ker so se pa čete rirur i i.. 1 upornikom, te jc posrečilo revolucionarje'« invti v ifdkejf i komisarja in civilnega gaverneria ii ; sesti v.aJna p^lapi® državno banko, l"o u^nl-s'.a v ic da jc porlala iz Lizbone v l unk»l, l jer jc .it i'Oscbr,o iei;n, dve križarki in 50J vo al ov. neizmerni žalosti naznbnjniro .ni soročnii.om, prijateljem in * V v, ¥ . iiRncor.i oretutro vest, da je naša ljubljena soproga in zlata mamica, s Ura mama, tašča, teta, gospa Frmija Tutta soproga lipot'raia v pok. po dolgi, mučni bolezni, previdtna z za-kramanti ea umirajoče, dne 5.' t. ni. v starosti 67 Icl, bo^uvdar.o izdiiinila svojo blrty'o dušo. Pogreb blagopokojne se vrsi 7. t. ni. ob 3 popoldne iz hiše žalosti HranilniCna cesta 2 na pokopališče k Sv. tvruu. Sv. mafe zadnšnice se bodo brale v cerkvi sv. Krištofu. Olon Tufta, soprog; Marija Hencr, roi. Tuti«, Hcita, Faoi. hčere; Oskar. Rai-mund, sinova; Slavke Tutta, roj, Pečan. Ziuka Tutte, roj. Trinl;, sinahi- Jakob Hencr, zet; vnuki in vnukinje. Po trudopolnem delti je odhitel k svojemu liogu nttš nndvse ljubljeni soprog, zlati pnpn. stari ptipu. ctt. zel. tnst. svak. slric, gosj^ocl 9 trgovski poslovodja, posestnik, častni meščan, bivši občinski svetnik itd. po kratkem trpljenju, danes ob pol II dopoldne, previden /. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti. Pogreb nepozabnega se vrši iz hišo žalosti. 1'lorijaiiska ul. II, v četrtek ob pol 18 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga j>oložinio v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo brale v žujnti in drugih cc.ikvalt. Vsi, ki ste jjoznnli vzor moža — molile zan j! Žalujoče rodbine: Serjak, prof. Zupan, Brcčko, Lindiner. Leske, Brišč-ek % ostalo sorodstvo. ww»rwiaa»Jii» uv »muri;. ... . M iMW«nm niEiiiE 3 "S »lo s? Ki gscgh^ž.S ,Q 3 .£ a; -S 'S nj aSi« ScoS J .3! S •? ^ 5 ><»§«'86 3 ^ ^ M > s »N-g S, N n . <0 S - «> SK ^ —. > (D > CO . , 5 . S? ■ I O 5 IN 1 f->• mQ co .O " i a 1 a v Si . a ^ = a T.® Ž « „ (M N » ca-S co v .. SS N . ^ . <5- N . 4J 3 m > a> a N «5 N » 3 > _-Q Ž N n a eo S o „ .2 , fln« «Q I i .O-SnO - 6j n co -r M Q .-2; J;* 53 Q a > 4S-KJ N 3?Q g CO i 1IIEIHE Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 41 Na moje veliko začudenje se kapitan Nemo ni niti najmanj obotavljal, da nam dovoli napraviti iz-prehod po celini. Še zelo rad nam je dovoljenje dal mo na krov. Seveda je dobro vedel, da v teh krajih noben pameten človek ne bo bežal, da ga domačini Nove Gvineje ubijejo in eventualno na oglju speko. Najmanj bi bil jaz kaj takega svetoval Ned Landu, in če bi bil poizkusil sam, bi mu bil gotovo dopovedal, da je boljše biti ujetnik na palubi .Nautilusa" nego v rokah Avstralcev. Drugega dne zjutraj so nam dali na razpolago čoln. Niti kapitan Nemo niti kdo drugi od posadke nas ni spremljal. Vodstvo čolna je pripadlo Ned Landu. Celina je bila oddaljena komaj dve milji in za Kanadca je bila igrača voditi lahki čoln skozi čeri, ki so tako zelo nevarne velikim ladjam. Bilo je petega januarja, ko so mornarji ,Nautilusa' dvignili čoln z ležišča na ploščad in ga odondod spustili na gladino. In za to delo sta zadoščala dva moža. Vesla so ležala v čolnu in nam je bilo samo treba, da zanje zagrabimo. Ob osmih smo odrinili čoln od .Nautilusa', oboroženi s sekirami in električnimi puškami. Morje je bilo precej mirno. Od celine je vel lahen veter. Konzulent in jaz sva krepko grebla valove, Ned pa je spretno krmaril po ožinah, kjer ni bilo valometa. Čoln se je sijajno obračal in je urno rezal vodo. Ned Land je bil od veselja kar nor. Bilo mu je kakor človeku, ki je zbežal iz ječe in še na misel mu ni prišlo, da se bo moral vanjo vrniti. »Meso!« je opetovano vzklikal, »meso bomo jedli, in kakšno meso! Pravo divjačino! Ne rečem, da riba ni dobra, toda ima vse svoje meje. Na vsak način nam bo kos sveže divjačine, spečene na ža-rečih ogljih, sijajno teknil, potem ko smo si dan za dnem basali želodec s samo ribo.« »Še mene ste zapeljali,« je dejal Konzulent, »da mislim sedaj samo na zajce, srne in podobno divjad.« »Treba se bo še prepričati, ali je sploh kaj divjačine v teh gozdovih in kakšna je. Na vsak način ne bomo imeli opravka ne z zajci ne s srnami. Mogoče srečamo divjad, ki bo uprizorila lov na nas mesto narobe.« »To res ni izključeno«, je odvrnil Kanadec in pri tem pokazal svoje krasne bele zobe, ki so bili nabrušeni ko ostrina sekire. »Če ni drugih živali na otoku ko sami tigri, potem si že vnaprej izprosim kos hrbtenine, ki je menda najbolj okusna.« »Gospod Ned zna človeka res plašiti«, je dejal Konzulent. »Naj bo katerakoli žival,« je vzkliknil Kanadec, »ako ima štiri noge in nobenega peresa na telesu, ali pa če ima peresa, pa samo dve nogi — vsako bo moja puška radostno pozdravila.« »Mojster Land nam bo gotovo kakšnega vraga naredil«, sem menil jaz. »Nič se ne bojte, gospod Arronax,« je odgovoril Kanadec, »in veslajte krepko dalje. »Ne bo minulo 25 minut, ko vam ponudim najfinejšo jed po vseh pravilih francoske kuhinje!« Ob pol devetih je pristal čoln ,Nautilusa' lahno in lepo na peščeno obal, potem ko je bil srečno pre-plul koraljasti obroč, ki oklepa otok Gueboroar. ENOINDVAJSETO POGLAVJE. Nekaj dni na kopnem. Vtis, ki nas je obšel, ko smo prvič zopet stopili na suho zemljo, je bil preccj močan. Ned Land je najprej zemljo preizkusil z nogo, kakor da se prav ne upa zopet na njej naseliti. In vendar je bilo preteklo samo osem tednov, odkar smo bili postali potniki .Nautilusa' — boljše rečeno ujetniki njegovega poveljnika. V par minutah smo se oddaljili od obali za streljaj. Tla so bila skoro popolnoma koraljne tvorevine, toda izsušene rečne struge, posute z granitnim rušem, so dokazovale, da se je bil otok izoblikoval v prazgodovinski dobi. Vse obzorje je bilo zastrto od div-nega gozda. Ogromna drevesa, časih visoka do 200 čevljev, so bila zvezana med seboj po lijanah, ki so sličile mrežam, katere je gugal lahen veter. Videli smo mimoze, potem smokvina drevesa, indski hrast, mandljeva drevesa, pandane in palme, pod kojih širokim pokrivalom so rastle orhideje, fižoli in praproti. Kanadec pa je bil za vsa ta čudesa novogvi-neške flore popolnoma slep. On je zapazil samo to, kar je bilo koristno — za golo lepoto ni imel nobenega smisla. Kakor hitro je zagledal kokosovo drevo, je odklatil s puško par sadov, jih razbil in izpil njihovo mleko. Tudi nam jih je ponudil in reči moram, da so nam izvrstno teknili: nismo samo izpili mleka, nego smo tudi pojedli jedra. Če bi nas bil videl kapitan, ki je tako visoko cenil svojo kuhinjo, bi bil gotovo hudo žalosten. »Izborno!« je vzkliknil Ned Land. »Neprekosljivo!« je menil Konzulent, »Jaz mislim, da gospod Nemo ne bo imel ničesar proti temu, če prinesemo kaj tega sadja na krov«, je dejal Kanadec. »Gotovo ne,« sem odgovoril, »težko pa, da bi ga pokusil.« »Briga me,« je dejal Ned Land, »bo vsaj za nas več ostalo.« »Tako je«, je menil moj sluga. Zgodba o zavarovanem vinu Londonski trgovec, Daklen po imenu, je ob priliki svojega bivanja v Parizu kupil steklenico slavnega vina iz samostana Sv. Foy-la Grande., letnika 1811. Za žlahtno kapljico je plačal 8fi00 frankov. Steklenico je spravil v svojo klet, poprej pa jo je še pri neki zavarovalnici zavaroval za 500 funtov. Pa je nanesla usoda, da je gospod Dalden naenkrat začutil potrdbo po služabniku, in mož, ki ga je doletela la čast, je imel ne baš lepo navado, da je rad preveč globoko pogledal v kozarec. — Mož je zašel večkrat v Daldenovo klet in nekega dne se je zgodilo, da je žlahtna kapljica iz samostana St. Koy-la Grande stekla po njegovem grlu. Dalden je seveda zagnal krik in vrišč in ubogi sluga Thomas je moral v ječo. Dobrosrčni sodniki pa so mu šteli v dobro, da ni vedel o dragocenosti kapljice, in so ga obsodili samo na deset dni zapora. Dalden pa je lepo spravil 500 funtov, ki mu jih je izplačala zavarovalnica. Vsa zadeva pa se je takoj, ko je Tiu>mas prišel iz zapora, zasukala na čisto drugo stra" Thomas je namreč poslal londonski policiji pismo, čigar posledica jd bila, da je Dalden romal v zapor. Thomas je v pismu razkril ves načrt. Dalden je vse skupaj insceniral, da bi prišel na lep način do denarja, zakaj na londonski borzi je v zadnjem času utrpel velike izgube. V steklenico jo nalil navadne vode in jo proglasil za dragoceno kapljico, ki jo je treba zavarovati za 500 funtov. Thomas bi moral dobiti od te vsote 100 funtov, toda Dalden ni maral o tem nič slišati. Na ta način se je Thomas nad njim maščeval. Policijska preiskava je pokazala, da Thomasove izjave temelje na resnici. Nova iznajdba. Italijanski inženjer Doinenieosa je izumil motorno vozilo z »nim samim kolesom, ki mu je dal ime >motokoio«\ Dokler motor počiva, mora biti kolo naslonjeno, a čim se motor sproži, se vozilo z lepa ne prevrne. Sedež za potnika ima obliko re lo udobnega usnjenega naslanjača. Motor porabi komaj 1 liter bencina za 100 kilometrov poti in je zmožen velike brzine. Edina napaka tega vozila je njegova čudna zunanjost: ko lo je dokaj veliko in meri 170 cm v premeru. Doka1!. Od kod pa veš. da se bo Olga poročila. — Ker se njen ženin že uči kuhati. PopoSnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. nn Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo nalugodneie Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica ^lnic hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. šnecerilsho »n Kolonialno blago, umetna gnolHa. cement M. itd. dobavlja fiospoflarsKa zveza v Unbliani Novost! Tribun« dvo-koloa..Sach8"-motorjom posebno močno, Dkvir nizek, i inočneJAo pnenmatiko, motor v sredini montiran 7. dvojno prestavo in spojko, IV4 K- S. Vor,i SO do 40 kin na nro in porabi J litra goriTa na 1W1 km. Dobi 81* tndi nam motorček, kateri »e lahko na navadno močno kolo montira. Cena prar nizka, ceniki franko. »TRIBUNA« F. n. L., turama drokote« in otroških voii,-kov. I.JnhlJana. KarlorSka cesta itev. 4. Pred nakupom šivalnih strojev koles in otroških vozičkov najmodernejšega sistema si oglejte pri tvrdki Josip Kveder, Ljubljana Krekov trg 10 Cene solidne Nakup ugoden Tudi na obroke Najrarncjše in najboljše naložite denar pri v Celju reg. radr. f nenm. *ar. r Celja, t novi Iastn> palači na ogla Kralja Petra t. in Vodnikove ul. Stan:e hranil, vlog nad Din 100,( 00.000. Obrestni mera najugodnejša. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem Posojila na vknjižbo, poroštvo ter i a s t a v o pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZ0IRVHI NASLOV: 60SP06ANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) r^iu^lm Vloge nad podružnicb: Bled, Nori Sad, Kranj, Sibenik, K«Pltal I« retenia nad Din 500,000.000-- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakoro, Split. Din 16,000 000 — Izvršuje vse bančne posle naJl«u!or»tne|e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na v«eh IrSIščih v tucemstvu ln Inoeematvu Edini slooenski zavod brez tujega kapitala ie Uzaiemna zavarovalnica o Unbliani, v lastni palači ob MlklošKevi in Masarikovi cesti. Sprejema » zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in preloma 3. Sprejema v življenskem oddelku tavarovanje na doživetje in »mrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja » vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena žena, mati, stara mati, hčer, sestra, tašča, gospa Ivana Knaflič roj. Verbič v nedeljo, dne 5. t. m. previdena s svetotajstvi v 69. letu mirno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Šmartncm na farno pokopališče. Globoko žalujoče rodbine: Knaflič, Šmartno, Kamnik A. Domicelj, Maribor Inž. Kobler, Litija Verbič, Vrhnika, Sap Bricelj, Vrhnika, Verbie, Logatec Verbič, Vrhnika