»SDS likvidator majhnih krajev« Stran 2 St. 96 / Leto 60 / Celje, 20. december 2005 / Cena 150 SIT NEPOZABNO NA VLAKU PRIJATELJSTVA m*umnsiwm 9770353734020 Poslancem ni bilo jasno, kdo pije in kdo plača Neusklajena koalicija - Ker so se držali zakona in ker bi šlo za izjemo, zavrženo že sprejeto soglasje za novo občino Rečica ob Savinji - Rimljani zadovoljni, Zidanomoščani na referendum po sili Poslanci v državnem zboru (DZ) so v četrtek po vroči razpravi, številnih zapletih, premorih in tudi ob-strukciji nekaterih strank izglasovali odlok, s katerim so razpisali posvetovalne referendume za ustanovitev novih občin. 29. januarja bodo na Celjskem svojo voljo glede ustanovitve nove občine izrazili le prebivalci Rimskih Toplic (in Zidanega Mosta), medtem ko so razpis referenduma na Frankolovem in Rečici ob Savinji poslanci zavrnili. Živahno razpravo o referendumskih območjih za nove občine je napovedala že proračunska seja, ko so se začele kazati lokalne navezave med poslanci. Tako je tudi naša regija prišla do dodatnega denarja za obnovo ce1 ste Velenje-Aija vas. Moč lokalnega je pred in med samo sejo o ustanavljanju občin skrhala tudi strankarsko disciplino, ki sicer krasi koalicijske sile, tako da so se te razdelila na občinsko varčni SDS in DeSUS, ter na NSi in SLS, ki sta kljub odločitvi vlade in nato odbora za lokalno samoupravo, da poslanci razpravljajo o ustanovitvi samo 16 občin, vložili številna zakonska dopolnila, s katerimi so želeli pomagati ljudski volji po samostojnem življenju. Razprava se je razvlekla v 11-urno zasedanje, ko na trenutek ni bilo povsem jasno. kdo pije in kdo plača. SDS je v tihi koaliciji z opozicijskima LDS in SD, ki nasprotujeta drobljenju Slovenije na menda neučinkovite majhne občine, zavračala poslanske predloge, kar je sprožalo vse bolj čustvene govore zagovornikov novih lokalnih skupnosti. Vse bolj očitna zmeda je prilivala olje na ogenj, v katerem je zenit dosegel prvi vojak SDS Pavel Rupar, ko je socialne demokrate obtožil, da so likvidatorji. Po koncu sprejemanja amandmajev se je začelo epsko sprejemanje celotnega občinskega svežnja. Poslanci so namreč morali sprejeti odlok o razpisu referenduma za ustanovitev občin, nato pa še sklep o ugotovitvi, da posamezna predlagana območja ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine. Prvotni dogovor, da bodo najprej glasovali o odloku, nato pa nadaljevali še z odločanjem o sklepu (tako so se dogovorili vodje poslanskih skupin) so porušile obrazložitve glasov pred glasovanjem o odloku, v katerih so užaljeni poslanci SLS napovedali, da ga bodo zavrnili. V SDS so začeli reševati položaj s polurnim odmorom, po katerem je predsednik DZ France Cuk-jati naznanil, da bodo nadaljevali razpravo o sklepu, katere občine niso primerne za ustanovitev, šele nato pa se bodo vrnili k odloku o tem, katerim bodo sploh dali možnost, da nastanejo. Poslanci SD in LDS so dogajanje označili za farso in zapustili dvorano, v kateri so nato preostali zavrnili nekatere že spre-jete amandmaje o ustanovitvi občin (med njimi tudi Rečico). Nato je prekipelo tudi poslancem DeSUS-a, poslanski preostanek pa je nato s pomočjo okrnjenega odbora za lokalno samoupravo sprejel tako odlok kot sklep. Sporno soglasje Največ dogajanja se je vrtelo okrog Rečice ob Savinji. Amandma za ustanovitev te občine je vložil poslanec SLS Jakob Presečnik, a so njegov predlog zavrnili, le malo za tem so glasovali še o dopolnilu poslanca SDS Mirka Zamernika. Tega so poslanci sprejeli in z dvema glasovoma večine soglašali z razpisom posvetovalnega referenduma za ustanovitev morebitne nove občine Rečica. Vendar so po številnih zapletih, predvsem zaradi ustavne neskladnosti, kasneje soglasje umaknili in tako na območju 12 naselij znotraj Rečice posvetovalni referendum ne bo razpisan. Glavni razlog predstavlja zdravstveni dom, ki ga v kraju ni. Pomembno vlogo v (ne) ustanavljanju občine Rečica sta igrala oba zgornjesavinjska poslanca. »Osebno obžalujem, da ni bila sprejeta pozitivna odločitev, in to ne le za Rečico, temveč tudi za ostale predloge, ki so identični - torej da izpolnjujejo vse pogoje razen zdravstvenega doma,« je povedal Presečnik. »Po mojem bi bilo treba dati ljudem priložnost, torej razpisati referendum, da povedo svoje mnenje. Ko bi se odločili, kaj bi radi, bi bil za nekaj časa mir. S tem mislim, da bi bil razvoj nove občine bistveno boljši in tudi sodelovanje v sedanji.« Glede načina odločanja v DZ Presečnik pravi: »Nekateri poslanci so precej lobirali za svoj predlog, kar je sicer pozitivno. Vendar sem prepričan, da bi bilo bolje, ko bi lobirah znotraj svoje poslanske skupine in bi podprli kraje, ki izpolnjujejo enake zahteve. Če bi od osmih primerov razpisali referendum samo na Rečici in v Šentrupertu, bi bila določitev izjemno sporna. Trdno sem prepričan, da bi v drugih občinah dobili ustavni spor. Po vseh kolobocijah je skoraj nujno, da se je končalo, kot se je, saj poznavalci poslovnika DZ opozarjajo, da sprejeti sklep o razpisu referenduma za Rečico sploh ni veljal, glede na to, da so poslanci identičen sklep malo prej zavrnili.« Za Presečnikov amandma o ustanovitvi občine Rečica je 35 poslancev glasovalo proti in 32 za. Podobno dopolnilo je pred sejo vložil tudi Mirko Zamernik, vendar ga ni bilo na dnevnem redu, zaradi česar je protestiral in zahteval, da poslanci glasujejo tudi o njegovem amandmaju. Poslanci so ga podprli z rezultatom 32:30, v nadaljevanju seje pa so soglasje razveljavili. »Prepričan sem, da smo si z glasovanjem v četrtek naredili veliko škodo,« je omenil Zamernik..»Geneza krivde je v spremembah zakona o lokalni samoupravi, kamor smo zapisali zdravstveni dom kot obvezen pogoj. Tega določila smo se potem držali kot pijanec plota, kar je za moj okus absurdno, glede na to, da ima veliko Rečičanov zdravstveno oskrbo urejeno v občini Nazarje in ne v Mozirju. Vendar je v DZ prevladalo mnenje, da se je treba držati zakona. Vmes sem bil na seji skoraj protidržavni element, ker je bila Rečica izglasovana, druge občine pa ne. No, potem je bil sklep ovržen, kar me je v resnici ujezilo.« Nadaljevanje boja Na Rečici je zaznati precej jeze. »Ne morem reči drugače kot sramota, naprej pa bolje, da sploh ne govorim,« .je svoje mnenje izpostavil predsednik sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolene. »Ne vem, kakšne trgovine so zadaj - končno je ustavno sodišče pred leti razsodilo,, da zdravstveni dom ni pogoj. Izgovori nekaterih, da bi bila ustanovitev občine protizakonita, so po moje bolj tako tako.« V odboru za ustanovitev občine Rečica bodo na današnji večerni seji (v torek, op.p.) odločali, aU bodo končali delo ali bodo nadaljevali in se pritožili na ustavno sodišče. »Verjetno ne bomo vrgli puške v koruzo,« meni precej razočaran predsednik odbora Jože Kramer, ki je sejo DZ spremljal v Ljubljani. »Odšel sem pred koncem, ko poslanci tako niso vedeli, kje se jih glava drži. Slišati je bilo o likvidatorjih in zdi se mi, da je SDS, stranka, ki ji sam pripadam, likvidator majhnih krajev. V bistvu je šlo za užaljenost SLS, ker niso bili sprejeti njeni predlogi, zato so poslanci zahtevali razveljavitev, vmes pa se je dogajalo ogromno proceduralnih napak. Glede trditve, da bi občina Rečica padla na ustavnem sodišču, sem prepričan, da bi moralo ustavno sodišče kvečjemu še drugim šestim občinam dati zeleno luč.« Na referendum po sili Krajani Rimskih Toplic se veselijo januarskega referenduma, malo manj radostni pa so Zidanomoščani. Prvi hočejo svojo občino, drugi bi radi ostali tam, kjer so, to je v občini Laško. V DZ so Rimljani sprva podali predlog, da se od občine Laško odcepi le KS Rimske Toplice. Ker pa bi v primeru ustanovitve nove občine KS Zidani Most ostala ločena od občine Laško (čeprav v zakonu o lokalni samoupravi menda nikjer konkretno ne piše, da je ozemeljska nepovezanost ostale občine ovira za ustanovitev nove), so Rimljani dobili možnost dopolnitve predloga glede ustanovitve svoje občine. Z amandmajem so tako Zidanomoščanom dali možnost priključitve k Rimskim Toplicam, pri čemer naj bi v Zidanem Mostu o tej dopolnitvi izvedeli šele dan po tem, ko je bila ta že vložena v DZ. Na skupnem sestanku so se Rimljani in Zidanomoščani potem o vsem skupaj dogovorili in se strinjali, da se ustanovita dve referendumski območji, nakar so Zidanomoščani izvedeli, da je v DZ vložen predlog o skupnem preštevanju glasov v obeh KS (mimogrede, KS Zidani Most ima približno 800 prebivalcev, KS Rimske Toplice pa nekaj nad 2.000). Zidanomoščani so nato še zadnji hip pristojnim izročili dopolnilo o posebnem štetju glasov, ki ga poslanci sprva niso podprli, a so se kasneje premislili. Pri tem se predsednik KS Zidani Most Milan Vodišek sprašuje, ali jih Rimljani ne vlečejo za nos, saj naj bi jih pošiljali tudi k Radečam in Hrastniku, kjer so nekoč že bih. A ker se v Zidanem Mostu držijo pregovora »Kdor se trikrat seli, je enako, kot bi enkrat pogorel«, želijo ostati v občini Laško. Čeprav tudi tu niso povsem zadovoljni ... URŠKA SELIŠNIK SEBASTUAN KOPUŠAR BOJANA AVGUŠTINČIČ www.radiocelje.com Kaj ti Je, deklica? Nasilje še vedno tabu tema - Na ustrezno zakonsko ureditev bomo še čakali 0 preventivi tudi v Srednji zdravstveni šoli Celje V minulih dneh smo obeležili mednarodne dni boja proti nasilju nad ženskami - tudi v celjski regiji. V Srednji zdravstveni šoli Celje so pripravili socialno medijsko kampanjo Ničelna toleranca do nasilja, Društvo regionalna varna hiša Celje pa v Rogaški Slatini izobraževanja na temo nasilja v druži- O tovrstnem nasilju težko spregovorimo, pred njim si zatiskamo oči, pogosto nas ne zanima, kaj se dogaja za sosednjimi vrati, kljub temu, da večina ve ali pozna primere družinskega nasilja, ne posredujemo, veijetno iz strahu pred posledicami. Koliko je takšnih žrtev, torej ne moremo zatrdno vedeti, saj prizadeti, najpogosteje so med njimi ženske in otroci, iz različnih razlogov ne upajo ali ne znajo poiskati pomoči. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, povezano s preventivo. Pristojne inštitucije, pa tudi prostovoljne nevladne organizacije in društva se namreč večinoma ukvarjajo le s končnimi posledicami, z reševanjem situacije po tem, ko je do tragedije že prišlo. Na vprašanje, ah je tovrstnega nasilja v zadnjih letih vedno več ah pa žrtve zgolj pogosteje poiščejo pomoč, Doroteja Lešnik, predsednica Društva SOS-te-lefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, odgovarja: »Bolj se nagibamo k temu, da je prej obstajalo sivo polje nasilja; ženske ga niso prepoznavale, niso upale o tem spregovoriti in niso poznale oblik pomoči. Dandanes je informiranost boljša, obstajajo številni novi programi psihosocialne pomoči, predvsem v okviru delovanja nevladnih organizacij. Tudi strokovne službe so v zadnjem času bolj senzibilne, obstaja- jo pa vsaj okvirni sistemski mehanizmi za posredovanje in ukrepanje v primerih nasilja. Obveščanje in preventiva pa ostajata pri tem najbolj pomembna.« Na temo nasilja v družini so govorih tudi na dvodnevnem izobraževanju, ki ga je v Rogaški Slatini pripravilo Društvo regionalna varna hiša in povabilo tudi mednarodne strokovnjake. Po izmenjavi izkušenj so strokovnjaki v razpravi ugotavljali, da bi želeli več povezovanja med organizacijami, ki so si zadale nalogo pomoči žrtvam, predvsem pa sistematično delo na državni ravni. V Srednji zdravstveni šoli Celje pa so pripravili preventivno akcijo, ki so jo organizirah skupaj z delovno skupino za nenasilje pri zbornici zdravstvene in babiške nege, pridružila sta se jim še Društvo regionalna varna hiša Celje in Društvo SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. »Gre za perečo problematiko, ki se je dobro zavedamo, delovati je treba na področju preventive, zato je nujno izobraziti tudi strokovne kadre -naše bodoče medicinske sestre in zdravstvene tehnike,« pravi Marija Marolt, ravnateljica srednje zdravstvene šole. V okviru akcije so se zvrstila številna predavanja, dijaki so spoznah nevladna društva in organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem, pripravili pa so tudi kotičke za svetovanje in pomoč osebam z izkušnjo nasilja in jih poimenovali Kam po pomoč. Pomoč Je na voljo, zapleta se pri zakonodaji V Sloveniji trenutno premoremo zgolj pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Ta določa vlogo centrov za socialno delo pri izvedbi ukrepa prepovedi približevanjai ti morajo po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu poskrbeti, da oškodovanec ne ostane sam v svoji stiski, ampak centri takoj navežejo stik z njim ter ga seznanijo z možnimi oblikami pomoči za reševanje osebne stiske. Oblike pomoči so različne, odvisno od posameznega primera. V Celju v ta namen delujeta Društvo regionalna varna hiša Celje in materinski dom, oba v okviru Zavoda Socio - Zavoda za socialno varstvene dejavnosti Celje. Materam z majhnimi otroki in nosečnicam v socialni stiski ter žrtvam nasilja nudijo zatočišče, deležne so različnih oblik pomoči. Poskrbljeno je za osnovno materialno varnost, y času bivanja pa jim ponudijo pogoje, da si lahko zastavijo življenje na novo. Zdi se, da je za žrtve nasilja načeloma torej dobro poskrbljeno, če se le odločijo in poiščejo pomoč. Še vedno pa v Sloveniji ne premoremo zakona o preprečevanju nasilja v družini, na kar vedno ostreje opozarjajo nevladne organizacije. Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo pravi: »Nujno je sprejetje ustrezne področne zakonodaje, ki bo problem nasilja v družini sistemsko uredila. Osnutek predloga takšnega za- kona je bil sestavljen že v času prejšnje vlade, vendar ni bilo časa, da bi bil tudi sprejet. Novemu ministru se besedilo tistega predloga ne zdi primerno, želel bi ga spremeniti, vendar si po oceni nevladnih organizacij za to jemlje preveč časa. Sprejetje zakona o preprečevanju nasilja v družini je bilo v besedilu koalicijske pogodbe za leto 2005, zdaj so ta del spremenili in ga ni več na sporedu niti za leto 2006. Sistemski zakon tako načrtujejo šele v letu 2007« Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da se zavedajo problematike nasilja ne le v družini, pač pa tudi v družbi nas- ploh. V prihodnjem letu nameravajo pripraviti celovito strategijo preprečevanja nasilja v družini in k razpravi pritegniti tudi strokovno javnost. Na podlagi strategije bodo pripravljeni tudi konkretni zakonski ukrepi, obljubljajo. Zabukovec Kerinova ob tem dodaja: »V stroki že dlje časa obstajata vizija in znanje o tem, kakšen zakon potrebujemo. Na tem področju imamo dovolj izkušenj. Žrtve ne bi smele biti odvisne od raznih političnih zapletov, reševanje lastnega položaja želijo že danes ali najkasneje jutri!« POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Nova direktorica ZD Šentjur Na mestu direktorice šentjurskega zdravstvenega doma so svetniki za spremembo brez spo tikanj po trdih Melita Ilič Tasič. V okviru svojega programa se bo trudila tudi proti ministrskim težnjam v Šentjurju ohranjati javno zdravstveno službo, saj po njenih besedah deluje kot ena vzomejših v Sloveniji. Veliko pozornosti bo namenila posodabljanju ZD in predvsem odnosom med zaposlenimi. Z ustanovitelji - občino Šentjur - pa želijo biti še v tesnejših stikih in sodelovanju. Tako je Tasičeva toplo pozdravila tudi predlog Jožeta Artna-ka, da v bodoče na tem področju razpišejo tudi občinsko štipendijo. Na vprašanje o okostnjakih v omari pa je Ilič Tasičeva odgovorila: »Verjamem, da jih je treba iz omar čistiti sproti, ker lahko sicer zasmrdi.« ST Jazbečev zakon padel »Sporno« ozemlje okoli železarne ostaja v občini Celje IZJAVE TEDNA Tako imenovan Jazbečev zakon, s katerim je poslanec SDS, sicer župan Štor, želel »svoji« občini pripojiti del ozemlja Krajevne skupnosti Teharje, na katerem stoji tako imenovana nova železarna, je v petek v državnem zboru padel. To je dala slutiti že predstavitev stališč poslanskih skupin, saj so zakon podprli le v SDS, pri čemer je večerna razprava kljub temu razvnela poslance, očitno tudi pod vtisom njihovega odločanja o ustanovitvi novih občin dan pred tem. Med razpravo smo tako slišali, da je Jazbečev predlog nezakonit, smešen, protiustaven ... Da bi bilo rešitev problema treba iskati na ravni obeh občin, da gre za zlorabo položaja po- slanca, za politično škodljive težnje in podobno. Prevladalo je jasno stališče vlade jn zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki sta se do Jazbečevega zakona opredelili negativno. Vročim razpravam, ki so bue pravzaprav klofute štorskemu županu, je sledilo glasovanje, ki je vnovič potrdilo, da besede izza državnozborske govorilnice niso vse. Za Jazbečev zakon je glasovalo 22 in proti 28 poslancev. Del ozemlja Teharij, na katerega je iz povsem jasnih razlogov po pridobivanju dodatnega denarja v svoj občinski proračun vrgel oči štorski župan, tako ostaja v Teharjah in s tem v Mestni občini Celje. J BRST »Dobili smo račko, ki ne bo poginila zaradi ptičje gripe...« Fotografski mojster Vinko Skale na slavnostnem odprtju erotične galerije Račka »Župan bom jaz, saj mi samo strešica na Z manjka. « Drago Zupan o ugibanjih, kdo bi bil najbolj primeren za župana občine Rimske Toplice. »Ne bom zavlačeval s sejo, ker če se bo juha ohladila, jo bo morala opozicija pojesti. Tega pa mi ne zmoremo.« Janez Čoki iz vrst opozicije (SLS) v šentjurskem občinskem svetu o zaključku zadnje letošnje seje v veselem decembrskem vzdušju. www.novitednik.com Prvi na Kosovu Era {e v Makedoniji in na Kosovu končala dva projekta, s katerima uresničuje svojo strategijo širitve na jugovzhodne trge. V petek je odprla svoj prvi hipermarket v Prištini, v katerega je vložila 3,5 milijona evrov, dan prej pa je na območju Skopskega sejma zaživel 2.200 kvadratnih metrov velik in milijon evrov vreden zabavni park. Naložba v Skopju je skupen projekt Ere in nemške družbe Rides & More, ki je specializirana za postavljanje tovrstnih parkov, hipermarket v Prištini, ki meri 3.300 kvadratnih metrov, pa deluje v poslopju City parka, katerega lastnik je lokalno podjetja Inter-press. V Eri pričakujejo, da bo center v Prištini prihodnje leto ustvaril petnajst milijonov evrov prometa. Ker je kupna moč na- tem območju dobra, želijo s prepoznavno ponudbo in cenovno politiko na področju maloprodaje pokriti celotni kosovski trg in postati prvi trgovec na tem območju. V prihodnjih treh letih načrtujejo gradnjo sedmih hipermarke-tov, dvajsetih supermarke-tov ter petdesetih marke-tov. JI NA KRATKO Po ukinitvi druge ravni vodenja sta vodstvo velenjskega premogovnika prevzela (z desne) direktor dr. Evgen Dervarič in tehnični direktor mag. Marjan Kolene. Podaljšana doba velenjskega premogovn ka Zaradi načrtovane gradnje bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni, ki bo omogočil boljši izkoristek, se bo za petnajst let podaljšala življenjska doba Premogovnika Velenje (PV), ki bo tako obratoval do leta 2040. To je eden izmed pomembnejših letošnjih dogodkov za PV, ki slavi 130-letnico obstoja. V teh letih so izkopali dvesto milijonov ton premoga, ob tem vplivali na skoraj šeststo hektaijev zemljišč, zaradi izkopa je bilo potopljenih nekaj vasi, skupno pa je bilo porušenih osemsto stavb in preseljenih več kot tisoč ljudi. Samo letos so velenjski rudarji izkopali 3,94 mi- lijona ton premoga, leto pa bodo končali s približno tristo milijoni tolarjev izgube, kar je bistveno manj, kot so načrtovali. Med pomembnejše dogodke sodijo še nakup sodobne odkopne opreme, novosti pri dovozu premoga iz jame, pridobitev standardov kakovosti ter nadaljnje zapiranje jame Škale. Za zapiranje te jame so v rudniku brez pomoči države porabili že dobre tri milijarde tolarjev, za dokončno zaprtje pa bodo potrebovali še enkrat toliko denarja. Med pomembne cilje v letu 2006 štejejo proizvodnjo dobrih 3,8 milijona ton premoga, zmanjšanje števila zaposle- nih, privatizacijo vseh hčerinskih družb z izjemo HTZ in ustanovitev naložbenega podjetja, ki bo upravljalo z nepotrebnim premoženjem ter vlagalo v nove projekte. Sicer v PV nimajo namena odpuščati zaposlenih, vendar so že ukinili drugo raven vodenja, poleg tega pa nameravajo dobro prečesati vsako delovno mesto. Na poslovanje v prihodnjih desetih letih pa bodo najholj vplivali popolna liberalizacija energetskega trga v Sloveniji, ki se obeta sredi leta 2007, prizadevanja za 15-odstotno znižanje cene premoga na 2,25 evrov za gigajoul ter Kyotski protokol. US Wigrsd ima 15 let Celjsko podjetje Vigrad, ki je v lasti družine Gradišnik, bo nocoj proslavljalo 15-let-nico delovanja. Začeli so s prodajo komunalnega programa, najbolj pa so znani po prodaji in izposoji mobilnih straniščnih kabin. V zadnjih osmih letih so svojo dejavnost razširili tudi izven Slovenije. Podjetja imajo na Hrvaškem in v Črni gori, od predlani pa tudi v Bosni in Hercegovini. V Vigra-du, ki je lani ustvaril skoraj 1,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov, trenutno dela 48 ljudi. Terapijo food© obnovili Vodenje družbe Zdravstvo Rogaška Slatina je pred dnevi prevzela Alenka Podbevšek, nekdanja članica uprave Merkurja. Podbevškova je napovedala, da se bo najprej lotila obnove zastarele ponudbe podjetja za samoplačnike. Trenutno že zbirajo izvajalca za obnovo zgornjih nadstropij v tako imenovani terapiji. Obnova naj bi trajala od sredine januarja do aprila. Kot je znano, je bil med resnimi kandidati za direktorja Zdravstva, ki je v večinski lasti Diagnostičnega centra Bled, tudi Samo Fa- Vsako leto za pet odstotkov gor Nadzorni svet Gorenja je v petek sprejel poslovni načrt za naslednje petletno obdobje, po katerem bi naš največji proizvajalec gospodinjskih aparatov skupaj s svojimi hčerinskimi družbami do leta 2010 čiste prihodke od prodaje povečal na 1.250 milijonov evrov. V primerjavi z letos pomeni to 27-odstotno rast oziroma petodstotno letno zvišanj e prihodkov do leta 2010. Tolikšno zvišanje čistih prihodkov od prodaje bi dosegli zgolj z organsko rastjo. to je z večjo fizično prodajo in višjimi cenami. Z morebitnimi prevzemi bi se prihodki Skupine Gorenje do leta 2010 lahko povečali še za dvesto do tristo milijonov evrov, so ocenili v Velenju. Proizvodnja gospodinj skih aparatov, s katero bi ustvarili 88 odstotkov prihodkov celotne skupine, naj bi se v naslednjih petih letih povečala na 4,3 milijona. Od tega bi tri milijone aparatov izdelali v Sloveniji, ostalo pa na Češkem, kjer že imajo tovarno štedilnikov, ter v Srbiji in Rusiji. V srbskem Valjevu bodo tovarno hladilno-zamrzoval-nih aparatov zgradili že prihodnje leto, medtem ko se na postavitev proizvodnje pralno-sušilnih aparatov v Rusiji šele pripravljajo. Vodstvo Gorenja tudi načrtuje, da bi do leta 2010 za naložbe vsako leto namenili od 40 do 50 milijonov evrov. Največ denarja nameravajo vložiti v nove izdelke in trge, saj želijo, kot pravi predsednik uprave Franjo Bobinac, postati »najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu«. JI Po milijarde za užitke Bistriško podjetje Svit je v kompleksu hotelov Stros-smayer, Styria in Grand hotel v Rogaški Slatini odprlo nov sprostitveni center Vis vita. Z obnovo nekdanje upravne zgradbe slatin-ske komunale so pridobili tisoč kvadratnih metrov površin, na katerih so zgradili manjši bazen ter uredili prostore za masaže, kopeli, savne in fitnes. Po besedah Romana Šip-ca, direktorja Term Spa, ki upravljajo s Svitovimi hote- li, so sprostitveni center nujno potrebovali. Tudi zaradi nevšečnosti z lastniki sosednjega hotela Donat, ki so jim pred nekaj meseci zaprli prehod do njihovih bazenov in s tem povzročili kar nekaj slabe volje med gosti. Za gradnjo centra so namenili skoraj pol milijarde tolarjev. Svit se v teh dneh pripravlja še na nekatere druge na ložbe v Rogaški Slatini. Pred vidoma 15. januarja bodo za čeli prenovo hotela Sloveni ja, ki so ga kupili od steklar ne. Hotel bo zaprt dva meseca, koliko bo stala obnova, pa še ne vedo natančno, saj načrta, kaj vse bo treba popraviti, še niso v celoti pripravili. Prihodnje leto bodo začeli prenavljati tudi hotel Soča, ki so ga prav tako kupih od steklarne. Jože Pipen-baher, ki v Svitu skrbi na naložbe, je že pred časom napovedal, da bodo oba hotela preuredili v najvišjo kategorijo, vložek v prenovo pa naj bi znašal okrog pet milijonov evrov. JI filkl»! Nekaj obetov za 2006 Borzni posredniki, ki so v zadnjem tednu pripravljali poročila o trgovanju zadnjega dne, niso imeli ravno veliko dela, saj so lahko skoraj v celoti prepisali poročila prejšnjega dne. V glavnem so ostali tečaji večine likvid-nejših vrednostnih papirjev nespremenjeni, minimalne spremembe, ki jih je doživeli borzni indeks SBI 20, pa so pretežno posledica posameznih poslov manj likvidnih delnic. Gledano cel teden, so se tudi te deviacije uravnotežile, tako da je sprememba borznega indeksa v zadnjih petih dnevih pičlih 5,5 točke oziroma 0,12 odstotka. Za blagodejno popestritev dogajanja so poskrbela posamezna podjetja, katerih pogled se je že usmeril v naslednje leto. Oznaka Ima Enotni tečaj Promet v mSIT %spr. CICG Cinkarna Celje 22.501,00 8.12 -*- 2.17 CETG Cetis 28.100,00 0,20 0,36 CHZG Comet Zreče 2.300.00 2,85 0.00 GRVG Gorenje 5.463.19 78,84 1,44 PILR Pivovarna Laško i 7.356,36 79,43 -0.07 JTKS Juteks 27.989.20 19.40 -1.78 ETOG . Etol 48.016,00 6.58 2,01 Aerodrom Ljubljana se v letu 2006 nadeja 6-odstotne rasti števila potnikov in prihodkov iz poslovanja, kar je v primerjavi z letošnjim rezultatom, ko družba doživlja okoli 18-odstotno rast števila potnikov, morda na prvi pogled nekoliko skromna napoved. Kot kaže pa se letališče zelo dobro zaveda, da je njihova uspešnost v.veliki meri odvisna od spleta dejavnikov, na katere lahko družba le posredno vpliva z nuđenjem svojih storitev. Cena delnice se ni odzvala na napoved družbe, po pravici povedano se v letošnjem letu ni odzvala na nobeno napoved družbe. Kljub temu, da je družba skozi vse leto izkazovala občutno boljše poslovanje od lanskega, je cena delnice Aerodroma 14 odstotkov nižja kot ob koncu lanskega decembra. Indeks SBI20 BI0 Zadnji tečaj 4.596,51 3.900.85 122,57 Smele načrte si je zastavila tudi Droga Kolínska. Družba napoveduje, da bo v letu 2006 dosegla 21-odstotno rast prihodkov iz prodaje na ravni družbe in 13-odstotno rast na ravni skupine, pri čemer je delež matičnega podjetja v skupini nekaj nad polovico. Družba tudi načrtuje, da bo v letu 2006 uspešno dokončala združitveni postopek. Z delnicami Droge Kolinske se sicer trguje nekaj več kot z delnicami Aerodroma, ase je tečaj delnic v zadnjem tednu dobesedno zalepil okoh vrednosti 2.900 tolarjev. To pa so tudi edine delnice izmed »elitnih sedem«, katerih tečaj je občutno pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. Ob mirovanju večine delnic so tako zvezda tedna postale delnice Istrabenza, ki so se v zadnjem tednu podražile za 5 odstotkov in dosegle vrednost okoli 8.250 tolarjev, ki so jo lahko vlagatelji nazadnje občudovali sredi septembra. Glede na nizko likvidnost vrednostnega papirja, je rast lahko tudi posledica povpraševanja nekaj individualnih vlagateljev, saj je bilo v celem tednu sklenjenih le za 30 milijonov tolarjev poslov. Nazadnje lahko omenimo še delnice Mercatorja, ki so se v zadnjem tednu pocenile za odstotek. Pri tem je zanimivo, da so se podražile ob napovedi nove uprave in pocenile ob njeni izvolitvi. Morda je padec tudi opozorilo delničarjev novi upravi, ki je nadzornemu svetu družbe svoje načrte pojasnjevala več kot tri ure, vlagateljem pa potem ni namenila niti besede. KAREL UPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV intervencijska naročila ĆIŠMNJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega iasa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJE IN OBOE LAVA FEKALIJ V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! ADAMAS Nagrajenca oddaje 15.12. 2005: URŠKA LONČAR, Opekarniška 12, 3000 CEUE GREGOR RUPNIK, Šercerjeva 10, 3325 ŠOŠTANJ Prejmeta kapo Casino Faraon Celje in majico NT&RC Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje Čakajo vas šli r je skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! m, «GBSPOT Od pravljic do petja Konec tedna je v Celju svoja vrata odprla Pravljična dežela z vsemi svojimi pravljičnimi bitji - vilami, škrati, snežaki ... Že uvodni dan je bil nekaj posebnega. Otrokom, ki bodo novo leto čakali v varni hiši in materinskem domu v Celju, so podarili tri ogromne vreče igrač. Zbrali so jih lani v Pravljični po-pravljalnici igrač, jih čez leto popravili in zdaj podarili otrokom, ki bodo novo leto čakali nekoliko drugače od večine. Tudi v nedeljo je bil v Pravljični deželi čisto poseben dan. Celjski skavti in taborniki so namreč vanjo prinesli luč miru iz Bedehema, lučke pa prodajah vsem, ki želijo v svojem domu plamen miru, prižgan v votlini Jezusovega rojstva. Sicer pa otroci v Pravljični deželi vsak dan najdejo tudi pravljično kočijo, ki jih popelje po mestu, in hišico sladkega Tonija, popravljal-nico igrač, popravljalnico knjig in zlasti veliko, veliko pravljic in rajanja s pravljičnimi bitji te dežele. Rajanje za vse mlado se bo na celjskem Glavnem trgu nadaljevalo vsak dan ob 10. in 17. uri vse do silvestrovega. Včeraj pa se je začela še ena prireditev, ki bo na svoj način obarvala pričakovanje novega leta v mestu. Vse do 28. decembra bodo vsak delavnik ob 17. uri na ploščadi pred Mestnim kinom Metropol pri Pravljičnem drsališču prepevali različni glasbeni sestavi iz občine. Pred Metropolom se je včeraj predstavil Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje -Center z zborovodkinjo Barbaro Arlič, danes pa bosta nastopila Moški pevski zbor KUD France Prešeren iz Vojnika z zborovodkinjo Emilijo Kladnik Sorčan ter Lovski klub Celjski rogisti pod vodstvom Matjaža Gabra. Jutri so bo predstavil Akademski pevski zbor Celje (zborovodkinja Barbara Arlič), v četrtek Mešani pevski zbor Cetis Celje (zborovodkinja Bojana Hrovat) ter v petek Pihalni orkester Celje pod taktirko Gordane Sikošek in Mešani pevski zbor Gostin- Prvi predsednik sveta študentov Lani so v Pravljični deželi zbrali kar tri velike vreče igrač in jih letos podarili otrokom iz varne hiše. Večerna rajanja otrok s pravljičnimi bitji so doživetje za vsakega otroka. cev Celje (zborovodja Aleš Plevnik). Prihodnji teden bodo prizorišče popestrili: v ponedeljek KUD Štajerski rogisti, v torek Celjsko pevsko društvo (zborovodja Matevž Goršič) ter v sredo, 28. decembra, Godba na pihala KUD Ljubečna pod dirigentsko palico Janeza Šabca. Ta del sporeda Pravljičnega Celja je pripravila celjska območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti. BRST, BA Foto: ALEKS ŠTERN Na Fakulteti za logistiko Celje so v četrtek izvolili predsednika in člane sveta študentov. Novi predsednik z enoletnim mandatom je postal Matevž Vuga, člani sveta pa Matjaž Veternik, Matija Šoba, Lucijan Brance in Rok Umek. Volitve so v skladu s Pravilnikom o delovanju in sestavi študentskih svetov istočasno pripravili v Celju in v dislocirani enoti fakultete v Krškem, volivci so svoje glasove v prostorih fakultete lahko oddajali od 9. do 16. ure. Svoj mandat so novi predsednik in Člani sveta začeli s sejo, hkrati pa so nadaljevali z organizacijo zabave, ki jo načrtujejo že dlje časa. PM Božiček obišče Pravljično deželo vsak dan, že v petek pa je v njej tudi obdaril otroke zaposlenih v Slovenski vojski. Račke iz lupine pri ■7 stopinjah Celzija Pravi čudež narave se je zgodil 13. decembra, ko se je v Vrbju blizu Žalca na snegu in pri -7 stopinjah Celzija izvalilo sedem račk. Štiri so na mrazu kmalu poginile, tri pa so preživele in zdaj lepo napredujejo. Pri nas prihajajo na svet v maju in juniju, ko je dovolj toplo in je za podmladek v naravi dovolj hrane. Kako se je moglo »zgoditi rojstvo« v tako pogubnih pogojih, pa je vprašanje, ki predstavlja pravi izziv za strokovnjake. Račke so se izvalile decembra, ko ni pogojev za preživetje. Izvalile so se na območju lani osnovanega Biološkega centra Nivo eko v Vrbju na mestu, kjer je bilo še pred kratkim odlagališče odpadnega materiala tovarne cementnih cevi PGM. Danes je to bio-eko center, imenovan Park energij, ki meri 9.100 kvadratnih metrov, od tega je 2.296 kvadratnih metrov vodnih površin. Tla so zasajena samo z avtohtonim rastlinjem, tam ra- stejo tudi vse zdravilne rast line, ki uspevajo v naših kra jih. Prava paša za dobro po čut je pa je na celotnem ob močju centra porazdeljenih več kot 60 zdravilnih ener getskih točk. Te je odslej iz merilo in preverilo pet priz nanih domačih radiestezistov v nadaljevanju se bodo me ritev lotih še ugledni strokov njaki iz tujine. V okviru biološkega cen tra sta dve jezeri, še nedav no močno onesnaženi gra moznici, ki sta zdaj name njeni ugotavljanju, kako deluje biološka čistilna naprava, ki jo sestavljajo »biobo-ben« in naprave hydronik. Raziskovalna duša biološkega centra je Vili Poznik, poznavalec radionike, ki v okviru projekta Nivo eko preizkuša naprave za naravno čiščenje in oživljanje omr-tvelih jezer in rek. Da zadeve na območju parka v Žalcu odlično delujejo, govori živelj, ki tam živi in plava po vodi: poleg različnih vrst rib še 50 rac in gosi (17 vrst je okrasnih), 12 želv (rdečevratke in sklednice), nekaj deset rakov ter par belih labodov grbavcev in par črnih labodov. Biološki center Nivo eko, bo svoja vrata za obiskovalce uradno odprl prihodnjo pomlad. Kot nekakšna šola v naravi bo namenjen vrtcem in šolam, različnim strokovnjakom ter vsem ostalim, ki se bodo v Parku energij ustavljali na energetskih točkah, da bi si izboljšali fizično in psihično počutje. In kaj danes počnejo tri preživele račke? Zanje skrbi Vili Poznik na svojem domu v Celju, jih z orgonskimi topovi oslabuje s potrebno toploto in hrani, zaenkrat s solato in trdo kuhanimi jajci. Ostalemu življu, ki plava po jezerih parka, pa redno prinaša hrano in v sodelovanju s strokovnjaki organizacije Nivo eko, razisko-valnb skupino Hydronik in Ci-togehetiko Firbas raziskuje dalje ter meri učinkovitost biološke čistilne naprave. MARJELA AGREŽ Na tem otočku na jezeru seje 13. decembra izvalilo sedem račk. Tri preživele račke, stare en dan. vzpon na Stolpnik njiške gore bo ob 9. uri. Šli bodo po Zmajčkovi gozdni učni poti in nato po markirani poti na sam vrh. Vzpon iz Konjic traja približno dve uri. Možni so tudi dostopi s Črešnjic, Stranic in Kamne Gore. Priporočajo zimskim razmeram primerno opremo in pbhodne palice. Mjed 11. in 12. uro bodo na vrhu konjiški planinci pripravili topel čaj. Udeležencem desetih zimskih vzponov bodo podelili priznanja. MBP Zimski Planinsko društvo Slovenske Konjice vabi na 11. zimski vzpon ob dnevu samostojnosti na Stolpnik (1.012 m). Pohod bo na Štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra. Odhod izpred konjiške Športne dvorane ob vznožju Ku- Drofenik odhaja. Trošt prihaja Po spomladanskem odstopu dolgoletnega direktorja Kozjanskega parka Francija Zidarja je kot vršilec dolžnosti delo direktorja za obdobje dveh mesecev prevzel Marjan Drofenik, bivši župan občine Podčetrtek. Njegovo vedejevstvo pa se je podaljšalo na kar osem mesecev in ga bo uradno končal 31. decembra. Drofenik pravi: »Po eni strani sem vesel, da se to delo končuje, saj nisem verjel, da bo tako dolgo trajalo. Pri nas pač postopki za direktorja javnega zavoda trajajo od pet do deset mesecev, tako da smo jo v našem primeru še sorazmerno dobro odnesli. Vesel sem, da se je stanje v Kozjanskem parku v času mojega direktoro-vanja stabiliziralo in so se uredili medsebojni odnosi. Zaposleni se zavedajo, da so te zaposlitve tudi njihova eksistenca. Vse naloge, ki so bile pred nami, smo uresničili. Končali smo začeto investicijo v višini deset milijonov Za šolske potrebščine Ženski forum celjskega odbora Socialnih demokratov je s pomočjo članov in simpatizerjev stranke zbral prva dobrodelna sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin, ki so v internatski oskrbi Osnovne šole Glazija. Sredstva, ki jih bodo porabili za nakup šolskih potrebščin in za izvedbo izvenšolskih dejavnosti bodo otrokom podarili danes ob 16. uri v OŠ Glazija. BS Marjan Drofenik dobre volje zapušča Kozjanski park. v obnovo severne stene gradu Podsreda, dela pa bomo nadaljevali tudi prihodnje leto. Z dvema projektoma v okviru Interreg IIIA smo si za prihodnje leto tudi zagotovili dodatna sredstva: za Emino romarsko pot Avstrija-Slovenija in za visokodebel-ne travniške sadovnjake na območju Slovenije in Hrvaške.« Marjan Drofenik v prihodnjem letu od vlade pričakuje sprejetje upravljalskega načrta, ki je osnovni dokument za dejavnost Kozjanskega parka, prepričan pa je tudi, da je izbor novega direktorja Iva Trošta, ki bo uradno vodenje Kozjanskega parka prevzel 1. januarja 2006, dober. TONE VRABL Kritično o ceni gasilskega doma Občinski svet Šmarje pri Jelšah je na zadnji seji sprejel osnutek najpomembnejšega občinskega dokumenta za prihodnje volilno leto. V njem namenjajo kar 43 odstotkov odhodkov za različne naložbe, pri tem pa se pojavljajo kritike na račun cene načrtovanega novega ga-silsko-kulturnega doma na Sladki Gori. V občinskem proračunu za leto 2006 so največje naložbe gradnja novega bloka, atletske steze, garderobnega objekta v Športnem parku in ga-silsko-kulturnega doma na Sladki Gori, veliko denarja namenjajo tudi za različne ce- ste, pločnike in vodovode. Načrtovani skupni prihodki znašajo 1,6 milijarde tolarjev ter so višji od letošnjih za 12 odstotkov, skupni odhodki pa so v višini 1,8 milijarde, kar je približno eno tretjino več kot to leto. Razliko med prihodki in odhodki predstavljajo predvsem neporabljena sredstva iz letošnjega leta. Medrazpravo je eden od svetnikov opozoril na dejstvo, da je bilo na začetku letošnjega leta načrtovanih za nov gasilsko-kulturni dom na Sladki Gori 137 milijonov tolarjev, od česar bi občina zagotovila le polovico sredstev. V osnutku proračuna znaša vrednost tega do- ma že dvesto milijonov, kar naj bi po novem v celoti pokrila občina. Hidi župan Jože Čakš je med razpravo dejal, da je bil ob tej novici začuden. Gasilci s Sladke Gore so sicer pripravljeni vložiti veliko prostovoljnega dela, kar bi lahko ceno gasilsko-kultumega doma znižalo, vendar bo gradbeno podjetje [ki bo moralo biti izbrano na javnem razpisu) prostovoljno delo težko vključilo. Iz občinskega oddelka za okolje in prostor So odgovorih, da so bih tudi sami presenečeni. Gasilski dom, ki bo namenjen tudi turistični predstavitvi Sladke Gore, je na 137 milijonov tolarjev ocenil pro- Prihajajo prve voščilnice 2006 Čeprav je do zaključka akcije Naj voščilnice 2006 ostalo še enajst dni (31. december 2005), smo prve pošiljke že dobili. Sedem voščilnic so nam poslali iz dijaškega doma v Celju, ki prvič sodeluje v naši akciji. V spremnem dopisu so zapisali : »Oglaša se vam skupina dijakinj in dijakov, ki bivamo v dijaškem domu v Celju. V časopisu Novi tednik smo zasledili razpis 9. natečaja za naj božično-novoletno voščilnico 2006. V prostem času jih izdelujemo tudi mi. Letos jih izdelujemo že tretje leto, z njimi bomo voščili vsem družinam dijakov, ki bivajo v 4.b nadstropju. Z nekaterimi želimo sodelovati tudi pri vašem razpisu.« Izdelovalci voščilnic sodelujejo z vzgojiteljema Mileno Canžek in Stankom Klan- Drugo pošiljko so nam poslali iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna: »Smo socialno varstveni zavod za usposabljanje, delo in varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Na natečaj se prijavljamo drugič. Voščilnice so nastale v okviru programa zaposlitve odraslih varovancev. Vse so narejene iz ročno izdelanega pa-pirja in z dekorativnimi dodatki iz gline. Ideje za izdelke so rezultat timskega dela zaposlenih, sama izdelava pa je prilagojena zmožnostim varovancev.« Voščilnice smo dobili tudi iz Contraco Špesovega doma v Vojniku ter od nekaterih posameznikov. Največ voščilnic pričakujemo v zadnjih dneh leta. Prve dni januarja bo vse voščilnice pregledala in ocenila strokovna komisija, v kateri bodo Jože Žlaus, Tatjana Cmok, za pokrovitelja Prometej Art & Hobby Polona Veber in predstavniki Novega tednika. TV Kdo na čelu zdravstva? V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju šestih občin Obsotelja in Kozjanskega, iščejo novega direktorja. Dosedanji dolgoletni direktor, zdravnik Janez Čakš, namreč ni dobil ugodnega mnenja občinskih svetov Rogaške Slatine in Podčetrtka tér opravlja funkcijo kot vršilec dolžnosti. Vzrok za neugodno mnenj e svetnikov je bilo pomanjkanje zdravnikov v obeh zdravstvenih postajah. Na razpis za novega direktorja so prejeli tri vloge, od katerih je bila popolna samo ena, ki jo je poslal kandidat z Gorenjske. Tako je svet javnega zavoda za direktorja predlagal ekonomista Aleša Ivekoviča iz Kamnika, ki mora dobiti še soglasje vseh šestih občinskih svetov. BJ jektant iz Maribora, v tem znesku pa ni bil vštet davek na dodano vrednost. Kljub temu je dvesto milijonov visok znesek, menijo v omenjenem oddelku. Na srečo se je v začetku tega meseca pojavil evropski razpis Interreg, od koder lahko občina računa na do 95 milijonov tolarjev, pri čemer morajo najti še partnerja iz sosednje Hrvaške. Občina se mora na razpis prijaviti do konca januarja. Podobno seje zgodilo s projektantovo ocenitvijo predračunske vrednosti novega šmar-skega bloka, ki ga je ocenil na 214 milijonov tolaijev, zdaj pa je njegova vrednost višja kar za 75 milijonov. BRANE JERANKO Božiček na Polzeli Božični sejem Turistično društvo, osnovna šola in vrtec na Polzeli so na parkirišču pri občinski stavbi v soboto pripravili božični sejem s zabavnim programom in obiskom Božička, ki se je zaradi pomanjkanja snega v kraj pripeljal v spremstvu Malteške konjenice s kočijo. Seveda so se Božička najbolj razveselili otroci, ki so bili deležni daril. Na sejmu so na stojnicah ponujali dobrote za praznično mizo, ki so jih pripravile gospodinje z več kot desetih kmetij v občini Polzela. Na stojnicah so bili tudi unikatne voščilnice, okraski, darila, ročna dela, čebelarske in gobarske dobrote in drugo. Vzporedno s sejmom je potekala krasitev jelke pod geslom Glasbena jelka. Okrasih so jo z okraski z glasbenimi motivi, ki so jih otroci izdelali doma. TT Otroci -naša sreča in naš obup Po zgledu okoliških občin se je tudi Šentjur odločil za simbolični denarni prispevek ob rojstvu novih občanov. Zataknilo pa se je kje drugje kot pri višini te simbolike. Svetniki so poudarili, da ta denar socialnih stisk tako ali tako ne bo rešil. Vseeno pa ni bila osamljena pobuda, da se predlagana vsota zviša. S 15 tisoč tolarjev so najprej prišli na 20 tisočakov. Potem pa je Marko Diaci udaril s predlogom, da prvotno vsoto 15 tisoč neto podvojijo. Večina svetnikov je bila mnenja, da je to le malo prevelika obremenitev za proračun in da je za prvo leto 20 tisoč tolarjev čisto dovolj. Vseeno pa si nihče ni drznil glasovati proti. Pričakovali so, da bo predlog padel, ker ne bo imel dvotretjinske podpore. Ker pa ni šlo za proračunski amandma, ampak navaden odlok, je bilo za sprejetje dovolj že večina glasu-jočih. Teoretično tudi en glas za, če bi se vsi ostali zadržali. Tako lahko šentjurske mamice zdaj bolj po pomoti kot kaj drugega ob rojstvu pričakujejo 30 tisoč tolarjev enkratne pomoči. In da težav z otroki še ni bilo konec, so svetniki zaradi usklajevanja cen z metodologijo ministrstva potrdili 4,43-odstotni dvig cen vrtca. Čeprav mimo mnenja, da je slabih 100 tisočakov polne cene za varstvo otroka čez mero vsakega dobrega okusa, vseeno niso mogli. ST Spominska plošča tudi v Vitanju V počastitev dneva samostojnosti in 15-letnice Manevrskih struktur narodne zaščite bodo 26. decembra odkrili spominsko ploščo ZWS na objektu Alojza Gornjaka v Breznu. Konjiško Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo je letos že odkrilo spominske plošče na domačijah, kjer so leta 1990 hranili orožje in strelivo teritorialne obrambe, v občinah Zreče in Slovenske Konjice, sedaj pa bodo prvo spominsko ploščo odkrili v Občini Vitanje. Odkritje plošče bodo pospremili s pozdravom predsednika OZWS Ivana Pavliča in vitanjskega župana Slavka Vetriha, ki bo skupaj z generalnim sekretarjem zveze Jožetom Kuzmanom ploščo tudi odkril. Seveda bo to tudi priložnost za obuditev spominov na tiste čase, ko je bilo za zavrnitev zahteve JLA po predaji orožja potrebno veliko poguma, slovesnost pa bodo obogatili tudi s kulturnim programom. MBP Stanko Smiljanič in njegova spremljevalka sta se iz Casinoja odpeljala z novim avtom. Se en Faraonov zaklad je dobil novega lastnika V Casinoju Faraon Celje so v soboto okoli 1. ure zjutraj žrebali novega lastnika osebnega avtomobila Volkswagen Polo. Ta večer je bila v Casinoju gneča obiskovalcev, ki so nestrpno čakali na srečni dogodek. Da je večer hitreje minil, ga je polepšala simpatična pevka Nastja. Za obiskovalce so poskrbeli kuharski mojstri z najrazličnejšimi specialitetami. Žrebanje je opravila strokovna žirija s predsednikom Simonom Goriškom in članoma nadzorne komisije Alešem Pšakerjem ter Markom Kolencem. Sobotni večerje bil osredotočen predvsem na številke izžrebanih talonov, ki so jih obiskovalci dobili ob vstopu v Casino ali pa so jih prejeli na tedenskem žrebanju, kjer so vsako nedeljo žrebali 11 srečnežev. V bobnu za osebni avtomobil Volkswagen Polo pa so bili tudi kupončki nagarjencev Novega tednika in Radia Celje iz četrtkove nagradne igre Faraonovi zakladi. Ko so dobili 36 dobitnikov, si je vsak izbral številko od 1 do 36, kar je pomenilo stavo na ruleti. Tokratna srečna številka je bila 18. Njen lastnik je bil Stanko Smiljanič, ki se je ta večer iz Casinoja odpeljal z novim jeklenim konjičkom. Na srečnega dobitnika pa še čaka BMW Z4. Zato pridite v Casino in mogoče bo prav vaš! Foto: NATAŠA MÙLLER V četrtkovem večeru so v žalski knjižnici oživele misli škofa Grmiča. Golte vabijo Škofu Grmiču v spomin dežela. Projekt skupaj pripravljata MO Velenje in podjetje Birt, vreden pa je dvajset milijonov tolarjev. Ledena dežela bo odprta do 30. decembra, v tem času pa se bo v pravljično urejenem ambjentu velenjskega trga zvrstilo več kot šestdeset različnih dogodkov. Obiskovalcem bo ves čas omogočeno brezplačno drsanje na novem drsališču, v Ledeni deželi pa bo še posebej poskrbljeno za zabavo otrok. Na prazničnem odru bodo vsak dan plesni, glasbeni in lutkovni nastopi, ob tem pa bodo potekale še ustvarjalne delavnice in predstavitve dejavnosti različnih društev. Organizatorji bodo pripravili večerne koncerte in disko zabave na drsališču, poskrbeli pa bodo tudi za bogato gostinsko ponudbo. US Potem ko so v družbi Golte Slovenija konec novembra odpovedali novinarsko konferenco in letošnjo sezono začeli 3. decembra z brezplačno smuko, so v petek smučišče tudi uradno odprli. Na predstavitvi so sodelovali tudi predstavniki gostinskega podjetja Gost iz Velenja, ki je letos prevzelo gostinsko ponudbo na Golteh. Lani je RTC Golte v 95 smučarskih dneh obiskalo več kot 55 tisoč smučarjev, letošnja sezona pa bo, če bo vse po sreči, trajala do sredine aprila prihodnje leto, skupno torej 120 dni. Sicer je zimska sezona na Golteh v polnem zamahu, k čemur je bistveno pripomogla tudi Regijski park še bliže LJUBLJANA - Včeraj so v ministrstvu za okolje in prostor podpisali sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinj-ske Alpe, ki so ga poleg ministra Janeza Podobnika podpisali župani petih občin. Med i njimi sta tudi župan občine Solčava Vojteh Klemenšek in občine Luče Ciril Rose, poleg tega pa so v ustanovitev regijskega parka vključene še občine Zgornje Jezersko, Kamnik in Preddvor. Ledena dežela VELENJE - Organizatorji bodo decembra pripravili več kot dvesto različnih priredi-tev. Središče decembrskih dogajanj bo tudi J letos na Titovem trgu, kjer je s petkovim koncertom skupine Nude zaživela Ledena . december 2005 - V spomin na teologa, filozofa, humanista in škofa dr. Vekoslava Grmiča so minuli četrtek v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu predstavili zbornik, namenjen spominu na njegovo življenje in delo. V zborniku je predstavljen v prispevkih, ki so nastali ob različnih priložnostih in ki so jih številni avtorji napisali ah pripravili z velikim spoštovanjem do škofa, ki je nekaj let kot župnik služboval na Vranskem, rad pa je prihajal tudi v žalsko knjižnico, se v svojih ustvarjalnih letih zapisal ljudem v srce in spomin kot raz-mišljujoč, globoko veren, hu- man teolog, ki je razumel ljudi in njihove stiske v utesnjenem vsakdanjiku. Eden od avtorjev prispevkov v zborniku Peter Kovačič Peršin je med drugim zapisal: »Vekoslav Grmič je s svojimi spisi, pogledi in z delom občutno zaznamoval slovensko cerkveno in javno življenje. Ne gre le za prodornega misleca in v svetu znanega teologa, pač pa tudi za človeka, ki je več desetletij razgibaval duhovno in družbeno življenje na Slovenskem. Za človeka, ki je uporno ostajal zvest svojim stališčem in je pokončno prenašal tudi pritiske, odri-njenost in preziranje nasprot- nikov, pa tudi nekdanjih privržencev. Zato je mogoče ustrezno orisati njegov lik le s tem, da ga umestimo v zgodovinski Čas, ki mu je pripadal in ga sooblikoval.« Poleg zbornika in njegove zadnje knjige Poslednji spisi, ki sta ju predstavila glavni urednik revije Znamenje prof. Srečko Rehar in predsednik Društva znamenje mag. Ivan Ar-zenšek, je dr. Janko Bohak predstavil knjigo Vsak val je morje nemškega benediktinskega meniha in poznavalca žena Wilhgisa Jagra. V programu je sodelovala glasbena skupina Dominik. TT Nataša Gaber Sivka, Irena Muženič in Natalija Zupančič pred dnevnim centrom Golding klub pomaga Golding klub Žalec poleg strokovnih aktivnosti in izobraževanja vsako leto pripravi dve dobrodelni akciji in izkupiček nameni tistim, ki so po presoji članov najbolj potrebni pomoči. Letošnji prvi humanitarni prispevek v višini 456 tisoč tolarjev so izročili duhovniku Izidorju Pečovniku - Doriju kot pomoč pri organizaciji letovanja slovenskih otrok na Debelem rtiču. Drugo humanitarno akcijo pa so izpeljali ob koncu leta, njen izkupiček v višini tristo tisoč tolarjev pa namenih Društvu Želva Eureka Žalec, ki združuje mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce. Svoj prispevek so vodji društva Nataliji Zupančič minuli petek izročili predsednica Golding kluba Irena Mužič, Nataši Gaber Sivka in župan občine Žalec Lojze Posedel. TT narava. Poleti so uredili alpski vrt in ozelenili površine, ki so jih poškodovali med zemeljskimi deli. Poleg tega so v družbi Golte Slovenija uredili koči z gostinsko ponudbo, izvedli vzdrževalna dela na napravah ter po zatišju končno zagnali tudi smučišče Ročka. Najbolj bistveno je, tako ocenjujejo v družbi, da so smučarje v letošnji sezoni pričakale posodobljene in vame naprave. S tem izzivi za Golte niso končani, saj že razmišljajo o postavitvi sedežnice s Planinske Ravne do Morave, kar bi razbremenilo nihalko Žekovec. US, foto: CS Ženski pevski zbor Gotovije z zborovodkinjo Anjo Jezernik Jubilej gotoveljskih pevk Letos mineva 25 let od ustanovitve ženskega pevskega zbora v Gotovljah. Prva predsednica in ustanoviteljica zbora, ki je takrat združeval 25 pevk, je bila Albinca Verdnik. Danes zbor vodi Anja Jezernik, predsednica zbora pa je Irena Krajne. Na prireditvi ob jubileju so nastopile pevke ženskega pevskega zbora in moški pevski zbor iz Gotovelj, učenci POŠ Gotovije ter Tamburaško društvo Feniks iz Celja. Nastopajoče in poslušalce je nagovorila predsednica KD Gotovije Tatjana Žgank-Meža, ki se je zahvalila vsem članom društva, še posebej članicam ŽPZ za uspelo in dobro obiskano prireditev. Tlidi žalski župan Lojze Posedel je izrazil veselje in zadovoljstvo ter čestitke ob jubileju. Ob jubileju so v kulturnem društvu izdali zgoščenko, na kateri prepevata oba krajevna zbora. TT Smučanje na Golteh je enkratno, zatrjujejo obiskovalci snežnih poljan. - Št. 96-20 »Gor zraslacc v delavnici Sonja Tovornik Jurhar je prva slovenska mojstrica elektronike Sonja Tovornik Jurhar Ko je Edvin Tovornik pred leti iz Nemčije v Stopče pri Grobelnem pripeljal proizvodno tehnologijo hladilnih transformatorjev, se verjetno ni zavedal, kako usodno bo s tem zaznamoval svoje življenje in življenje svoje družine. Uspešno podjetje IET se lahko zdaj pohvali s prvo žensko v Sloveniji, ki je v pretežno moški branži elektronike in elektrotehnike pridobila mojstrski naziv. Ker sta mojstrski izpit delala oba z možem, sta tudi prva zakonca, ki se ponašata z mojstrskim izpitom iz iste stroke. Sonja Tovornik Jurhar je mati dveh šoloobveznih deklic, a tudi podjetnica, ki je iz družinske tradicije ob očetovem ustanovila svoje podjetje. Oče Edvin Tovornik se je pred 27 leti vrnil iz Nemčije in začel doma takrat kot edini v Jugoslaviji izdelovati induktivne elemente industrijske elektronike. Ena od dveh hčera, Sonja, se je odločila, da bo stopila po očetovi, čeprav za dekleta nekoliko nenavadni poti. A ker je s poslom delala in živela vsa družina, to ni bilo nič nenavadnega. »Ves prosti čas, vse počitnice sem preživela v delavnici in tako je bilo kar nekako samoumevno, da se bom v srednji šoli tako usmerila,« pripoveduje Sonja o svojem otroštvu in mladosti. Na srednješolska leta ima zelo lepe spomine, čeprav je bila edino dekle v razredu. Tam je spoznala tudi moža Tomaža. Poslovni svet ni kavalirski Danes so vodilijii proizvodi podjetja IET toroidni transformatorji, pri čemer je 90 odstotkov proizvodnje vezanih na evropske trge. Pridobili so različne kakovostne certifikate, z vsto- pom v EU pa je njihovo poslovanje bistveno lažje. A kljub temu se je treba potruditi za vsak posel posebej in, kot pravijo, tudi za vsakega dobrega delavca. Vključno s štirimi domačimi zaposlujejo 18 ljudi. »Dobrega delavca je težko najti, poleg tega je delo tako specifično, da se ga zaposleni šele tu priučijo.« S spremembami v šolskem sistemu, ki vse bolj poudarjajo tudi praktično izobraževanje in vajeniško dobo pri mojstrih, bo pridobljena diploma imela še večjo težo. Že zdaj dobro sodelujejo s šolskimi centri v Celju, Velenju in na Ptuju. »Vseeno pa bo verjetno še trajalo nekaj časa, da bo mojstrski naziv dobil takšno vrednost, kot jo ima v tuji- ni. Tam se lahko namreč kosa tudi z inženirskim nazi- Glede na to, da je s tem poslom tako ali drugače pove-. zana vsa družina, se je težko povsem odklopiti od dela. Vseeno pa družina Tovornik Jurhar najde čas za skupne aktivnosti in prijatelje. Kar se posla tiče, ostajajo optimisti. »Trenutno gradimo, ker bi radi razširili proizvodnjo. Načrti so veliki, proizvodi ostajajo zaenkrat isti. Treba pa je upoštevati, da je konkurenca na trgu iz dneva v dan večja, da se stroški dela in materiala dvigujejo, cene pa morajo ostati konkurenčne.« Je pač tako, da poslovni svet ostaja trdno pri svojih neizprosnih zakonih, pa naj vanj zakoraka moški ali ženska. SAŠKA TERŽAN Dva proračuna v šestih mesecih Št. 96 - 20. december 2005 - NPC Nova občinska stavba in oživitev gradu Podčetrtek Konec aprila je postal župan občine Podčetrtek Peter Mišja, ki je bil pred tem predsednik Krajevne skupnosti Podčetrtek. Delo v občini je bilo v krepkem zaostanku in temu so nasprotovali tudi nekateri svetniki, ki so si želeli hitrejši in konkretnejši razvoj občine Podčetrtek. Novi župan se ob koncu leta lahko pohvali, da so v dobrih šestih mesecih v občini resnično veliko dosegli. »V šestih mesecih smo sprejeli dva proračuna, najprej za leto 2005, pred dnevi na zadnji letošnji seji občinskega sveta v višini 699 milijonov tolarjev pa že tudi za prihodnje leto. Na zadnji decembrski seji sem ponosen na izjavo svetnika in direktorja Term Olimia Zdrayka Poči-vavška, ki je pripravljen proračun dobro ocenil in vidi v njem mnoge razvojne možnosti. Torej občinski svet dela Peter Mišja in so bili prejšnji zastoji verjetno drugje.« V šestih mesecih so v občini Podčetrtek dokončali znamenito Vonarsko cesto med občinama Podčetrtek in Rogaška Slatina, posodobili so pet kilometrov lokalnih cest in uspešno sanirali poškodbe po letošnjem hudem poletnem neurju. Uspešno so pridobili denar za izvedbo Vrtina v proračunu Občinski svet Dobrne je na zadnji seji sprejel drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna ter predlog proračuna za leto 2006. Po predlogu je za prihodnje leto planiranih 748 milijonov tolarjev prihodkov ter 763 milijonov odhodkov, kar je eno tretjino več kot letos. Za različne investicije v letu 2006 namenjajo kar 63 odstotkov proračuna, v kar je vključen projekt nove termalne vrtine, s katerim namerava občina kandidirati za državna sredstva. Do te investicije po vsej verjetnosti še ne bo prišlo prihodnje leto tako, da občinska uprava računa, da bo vloženega dejansko 40 odstotkov proračuna. Med slednjim izstopajo naložbe v tri nove poslovno stanovanjske objekte v centru Dobrne, v vodovode iz nove vrtine v Parožu ter različna asfaltiranja. BJ projektov ob mejij kjer se lahko pohvalijo z edino turistično cono med občinama Podčetrtek in Zagorska Sela. Delno so uredili kolesarsko stezo v Olimje in razsvetljavo na vseh športnih igriščih, prekrili so obe kupoli na gradu in pridobiti štiri nove učilnice v osnovnih šolah v Pristavi in Podčetrtku. Odkupili so zemljišče inj uredili dokumentacijo za športno igrišče, ki ga bodo zgijadili ob osnovni šoli z nogometnim igriščem in atletsko stezo. Župan Peter Mišja pa je z načrti že v letu 2006: »Pred dnevi smo z GIC Cajzek podpisali pogodbo o |gradnji občinske stavbe, ki bo dokončana do poletja. Zgradili bomo prizidek k osnovni šoli v Pristavi, dokončali kolesarsko stezo v Olimie in izboljšali komunalno infrastrukturo s posodobitvijo cest, odstranitvijo plazov in dokončanjem mrliških vežic. Med pomembnejšimi nalogami je gradnja dveh mejnih mostov na Miljani in Ratkóvcu ter oživitev železniške proge iz Ime-nega mimo Kumrovca do Zagreba. Če bomo nadaljevali s takim tempom, kot smo začeli letos, bomo prihodnje leto še uspešnejši.« Peter Mišja je dobro ocenil sodelovanje s! sosednjimi občinami, ponosen pa je tudi na nekaj pomembnih obiskov s predsednikoma Slovenije in Hrvaške Janezom Drnovškom in Stipetom Meši-čem ter ministri Karlom Erjavcem, Janezom Podobnikom in drugimi. V občini se tako ne ustavljajo samo turisti, ampak tudi tisti, od katerih občina pričakuje pomoč za uspešen razvoj. TONE VRABL Pozdrav najstarejših Žaičanov, Cecilije Begovič in Ivana Kopušarja Najstarejši Žalčani na srečanju Mestna skupnost Žalec in organizacija Rdečega križa sta v soboto v prostorih I. Osnovne šole Žalec pripravili tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 210 povabljenih se jih je srečanja udeležila več kot polovica. Zbrane so nagovorih predsednica Mestnega odbora RK Irena Potočnik, predsednik Mestne sknpnosti Žalec Ernest Ramšak, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank-Meža in župan Lojze Posedel. Vsi po vrsti so izrazili zahvalo za mnogo opravljenega dela in za številne bogate izkušnje, ki jih starejši delijo z mlajšo populacijo. V MS Žalec živi kar 15 meščanov, starih nad 90 let, najstarejša pa sta še zelo čila 96-letna Cecilija Begovič in Ivan Kopušar, ki sta se srečanja tudi udeležila. V kulturnem programu so nastopile komorna, dramska in glasbena skupina I. OŠ, za dobro voljo pa sta igrala Brigita in Boštjan iz Kamnika. TT Soglasja o parcelah še ni V občini Dobrna bodo po prizadevanjih občine nove možnosti za številne gradnje novih družinskih hiš, kar je mogoče po lanski spremembi prostorskega plana. Pri tem je prišlo do manjšega zapleta, ki ovira celotni, veliki projekt. Občina načrtuje na območju Vile Zora 25 novih parcel, 22 hiš bo mogoče zgraditi na območju Guteneka ter 9 v Zavrim. Tako so v začetku oktobra zaključili z javno razgrnitvijo in javno obravnavo predlogov treh občinskih lokacijskih načrtov, ki bodo omogočiti gradnjo 56 družinskih hiš. Med javno obravnavo sta se pojavili dve pripombi, ki se tičeta predvsem medsebojnih premoženjskih odnosov dveh lastnikov treh parcel, zaradi česar je občinski svet Dobrne obravnavo odlokov o lokacijskih načrtih odložil že dvakrat. Rešitev točne lokacije za predvidene tri objekte namreč še ni dosežena, dogovor pa bodo skušali do- seči do prihodnje seje občinskega sveta. V občinski upravi omenjajo, da bodo morali veliki projekt vsekakor zaključiti, ne glede na dogovor dveh strank, ki med seboj ne soglašata. V primeru nadaljnjih nesoglasij med omenjenima lastnikoma bo namreč občina nadaljevala postopek s ponovno javno razgrnitvijo lokacijskega načrta za območje Guteneka ter glede spornih lokacij objektov upoštevala zgolj strokovne rešitve. BRANE JERANKO iteff BMP Ni izleta brez gasilske slike. Štajerska zasedba v Ljubljani, tik pred odhodom na velik žur na Gospodarskem razstavišču. Izlet z Mercatorjem in Novim tednikom uspel! Vlaki prijateljstva in dobro razpoloženje »rdečih kapic« - Pred 1.200 ljudmi na Gospodarskem razstavišču napovedali »predsednika«! Minuli petek se je, tako bi lahko rekli, za naše izžrebane zveste naročnike in kupce v Mercatorju, začel šele ob enajstih dopoldne. Takrat so se namreč s celjske železniške postaje s t.i. Vlakom prijateljstva odpeljali na izlet, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Na vlaku so, se razume, najprej poskrbeli za to, da naši nagrajenci ne bodo potovali s praznimi že-lodčki, zato so jih že kaj kmalu po štartu pogostih z jedačo in pijačo. Vso pot se je slišalo tudi, kako sta hudomušna harmonikarja raztegovala mehove in skrbela za humor. Da bi naše potnike še malo pogreli, smo jih opremili s šali in kapami, ki so bili seveda v rdečem stilu Mercatorja. Tako smo jih v šah poimenovali kar rdeče kapice. Najprej so si potniki ogledali Sevniški grad in ko so slišali še marsikatero zanimivost o zgodovini gradu, ki so ga prvič omenjali leta 1309, jih je čakala spet - pogostitev. Zadovoljnih obrazov smo se odpravili proti Ljubljani, na Gospodarsko razstavišče, kjer nas je pri- čakala dobrodošlica z godbo na pihala. Tam so se naši nagrajenci srečah še z ostalimi nagrajenimi naročniki nekaterih časopisov po Sloveniji in z ostalimi izžrebanimi kupci v Mereatorjevih trgovinah, ki so se prav tako z vlaki pripeljali vsak s svojega konca. Seveda ni treba poudarjati, kdo je v dvorani s 1.200 ljudmi, prevladoval po dobri volji. Štajerci! Je pa dvorana vsaj za sekundo onemela, preden se je razlegel velik aplavz in silno navdušenje, ko so na odru napovedali »svojega predsednika«. Vse je namreč pozdravil Zoran Janković, ki se je nato sprehodil med ljudmi, med katerimi je bilo opaziti tudi solze. Še en dokaz, da je Janković, čeprav ni več na čelu Mercatorja, izjemno kariz-matična osebnost. V dvorani je bilo tako več ur vzdušje na višku, saj so se na odru zvrstili Andrej Šifrer, Mambo Kings i in Vesele Štajerke, marsikdo pa si je pete obrusil tudi na plesišču, ki med veselico v dvorani ni samevalo niti za trenutek. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GAŠPER GOBEC Vlak prijateljstva se je na žuru v dvorani nadaljeval tudi v plesu... ANKETA Napovedali so ga kot predsednika. Zoran Jankovič. Zoran Lubej iz Celja: »Super! Navdušen sem nad tem, kako je bilo vse organizirano. Moram priznati, da nisem pričakoval, da bo tako pestro in dobro vzdušje. Prijetno pa se je spet po dolgem času peljati z vlakom.« Marija Čakš iz Migojnic: »Izlet mi je bil zelo všeč, sploh pa sem bila prvič izžrebana za kaj takšnega. Ker sem naročnica Novega tednika, sem lahko vzela s seboj še eno osebo. In sva s prijateljico rekli, da greva skupaj. Bilo je super.« Stanislava Kukalo iz Vojnika: »Ne vem, kako naj se vam zahvalim, da sem bila izžrebana. Bilo mi zelo lepo. Presenečena sem bila tudi nad dogajanjem v dvorani na Gospodarskem razstavišču, ko so zapele še Vesele Štajerke, tudi zaplesala sem.« Mercatorjevci so poskrbeli tudi za to, da nihče ni odšel domov praznih rok! Tudi če bi se izgubili, bi na ljubljanskih ulicah zlahka našli svojo skupino.... Na odru so zapeli Andrej Šifrer in skupina Mambo Kings, toda Štajerci smo se najbolj razveselili Veselih Štajerk. Štefan Školník s Polzele: »Vemo, da so dobrote iz Mercatorja zelo priznane in dobre in tako je bilo tudi na izletu. Vesel sem, ker sem kot naročnik vašega časopisa s seboj lahko vzel tudi ženo. Bilo je super, izkoristil sem tudi rajanje v dvorani, kjer sem z njo tudi zaplesal...« Košarica gor, pa košarica dol po vlaku. Same dobrote! Elektřin spodrsljaj Ori Ichaki je bil ena redkih svetlih izjem v spremenjeni laški zasedbi. Šmarju drugo mesto V Ljubljani so na zaključnem turnirju DP za pionirje poleg ljubljanskih ekip (Janče, Union Olimpija, Slovan) sodelovali košarkarji Šmarja Pivovarne Lipnik. Mladi Šmarčani, ki jih že nekaj let vodi Damjan Novakovič, sicer trener članskega moštva Alpos Kemoplast, so na turnir odpotovali kot popolni outsiderji, a je malo manjkalo, da bi osvojili naslov. Ob koncu so postali podprvaki Slovenije. Premagali so tako Slovan kot Olimpijo, izgubili pa od prvaka Janč. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če se ne bi z Jančami pomerili že v prvi tekmi in to še na njihovem parketu. Trema pa tudi sodniki so namreč na tej tekmi naredili svoje in Šmarje je doživelo poraz. Ta jih ni potolkel, saj so naslednja dva dni pokazali zobe in premagali vrstnike slovitih klubov. Naslov podprvaka so za Šmarje osvojili: Tadej Ferme, David Črešnar, Matic Pilko, Uroš Polajžer, Alen Bedek, Anže Bobek, Jure Drofenik, Luka Golež, Aleš Mikuš, David Čákš, Gašper Zidar in Žan Virant. Tadej Ferme je bil prvi strelec (119 točk v treh tekmah) turnirja, v peterko turnirja pa so trenerji izbrali Luko Goleša. JT Rehar spet na klopi Celjskega Na klopi Celjskega KK, člana 1. B SKL, je ponovno prišlo do spremembe. Na njo se je namreč vrnil Aleš Rehar, ki je Celjane tudi pripeljal v B ligo. Nato je pred prvim krogom zapustil ekipo zaradi nestrinjanja z nekaterimi pritiski s strani uprave. Po njegovem odhodu so v klub pripeljali Gojka Žvižaja, ki je vzdržal 11 krogov, v katerih so Celjani dosegli tri zmage in zabeležili osem porazov. So na predzadnjem mestu na lestvici 1. B hge. Po sobotnem porazu v Slovenskih Konjicah proti Banexu pa so iz kluba ponovno poklicali Reharja, mu ponudili mesto trenerja brez vmešavanja v njegove odločitve. Rehar je ponudbo sprejel. Že danes bo vodil trening, na klopi pa bo sedel v četrtek v 12. krogu, ko v Celje prihaja ekipa Hrastnika. JT V pričakovanju denarja Zanimiv košarkarski teden je za nami. Bil je spremenljivo uspešen za klube s Celjskega. V1. A Ligi so vsi štirje uspešni in v samem vrhu, v Jadranski ligi (GL) pa Laščani nikakor ne najdejo poti iz serije porazov. Laščani so se sicer nadejali, da bodo proti Širokem brijegu uspeh prekiniti serijo porazov, ki je trajala že dolgih sedem krogov, a od tega ni bilo nič. Ori Ichaki, ki si je poškodoval hrbet, je srečanje spremljal le s tribune, brez njega pa možnosti za zmago enostavno ni bilo. Hercegovci, ki imajo letos še kako močno ekipo, so od vsega začetka višali razliko, že ob polčasu je bilo +17 za njih, po 30 minutah pa celo +26. Slabši skok (26:32), met (44:55) in pa predvsem pomanjkanje kvalitete so pripeljali do desetega poraza, v katerem si pohvale zasluži le Aleksandar Jevdžič (21 točk, 73-odstotni, 5 skokov). V sredo so Laščani slavili v sklopu 1. A lige v Zrečah proti Rogli. Tudi tam je manjkal Ichaki, a sta branilca Damir Milačič (22) in Nejc Strnad (18, 4 trojke) znala potegniti v ključnih trenutkih tekme za zanesljivo zmago. Pri Zrečanih je debiti-ral Jadranko Čovič (6, brez skoka), ki pa se ni izkazal, Boštjan Sivka (21) in Jure Brolih (15) pa sta bila premalo za presenečenje. Medtem ko se Zrečani že lahko pripravljajo na slavja teh prazničnih dni, pa čaka Laščane še eno srečanje v GL. V sredo bodo gostovali v Beogradu pri ekipi FMP Železnik. Tornado zadnjih deset minut Šentjurčani so v sredo v Kopru dokazati, da so postali v tej sezoni pravi specialisti za gostovanja. V šestem gostovanju so še petič zmagah, tokrat po sijajno odigranih zadnjih desetih minutah igre. V tem delu je moštvo Damjana Novakoviča naredilo izid 38:13 in z zmago potrdilo mesto tik pod vrhom tabele. Zanimivo je, da nam je takšen scenarij napovedal Novakovič že dva dni pred tekmo. »Ogledal sem si nekaj posnetkov tekem Kopra, ki pada v zadnjih nekaj minutah, zato bomo igrali agresivno vso srečanje, da jih izčrpamo,« je povedal v ponedeljek. Pri Alposu Kemolastu je šest igralcev doseglo več kot deset točk, največ Andrej Maček (23), prav vsi pa si zaslužijo pohvale za igro, kakršno so prikazali na Obali. Dan po tekmi so imeli v Šentjurju še družabni zaključek leta, ki jg - J je bil prav zaradi te zmage in nasploh odličnih iger to jesen zelo vesel. Zmanjkalo moči Presenečenje kroga só pripravili Zagorjani, ki so v Šoštanju premagali domačo Elektro. Ta je imela dobrih šest minut pred koncem 14 točk prednosti, a je pričela prehitro slaviti, na koncu pa je igralcem iz Šoštanja zmanjkalo moči. »Še kako se nam poznajo poškodbe, ki smo jih imeli. Zaradi njih so nekateri igralci nepripravljeni, kajti niso mogli trenirati in to se je danes lepo videlo predvsem v igri v obrambi. Mi smo namreč močni le, če smo fizično dobro pripravljeni. Potem prejmemo med 70 in 75 košev. Med prekinitvijo bomo skušali ponovno dvigniti moč predvsem tem štirim, ki so bili poškodovani,« je povedal trener Dušan Hauptman. In še dodal, da ta poraz ne more skaliti sicer odličnega , dosedanjega dela sezone, pri čemer se z njim povsem strinjamo. Pri Elektri sta svoje delo dobro opravila Salih Nuhanovič (22, 8 skokov) in Aleksandar Bojić (15, 7 skokov), pod nivojem pa so bili predvsem branilci Šoštanjčanov. Natančnejši pregled hrbtenice Orija Ichakija je odkril poškodbo medvretenčnih ploščic. Izraelec se bo vrnil v domovino. Pivovarna Laško pa bo prekinila pogodbo, ki je bila sicer podpisana za eno sezono. V 1. A tigi sedaj sledi premor do 7. januarja. Medtem bo 29. decembra v Kopru Dan slovenske košarke, kjer bo prav gotovo nekaj igralcev z našega področja. V 11. krogu, zadnjem v prvem delu te faze prvenstva, bo veliki derbi v Šentjurju, kjer bo gostovala Elektra. Rogla bo gost Zagorja, Laško pa bo pričakalo Postojno. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Dare Vršič se v CMC Publikum ne bo vrnil. Za 200 tisoč evrov, ki jih celjski klub pričakuje nakazanih že nekaj dni, naj bi ga odkupila Žilina. Če ga bo kasneje prodala za več kot 250 tisočakov, bo 25 odstotkov od presežka nad to vsoto Publiku-movih. Damir Hadžič, ki je posojen Kopru, pa želi spet zaigrati v celjskem dresu. Rezervirali naj bi mu mesto osrednjega branilca v sistemu 4-4-2. Češkega napadalca Martina Kotyzo si bodo verjetno sposodili, v Celje spet vleče Joea Vidmarja, ki pa več mesecev ni igral. Trenerju Nikoli Ilievskemu in njegovemu pomočniku Robertu Pevniku je žal, da je ostra zima prekinila DP, kajti člansko moštvo je bilo po njunem mnenju v zavidljivi formi. Priprave na spomladanski del prvenstva se bodo začele 5. januarja, prve tekme pa naj bi na Olimpu igrali že 14 dni kasneje, potem pa se bodo odpravili v toplejše kraje. Sebastjan Gobec, ki je dobil vabilo selektorja Oblaka za nastop na turnirju na Portugalskem, je omenil, da v Celju pričakuje bolj »nogometne« priprave kot pri prejšnjem trenerju. Marko Pocrnjič pa je nasploh stalna tema na Areni Petrol, kjer jih je razburil intervju na eni od spletnih nogometnih strani, ko je omenjeni trener šokantno odkrito spregovoril o največjih težavah slovenskega nogometa. DEAN ŠUSTER www.radiocelje.com Kolesarski Olimp V soboto je bila na pobudo Dušana Vodlana ustanovna skupščina Kolesarskega kluba Olimp 2004 Celje. Po sprejemu statuta kluba je delovni predsednik in pobudnik ustanovitve kluba predstavil tekmovalni pravilnik in tekmovalno pogodbo ter delo kluba in finančni plan za leto 2006. V začetku se bo posvetil pridobivanju novih članov. Združevali bodo vse vrste kolesarjev, od rekreativnih do tekmovalnih v vseh zvrsteh kolesarstva in za vse generacije in oba spola. V prvem letu delovanja bo klub organiziral klubski ravninski in gorski kro-nometer ter obudil včasih zelo obiskan in prepoznaven celjski kolesarski maraton. Prvega januarja se bodo člani kluba in ostali ljubitelji kolesarstva odpravili na 1. družabno kolesarjenje okoli Šmar-tinskega jezera. Le nekaj sekund do cilja Igralci malega nogometa - pristojni želijo, da se mu odslej reče futsal, a se izraz ne prime - pri celjskem Živexu Loki so bili le nekaj sekund oddaljeni od izpolnitve osnovnega cilja. V derbiju zadnjega kroga jesenskega dela prvenstva so namreč v zadnji minuti proti Miklavžu vodili s 6:5 in bi z zmago prevzeti vodstvo na lestvici. Potem pa so prejeli zadetek in sedaj za točko zaostajajo za Miklavžem oziroma so na drugem mestu izenačeni z mariborskim Na-polijem. Ostah klubi so že precej zaostali, a so vseeno po presenetljivih zmagah krojili vrh lestvice. Prvič je celjsko moštvo vodil Matjaž Štancar, potem ko je pred tednom dni odstopil Goran Savič. DEAN ŠUSTER Celjani bi ob večji zbranosti v pokalu lahko presenetili prvoligaša iz Kobarida. - Št. 96 - 20. december 2005 - Najraje domače, na žlico MALI NOGOMET 2. SLMN - vzhod 9. krog: Živex Loka - Miklavž 6:6 (4:2); Hrovatič (8, 15, 17), Iskrač (8, 40), Railič (25); Smolar (17, 29), Škripec (20,37), Mori (27), Čeh (40). Vrstni red: Miklavž 20, Živex Loka, Pernica 19, Cerkvenjak 14, Ma-rinci 12, Slovenske gorice 12, Mar-tinišče, Hrastnik, Mala Nedelja 8, Benedikt 7. KOŠARKA Jadranska liga - moški 12. krog: Pivovarna Laško - Široki Brijeg 69:83 (12:21, 28:45,42:68); Jevdžič 21, Kune 13, Finžgar, 10, Mi-lačič 9, Strnad 7, McMillan 5, Vrečko 4; Sesar 25, Barač 14. Vrstni red: Hemofarm, Partizan, Crvena zvezda, FMP, Cibona 20, Slovan 19, Vojvodina, Široki 18, Zadar, Bosna 17, Olimpija 16, Helios, Zagreb 15, Pivovarna Laško 14. Jadranska liga - ženske 12. krog: Struga - Merkur 57:59 (12:19, 31:32, 39:49); Kirov, Mikova 16; Laskova 19, Libicova 13, Čon-kova, Erkič 8, Radulovič 7, Jereb 4. Vrstni red:, Šibenik 11-1, Gospič 10-1, Merkur 8-4, Struga, Vojvodina, Zagreb 7-4, Budučnost 3-7, Željezničar, Jedinstvo, Herceg Novi 1-10. 1. SL 10. krog: Elektra - Zagorje 86:90 (24:17,48:45,67:59); Nuhanovič 22, Bojić 15, Mali, Vidovič 14, Čmer 10, Ivanovič 6, Nedeljković 5; Zagore, Novak, Japič 16. Vrstni red: Slovan 20, Pivovarna Laško 18, Alpos Ke-moplast, Elektra 17, Helios, Kraški zidar 15, Zagorje 14, Koper, Postojnska jama, Rogia 13, Loka kava 12, Krka 10. 1. B SL - moški 11. krog: Banex - Celjski KK 80:72 (27:26, 47:47, 64:55); Keblič 25, Ribič, Remus 19, Vipotnik, Kočar, Gačnik 4, Djaković 3; Ambrož 15, Zdovc 11, Sotošek 10, Ploj 8, Grilanc 7, Temnik 6, Tilinger 5, Zinrajh 4, Se-nica, Šarlah, Brkljačič 2, Hopsi Polzela - Nova Gorica 102:73 (19:16, 46:30, 66:53); Tajnik 19, Podvršnik 17, Goršek 16, Rizman 15, Godler, Arčan 9, Goropevšek 7, Vaši 5, Pun-gartnik4, Vodovnik 1; Likar 18, Mar-cetič 14. Vrstni red: Triglav, Hopsi, Nova Gorica 20, Rudar, Bežigrad 18, Radenska, Hrastnik, Olimpija mladi 16, Radenska, Banex, Gradišče, Kolpa, Litija 15, Celjski KK, Portorož 14. 2. SL - vzhod 11. krog: Pivovarna Laško mladi - Prebold 69:60 (21:13, 31:30, 54:47), Ilirija - Nazarje 81:54 (21:10, 36:32, 58:45). Vrstni red: Maribor 22, Grosuplje 20, Ježica 19, Janče 18, Prebold 16 Ruše, Ilirija, Nazarje 15, Pivovarna Laško mladi 13, Ptuj 12. Savinjska liga -Brglez.com 5. krog: Odgovor - Pizzeria 902 46:84, Tweed - Pivovarna Laško veterani 55:50, Brglez.com - GG Steklarstvo 92:65, Gomilsko - Fantasy 84:73. Vrstni red: Brglez.com 10, Fantasy, Gomilsko, GG Steklarstvo, Tweed 8, Pivovarna Laško veterani 7, Parižlje, Pizzeria 902, Odgovor 6, Werinox 5. 1. SL - ženske 10. krog: Sežana - Konjice 87:69 (22:16, 48:35, 69:52); Mezgec 22, Škabar 19; Baloh 19, Šrot 15, Mlakar 9, Lubej 7, Klančnik, Javornik 5, Strašek 4, Jelovšek 3, Vehovar 2. Vrstni red: Ježica 22, Sežana 20, AJM Maribor, Ilirija 19, Odeja 15, Konjice, Domžale 14, Neso Postojna 13, Črnomelj 12, Jesenice 4. ŠPORTNI KOLEDAR TOREK, 20.12. ROKOMET Osmina finala, 2. tekma: Celje Pivovarna Laško - Atom Krško (17). SREDA, 21. 12. ROKOMET 1. SL, 15. krog, Trebnje: Trimo -Gorenje (19). Slavko Ivezič, Celjan, športni direktor v RK Celje Pivovarna Laško, bivši rokometaš, trener, selektor. Prihodnje leto bo srečal abra-hama. V celjski rokometni ekipi je igral približno petnajst let, najprej kot levo krilo, nato kot srednji napadalec. Igral je tudi za jugoslovansko mladinsko državno reprezentanco, z njo je leta 1977 na svetovnem prvenstvu na Švedskem osvojil bronasto medaljo. V devetdesetih letih je bil selektor državne rokometne reprezentance in trener Preventa iz Slovenj Gradca. Nato je zaplaval v profesionalne vode, leta 2000 so mu zaupali funkcijo klubskega športnega direktorja. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je neke vrste fenomen. Malo je klubov, ki bi se tako dolgo obdržali v samem vrhu, tako na domači sceni kot v mednarodni konkurenci - brez enega samega padca. V čem je bistvo uspeha? To je predvsem zasluga ljudi, ki so delali in še delajo v klubu in zanj, pri čemer ne smemo spregledati 60-letne tradicije rokometa v Celju. Celje je slovenski rokometni center in to dejstvo je že kar nekakšna obveza, da si ves čas nad ostalimi in med najboljšimi tako v slovenskem kot evropskem merilu. Od leta 1996 do danes je bil celjski klub vedno med štirimi najboljšimi v Evropi, kar je v evropskem tekmovanju zares izjemno. Seveda je pomemben tudi denar, brez njega ni mogoče funkcionirati, pri čemer imamo veliko srečo s sponzorji, predvsem z glavnim sponzorjem Pivovarno Laško. To našemu klubu daje varnost in stabilnost. Celjska publika na čelu s Florijani pa je sploh poglavje zase. V klubu se zavedamo, dopuščamo možnost; da vedno ne bo tako, zato se pripravljamo tudi na čas morebitnih padcev. Upam, da bomo takrat našli pravo in hitro pot iz krize. Kakšen je karakter aktualne celjske rokometne ekipe? Naša ekipa je karakterno na zavidljivi ravni - tu smo najboljši in tudi v tem je naša prednost. Ti fantje, od prvega do zadnjega ter kot celota, odlično funkcionirajo, tudi takrat, ko se družijo zasebno, v prostem času. Lahko govorim o enkratnem vzdušju. Kako ste sprejeli izid žrebanja za četrtfinale lige prvakov? Priznam, da si Ciudad Reala prav gotovo nisem želel, tako kot najbrž Slavko Ivezič vsi ostali. To je vendarle rokometni gigant, ki je lačen pomembnih lovorik. Sicer pa je vsak od četrtfina-listov takšen, da z njim lahko dobiš ali izgubiš, vehko je dejavnikov, ki vplivajo na izid tekme, torej so možni vsi izidi. Sicer pa sem optimist. Bo slovenska reprezentanca na bližnjem evropskem rokometnem prvenstvu v Švici med finalisti? Ciljamo na zgornji del lestvice, uvrstitev v polfinale bi bila že kar višek naših pričakovanj. Ekip, ki računajo na evropski finale, pa je najmanj deset. Kaj vas, če odmislimo šport, v življenju še veseli? Želja je veliko, prostega časa pa zelo malo, tempo življenja je na splošno hud. Če bi imel več časa, bi bolje poskrbel za svojo rekreacijo, ki je vezana na bazen, pa kakšen tenis, pohodništvo tipa Celjska koča, Ku-nigunda. Rad sem v naravi, ker v njej živim. V Pirešici je veliko drevja, gozda, grozdja, tam sta vrt, naš pes. To je prava naravna idila, za katero zaenkrat nimam dovolj časa, da bi v njej več užival. Veselje mi prinaša tudi vnuk Filip, ki nas vse kar precej okupira. To je nova animacija v mojem in ženinem življenju ... Pa žena? Moja žena Jožica s tem rokometom »trpi« od prvega dne, ko sva skupaj, to je že čistih trideset let. Na srečo nama je uspelo izoblikovati nek sprejemljiv družinski model, pri čemer ima največ zaslug prav ona, ki me vedno podpira, mi stoji ob strani, me razume. Zame je družina glavna celica, brez nje nič prav ne funkcionira. Otroci? Dve dekleti imam, ena je že na svojem, druga študira v Mariboru in tako bova slej ko prej ostala z ženo sama doma. Ste bili strog oče? Ja, toda bil sem tudi dober. Ta strogost je dedna, gre iz roda v rod. Tudi jaz sem imèl lepo, dobro, vendar trdo vzgojo. Se hitro razjezite? V določenem trenutku se lahko zelo hitro razjezim, vendar se potem kar hitro pomirim. Veliko razmišljam o sebi, o tem, kako bi bil boljši človek. Ste pri jedi izbirčni? Jem vse in rad preizkušam različno hrano, različne jedi iz svetovnih kuhinj, to mi je res v zadovoljstvo. Rad tudi sam kaj dobrega skuham za prijatelje, družbo. Vedno bolj prisegam na pristno slovensko domačo hrano, enolončnice na primer, jedi na žlico. Najboljši prijatelj? Nikoh nisem bil dovzeten za neke pretirano tesne prijateljske naveze. Imam pa kar velik krog pristnih prijateljev, s katerimi se dobivamo, družinsko družimo. Cenim poštenost, preprostost in to res ni fraza. Sicer pa zadnje čase hodim le še na >fešte<, abrahame in 60-letnice prijateljev. Sicer pa se je bolje udeležiti tujega kot svojega abrahama. Se bojite starosti? Ne bojim se je, se pa bojim, da bi me zapustilo zdravje. Ni pomembno, če dočakaš pozna leta, pomembno je, da v tem življenjskem obdobju kakovostno živiš. Kje boste za božič, kje bosta z ženo pričakala novo leto? Za božič bomo doma, glede novega leta pa se še nismo dogovorih. Bomo pa šli nekam že pred silve-strovim na krajše počitnice, saj se mi že 2. januarja začnejo naporne priprave z reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu. MARJELA AGREZ Foto: GREGOR KATIČ Tek v soncu, po snegu in listju Na 19. novoletnem teku v Pod-kraju pri Velenju sta zmagala Urška Kurmanšek Krupič in Tomaž Pli-beršek iz Velenja. Kurmánškova je bila hitrejša tudi od najboljšega veterana Vladi-mirja Saviča. Do 7 let sta zmagala Rok Jelen (Velenje) in Zala Ahtik (Laško), do 9 let Davor Kaučič (Celje) in Maruša Berlot (Velenje), do 11 let Rok Pire (Trbovlje) in Anja Ulaga (Celje), do 19 let Daša Fun-tek (Celje), do 49 let Marta Gričar (Laško), do 59 let Cvetka Bilobrk (Ravne), nad 60 let Lojzka Bratuša (Radenci), med mladinci Marcel Hudovernik (Žalec), med veterani nad 60 let Vladimir Savič (Pivka), med člani na 7000 m do 39 let Tomaž Pliberšek (rekord proge) 21:46, do 49 let Milan Župane (Mislinja) in do 59 let Branko Gor-njak (Lovrenc). Udeleženci so bili zelo zadovoljni s traso proge, ki je zelo zanimiva. Zmagovalca Urška Kurmanšek in Tomaž Pliberšek Celjske kegljavke spet rušijo rekorde Maribor: Z novim državnim rekordom 7.096 podrtih kegljev in prednostjo 550 kegljev je na finalu mladinskega DP zmagala ekipa celjskega Miroteksa I pred Brestom in Miroteksom II. Zmagovalke v postavi Barbara Fidel, Nada Savič, Rada Savič in Sabina Koljič so bile za 230 kegljev boljše od prvakov med mladinci. (JŽ) Pintar še višje Nova Gorica: Svoj državni rekord v skoku s palico v konkurenci mlajših mladincev je izboljšal Celjan Svit Pintar. Član atletskega društva Kladivar Cetis je v novogo-riški dvorani preskočil 470 cm in prejšnji rekord izboljšal za 8 centimetrov. Letos je že četrtič popravil državni rekord, poleti dvakrat na prostem (501 in 505 cm), sedaj pa drugič v dvorani. Sicer pa je Svit nosilec državnih rekordov v pionirski kategoriji tako v dvorani (432 cm) kot na prostem (421 cm). Svit bo na petkovem predbožičnem mitingu v Celju napadal nove rekord- ~~ ne znamke. (DŠ) Svit Pintar pri izboljšanju rekorda. Košir zmagal na Rogli Rogla: Premor v svetovnem pokalu so smučarji slalomisti izkoristili za tekmi za točke FIS, ki ju je organiziralo smučarsko društvo Unior Celje. Na odlično pripravljenih progah so po pričakovanju naši tekmovalci krojili vrh, edini, ki se je uspel vriniti mednje je bil Avstralec Jono Brauer, ki je z dvema izenačenima vožnjama osvojil 2. mesto. Zmaga je pripadla Juretu Koširju, odlično je svoj nastop zaključil tudi Andrej Šporn, ki je bil ob koncu 4. Na 3. stopnički je končal Mitja Dragšič. Slovenski junak sobotne dirke Gašper Markič je končal svoj nastop v 1. vožnji. (VL) Našli prostor pod soncem Po sedemnajstih letih se sedež Društva psoriatikov Slovenije seli iz Celja v Maribor »Smo takšni, kot smo, in drugačni ne bomo, vendar si moramo priboriti svoj prostor pod soncem,« je v zbirki pesmi, ki so jih napisali psoriatiki, zapisal Franc Mithans, eden izmed 15 milijonov ljudi v Evropi in 35 tisoč v Sloveniji, ki jih je zaznamovala luskavica (psoriaza). Za prostor pod soncem je tudi slogan Društva psoriatikov Slovenije in naslov njegovega glasila. Društvo, ustanovljeno pred 26 leti, je imelo zadnjih 17 let svoje vodstvo in sedež v Celju, kjer je bila konec novembra 7. redna volilna skupščina društva, prejšnji teden pa tudi prednovoletno srečanje za člane iz vseh enajstih slovenskih podružnic. To so bile seveda priložnosti za oceno opravljenega dela, še zlasti, ker so se »Celjani« odločili, da je čas, da prepustijo breme vodenja društva drugim. Prim. mag. Jožeta Arzenška, dr. med., ki je neprekinjeno vodil društvo 17 let, bo v začetku aprila zamenjala Dragica Dremelj, sedež društva pa se bo preselil v Maribor. Tako se na nek način končuje izredno plodno obdob- Prim. mag. Jože Arzenšek je vodil Društvo psoriatikov Slovenije vse od leta 1988. je društva. Kot pravi Franc Trebše, predsednik celjske podružnice, danes društvo predstavlja močno oporo svojim članom. »Vsa ta leta je društvo s trdnimi nitmi povezoval prim. mag. Arzenšek,« poudarja. »Pomembno NOGOMETNI KLUB CMC PUBLIKUM objavlja RAZPIS za delovni mesti UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV - V. stopnja tehnične ali druge u - delovne izkušnje na podobnih delih - vozniški izpit B-kategorije - uporaba PC in programskih orodij - vestnost, natančnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti VZDRŽEVALEC TRAVNATIH POVRŠIN - po možnosti delovne izkušnje na podobnih delih - vestnost, natančnost in samoiniciativnost - vozniški izpit B-kategorije Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudniki naj svoje pisne vloge s življenjepisom skupaj s dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: NK CMC PUBLIKUM, Cesta na grad 12 - 3000 Celje pripis »PRIJAVA NA RAZPIS« Razpis ne zavezuje sklenitve delovnega razmerja. je, da je društvo razširilo svojo dejavnost na celotno Slovenijo in da lahko svojim članom nudi vse od obnovitvene do socialne rehabilitacije. Bolniki imajo na voljo dovolj informacij, saj smo izdali že tri knjižice o življenju z luskavico, pa tudi revija Za prostor pod soncem redno izhaja,« kot bistvene dosežke v času svojega predsed-nikovanja našteva prim. mag. Jože Arzenšek. V »njegovem« obdobju je društvo doseglo uvrstitev luskavice v skupino kroničnih bolezni brez doplačil, zaživeli so preventivni programi za ohranjanje zdravja in izboljšanje kakovosti življenja, družabna srečanja, športne igre psoriada so bile letos že petič, pripravili so 6. pohod na Triglav, izšlo je 24 številk društvenega časopisa. Celjska podružnica je vpeta v dejavnost slovenskega društva, pri svojem delu pa tesno sodeluje tudi z Zdraviliščem Laško, ki jim omogoča uporabo prostorov za članske sestanke, popust pri zdraviliških uslugah in redno preventivno rekreacijo dvakrat mesečno pod vodstvom fizio-terapevta. »Članom veliko pomeni tudi možnost koriščenja dveh apartmajev, ki jih ima društvo v Termah Olimia in v Termah 3000,« še poudari eno izmed pomembnih pridobitev društva Franc Trebše. In še nekaj je pomembno. Po zaslugi Društva psoriatikov Slovenije postaja luskavica vse bolj samo ena izmed kroničnih, pogosto dedno pogojenih bolezni, ki je sicer neprijetna, a se je mogoče naučiti življenja z njo. Vedno več je tudi ljudi, ki vedo, da luskavica ni nalezljiva, in sprejemajo bolnike z značilnimi spremembami na koži brez predsodkov. Navsezadnje gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, saj imata z njo težave od 1 do 2 odstotka svetovnega prebivalstva. Samo v Sloveniji živi z njo 35 do 40 tisoč ljudi v vseh starostnih obdobjih. Za luskavico sicer najpogosteje zbolijo ljudje v življenjskem obdobju med 15. in 40. letom. V otroškem obdobju je redka, vendar predstavlja za otroke in njihovo okolico veliko preizkušnjo, saj je življenje z njo zaradi nerazumevanja okolja veliko breme že za odrasle bolnike. Breme, ki ga je treba znati nositi, saj, kot je Edvard Bate na koncu svoje pesmi Obleka zapisal oceno dr. Kožologa: »... pred menoj stoji v osipu še mlad fant, za mazanje večni debitant, ki živel bo sto let in kak dan lahko, a te nadloge se pozdravil nikoh več ne bo!« MILENA B. POKLIC %yalitetno življenje s psoriazo oziroma Cusfžavieo Eden izmed priročnikov, ki jih je izdalo Društvo psoriatikov Slovenije. 16.30 Atrij Savinove hiše Žalec dr. Jan Malik: Žogica no-gica lútkovnapravljična igra 17.00 Center Interspar Celje Novoletna sreča 19.30 Glasbena šola Velenje - ___orgelska dvorana Božično-novoletni kon- Zvezdica zaspanka igra 16.30 Atrij Savinove hiše Žalec Igrače na potepu lutkovna igrica 17.00 Interspar Velenje Prihod Božička z jeleni 18.00 Center Nova Velenje -prireditvena dvorana Ěsrednja občinska sveča-ost ob dnevu samostoj-osti 19.30 Ćlasbena šola Velenje -prgelska dvorana Božično-novoletni koncert 20.00 fcud Kljub Boj za ravnateljski stolček Za mesto ravnatelja v osnovni šoli Slivnica je kandidiralo pet kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje. Glede na to, da občinski svet občine Šentjur formalno nima možnosti dajati soglasja, ampak zgolj mnenje, se je na to temo na četrtkovi seji razvnela vroča razprava. Mnenja so se razdelila med tiste, ki so na mestu ravnateljice želeli videti Marjeto Košak in na tiste, ki so navijali za Vinka Freceta. Vmes pa so ostali tisti, ki se ali niso želeli ali niso mogli opredeliti. Ostalih treh kandidatov poimensko v tej tekmi niti omenili niso. Po prepričevanju, da gre pri Košakovi za referenčno najmočnejšo kandidatko in pri Fre-cetu zaradi treh neutemeljenih zavrnitev najbolj pravično rešitev, so svetniki ubrali linijo najmanjšega odpora. Po pilatovsko so si umih roke in dali pozitivno mnenje vsem petim kandidatom. In ti bodo spet obsojeni na lobiranje v zbornici in medsebojno obračunavanje v medijih, je bilo ob koncu stišati komentarje iz svetniških vrst. S T 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_____ Dvanajst mesecev slovaška ljudska pravljica, pripovedovala jo bo Mojca Lesjak PRAVLJIČNA DEŽELA 2005 Pred Mestnim kinom Metropol Celje ob 17.00 Pogled skozi objektiv, 55 let delovanja Fotografskega društva Celje odprtje razstave 19.00 Opatijska cerkev sv Danijela Celje Lovskijklub Celjski rogisti jdja: Matjaž Gaber Akademski pevski zbor Celje zborovodkinja: Barbara Arlič 19.30 Kulturni center I.aško Gašperji z gostjo Jožico Svete praznični koncert Mešani pevski zbor Cetis Celje zborovodkinja: Bojana Hrovat www.radiocelje.com drugače Veseli december Šolski dan malo V četrtek, 1. decembra popoldan, smo v Osnovni šoli Petrovče organizirali dan odprtih vrat, na katerega smo povabili tudi starše. Učenci razredne stopnje so staršem najprej predstavili, kako poteka pouk, zadnji dve uri pa so jih povabili k sodelovanju. Učenci 1. razreda so izdelovali novoletne voščilnice, snežake iz papirja in kraspanko na temo zimsko veselje. Drugošolci so izdelovali novoletne bučke iz vrvice ter voščilnice. Učenci 3. razreda devedetke so izdelovali snežake iz papirja, vate in blaga, učenci 3. razreda osemletke pa darilne vrečke, voščilnice in pikapolonice za srečo; četrtošolci so izdelovali venčke iz slanega testa. Na predmetni stopnji so učiteljem pri delu pomagali sodelavci Šolskega centra Šentjur, Srednje vrtnarske šole Celje ter Srednje strokovne in poklicne šole Celje. Učenci 5. razreda so pri pouku likovne in tehnične vzgoje izdelovali božične voščilnice ter darilne vrečke. Sed-mošolci so v okviru tehniškega dne ustvarjali adventne venčke in izdelke iz lesa. Učenci 8. razreda so spoznavali lastnosti tekstila in iz njega izdelovali srajčice - okraske za božično jelko; deve-tošolci pa so opremljali stanovanje (na to temo so naredili plakate) in poskrbeli za zunanji izgled šole (okrasih so okna). Za prijetno vzdušje smo poskrbeli z lepo odišavlj enimi učilnicami. Otroke je najbolj presenetilo pecivo Pekarne Brglez in Javnega zavoda Petka ter božični čaj, ki so ga pripravile naše kuharice. Čeprav smo bili zvečer zelo utrujeni, smo prepričani, da je dan potekal v zadovoljstvo vseh, tako učiteljev kot tudi otrok in starpev. Vse nastale izdelke smo prodajah na Adventnem sejmu v Novem Celju, na Božičnem koncertu naše šole v Hmeljarskem domu Petrovče in na drugih srečanjih s starši. VP, MČ, MD, AP s prijatelji ma so poskrbeli še harmonikarja Rudi Recko in Štefan Starovasnik, v igro in pet-je pa se je vključil tudi gost večera Štefan Mauh. Organizatorji glasbenega večera so s priložnostnimi darili nagradili nekaj izžrebanih obiskovalcev prireditve, s pevsko nadarjenostjo pa so poslušalce navdušila še tri mlada dekleta, sestre Katarina, Barbara in Veronika. Vokalno skupino Prijatelji, ki jo sestavlja 5 moških in 8 ženskih glasov, čaka v veselem decembru še vrsta nastopov. Med drugim so že peli v celjskem Starem piskru ob obletnici osvoboditve zapornikov med NOB, zapeli bodo na prireditvi, ki jo v Narodnem domu pripravlja Društvo vojnih invalidov, čaka pa jih še nekaj pevskih nastopov na prireditvah ob zaključku leta. SANDRA ČATER Vokalna skupina Prijatelji društva upokojencev Škofja vas je v prostorih Kulturnega doma v Škofji vasi pripravila praznični večer pesmi, ki so jih odpeli v spremstvu igrane besede in pod vodstvom zborovodki-nje Vide Bukovac. V goste so povabili tudi so-pranistko Danijelo Jeršič, ki je skupaj z Brankom Dobrav-cem zapela napitnico iz Tra-viate, za popestritev progra- Vožnja z Božičkom Holding Slovenske železnice, sekcija za potniški promet Maribor, delovna enota Celje, je za učence nižjih razredov osnovnih šol v Celju, Laškem, Petrovčah in Grižah organiziralo potovanje z vlakom v Velenje. Na vlaku jih je obiskal in obdaril Božiček. Akcija je bila od 6. do 9. decembra. Njen namen je bil po besedah Franca Perca, prodajnega predstavnika potniškega prometa Celje, širši javnosti predstaviti ugodnosti, ki jih nudijo do konca decembra kot darilo in prispevek k varnejšemu potovanju. LM www.radiocelje.com Na miklavževanju pri Marku Levi Nekaj Šmarčanov se nas je odločilo, da bomo na Miklavžev večer odšli y Velenje h gospodu Marku Levi, ki je pred nedavnim služboval v naši župniji. S seboj smo vzeli Miklavža, špic parkeljne, Šmarske muzikante ter jedačo in pijačo. Radi prihajamo v kraj njegovega službovanja, saj je še vedno naš v naših srcih. V Velenju smo se udeležili večerne maše, po maši pa nas je gospod Marko povabil v župnišče. Sledila so presenečenja. Najprej smo ga presenetili mi, nato naš Miklavž, ki ga je obdaril z darili in lepimi besedami. Špic parkeljni pa niso imeli dela, saj je naš Marko priden in preprost duhovnik, ki najde lepo besedo za vsakogar. Sledila jc malica in ldcpct, Šmarski muzikanti so zaigrali nekaj poskočnih melodij, pridružil se jim je tudi gospod Marko s svojo harmoniko. Nič se ni spremenil, ostal je enak, dobre volje. Vedno znova potrjuje, da ni bil pred dvema letoma v akciji Novega tednika naključno izbran kot drugi najbolj priljubljen župnik na Celjskem. LEON AMON Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! Od naroda do nacije Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla znanstvena monografija Slovenska novejša zgodovina 1848 -1992. Publikacijo v dveh delih so v četrtek predstavili v okviru kavarniškega večerja v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razlog za monografijo je bilo predvsem pomanjkanje sintetičnih pregledov, ki bi v zgoščeni obliki bralcem ponujali vpogled v daljša časovna obdobja iz slovenske zgodovine, zlasti za 20. stoletje. Zadnji tak pregled, ki je zajemal vso slovensko zgodovino, je bila Zgodovina Slovencev Cankarjeve založbe s konca sedemdesetih let. Dokaj natančno so tedaj predstavili čas od! naselitve do leta 1918 oziroma do nastanka Jugoslavije. Kasnejša obdobja so bila zastopana skromneje, pomanjkljivo je bilo zlasti obdobje po drugi svetovni vojni, kateremu je sedaj posvečen celoten drugi zvezek. Monografiji sb političnim obravnavam pridružili tudi kulturne, gospodarske in socialne teme. BA Mladi solisti v cerkvi Tradicionalni božično-novoletni koncert v Opatijski cerkvi sv. Danijela pripravlja Društvo ljubiteljev umetnosti Celje jutri, v sredo, ob 19. uri. Že peto leto zapored bodo nastopili študentje solopetja iz razreda prof. Irene Baar na ljubljanski Akademiji za glasbo. Tokrat bodo peli sopranistki Urška Arlič in Valerija Šoster Farasin, tenorist Aljaž Farasin in baritonist Boštjan Korošec, klavirsko spremljavo pa so zaupali celjskima pianistoma Simonu Dvoršaku in Gregorju Deleji. Mladi solisti so za ta večer pripravili slikovit program ljudskih in umetnih slovenskih adventih skladb, v uvodnem delu koncerta pa se bodo predstavili z arijami iz Hândlovega oratorija Mesija. BS Bombe na Celje Šestdeseta obletnica konca druge vojne se je zaposlenim v Zgodovinskem arhivu Celje zdela primerna priložnost za predstavitev letalskih napadov na Celje. Tako so v četrtek v razstavišču arhiva odprli razstavo Bombe na Celje avtorjev Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča. Namen razstave ni bil le statistično prikazati števila in vrste teh napadov, njihovih ciljev in škode, temveč predstaviti tudi življenje ljudi ob vsakodnevnem strahu pred smrtjo iz zraka. Prav tako so z razstavo želeli prikazati ljudi »druge strani«, tiste, ki so sedeli v letalih in sejali smrt, pravita avtorja. Čeprav Celje ni imelo takšnega strateškega ah industrijskega pomena, da bi postalo večja tarča načrtovalcev letalske ofenzive zaveznikov, ga je kljub temu v cilj letalskih napadov spremenila njegova lega ob pomembni železniški progi. Celje z okolico je tako v letih 1944 in 1945 doživelo številne napade zavezniških letal. Med njimi so bih štirje napadi tež- Razstava Bombe na Celje je požela veliko zanimanja med obiskovalci. kih bombnikov. Pri tem je bilo ubitih več deset ljudi, napadi pa so povzročili tudi veliko gmotno škodo. »Tudi če Celje ni bil strateški cilj bombnih napadov,« razmišlja Jure Miljevič, »žrtve teh napadov niso bile nič manj mrtve in njihovi svojci niso nič manj žalovali za njimi.« Ob razstavi je izšel tudi 52-stranski katalog, v katerem so v besedi in sliki pred- stavljene letalske sile, ki so letele nad Celjem, protiletalska zaščita, kronologija napadov, posledice, človeške žrtve in materialna škoda. BOJANA AVGUŠTINČIČ Nov dom galerije mladih Galerija likovnih del mladih, ki je doslej imela svoj sedež na Starem gradu, je od četrtka v novih prostorih v Celjskem domu, kjer bo svoje poslanstvo nadaljevala pod okriljem Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih. Simbolno naj bi galerijo z gradu v središče mesta prenesli otroci, a so morali dogodek zaradi slabega vreme- na prestaviti na še nedoločen dan. So pa ob odprtju galeriji postavili na ogled razstavo likovnih del otrok iz vrtcev in osnovnih šol ter celjskih dijakov ter grafike avtorjev iz Slovenije, Srbije, Bolgarije, Belorusije in s Hrvaške, ki so v zadnjih štirih letih nastale na mednarodnih grafičnih delavnicah na temo grad Celje in Celjski. Kot pravi vodja galerije mladih Mihailo Lišanin, je v arhivu galerije več kot 100.000 likovnih del iz 70 držav sveta, iz arhivskega gradiva je bilo postavljenih že 131 razstav. Galerija je tudi edina zasebna tovrstna galerija v Evropi in ima edini zasebni mednarodni razpis za likovna dela mladih na svetu. V knjigo vtisov pa se letno povprečno vpiše 12.000 obiskovalcev. BA, foto: GK S podelitve grba Mestne občine Celje. Od leve Silvo Blazinšek, Vinko Skale, župan Bojan Šrot, Lidija Hočevar in Radivoj Klincov. Foto: ML Celjsko fotografsko društvo slavi javnost, ki se kaže v organizaciji in izvedbi fotografskih tečajev, seminarjev, ter razstavna dejavnost - prirejanje in izvedba razstav umetniških fotografij. Od sobote je tako v galeriji Račka na ogled fotografska razstava na temo Akt, na kateri se predstavljajo David Brusnjak, Herman Čater in Vinko Skale. Trenutno poteka tudi razpis za 42. Slovensko pregledno fotografsko razstavo črno-be-lih in barvnih fotografij. Raz- stavo bodo v Rački postavili v začetiku januarja. Člani društva trenutno sodelujejo tudi na eni izmed največjih fotografskih FIAP-ovih razstav Golden na Danskem. Za to razstavo je značilno, da poteka v štirih različnih mestih, v vsakem po en mesec. Člani Fotografskega društva Celje so prejeli številne nagrade in priznanja, društvo pa je med drugim prejelo tudi bronasti celjski grb. BA Galapagos v besedi in sliki Decembrski Media Fokus, ki bo v likovnem salonu Celje jutri ob 19. uri, prinaša pogovor z umetnikoma Damijanom Kracino in Vladimirjem Lebnom ter video projekcijo njunih del. Omenjena sta avtorja razstave Galapagos, ki bo v Likovnem salonu na ogled do 10. januarja prihodnje leto. BA Mihailo Lišanin v novih prostorih galerije Mineva 55 let od ustanovitve Fotografskega društva Celje. Ob tej priložnosti bodo jutri ob 18. uri v avli Osrednje knjižnice Celje odprli razstavo Pogled skozi objektiv, 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, avtorjev Tatjane Kač in Srečka Mačka. Glavni dejavnosti fotografskega društva sta vzgojna de- www,novitednik.com KOPALNIŠKO POHIŠTVO PO MERI TEODOR BRANCE s.p. Arclin 33, 3211 ŠKOFJA VAS Tel., Fax: 03 57 72 054 GSM: 041 621 577 E-mail: info@magles.sí URA Vsesledje z novo sledjo Celjsko literarno društvo je pred kratkim izdalo nov izvod revije Vsesledje, ki so jo predstavili na Cinkarniš-kem kulturnem večeru. Tudi v tokratni številki so objavljeni zanimivi literarni prispevki celjskih in drugih izvrstnih avtorjev. Uvodnik je napisál pesnik Ivan Dobnik, v njem pa razpravlja o problemih civilizacije lažnega izobilja: »Naša družba je družba lažnega izobilja. Najvišja vrednota je denar, statusni simbol pa količina in vrsta premoženja.« S svetovno priznano mladinsko pisateljico in ilustrator- ko Celjanko Lilo Prap se je pogovarjala Barbara Jelen, gostujoči pesnik je Ivo Stropnik, prozaik pa Aljoša Rebolj - Geb. Prevodni del o Bobu Dylanu je prispeval Matej Krajne, esej o branju pa odgovorni urednik revije Zoran Pevec. Njegova pa je tudi stalna rubrika Literarnica, namenjena literatom začetnikom. V nadaljevanju se predstavljajo književnice oziroma književniki iz Literarnega društva Hotenja in Literarnega društva Šentjur. Domačo stran zastopajo celjske avtorice in obetavni pesnik Mitja Šimenc. V rubriki Prvi ko- Mrčela za mlade glasbenike Mladen Mrčela iz Čakovca je bil sodelavec Novega tednika še v časih, ko je bila država ena in ko meja ni predstavljala nobene ovire. V vmesnem času sprememb na eni in drugi strani je to sodelovanje nekoliko zamrlo, vendar znani karikaturist, ilustrator in avtor stripov ni povsem pozabil na naše uredništvo. Tako nam je sporočil, da je pri znani založbi Dowani s sedežem v Lichtensteinu sodeloval pri izdaji že tretjega učbenika za otroke, ki se začenjajo učiti različnih inštrumentov. S svojimi zabavnimi ilustracijami, ki otrokom olajšajo učenje, je opremil učbenik za mlade pianiste, nato za violiniste in violpnčeliste, pred kratkim pa je izšla še tretja knjiga, ki pomaga premagati prve ovire na poti učenja flavte. Pravi, da tako, kot so pri učenju vseh inštrumentov potrebne ročne spretnosti, nastajajo tudi njegove ilustracije, ki so narisane ročno, brez pomoči računalnika. Avtor sicer sodeluje z uglednimi redakcijami v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Španiji ter na Hrvaškem in Poljskem. Zaigral orkester slovenske policije Orkester slovenske policije je v sredo v Modri dvorani Celjskega sejma pripravil gala božično-novoletni koncert. Kot gostje so nastopili imenitni sohsti in ansambel Štajerskih 7. Policijski orkester obstaja že od leta 1948, danes pa šteje 60 članov, od katerih ima večina visokošolsko glasbeno izobrazbo. Leta 1994 ga je slovenska vlada imenovala tudi za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od originalnih del in priredb klasič- ne glasbe do opere, operete in baletne glasbe, džeza, redno pa snema tudi za RTV Slovenija. Na koncert je bilo po- H ZAVESO raki objavlja pesem Tadej Zupane Korenčič, v Slovstveni folkloristiki pa so nanizane pesmi lvice Cvikl, Ivane Dje-snič, Zofije Jazbec in Danice Klovar. Zaključni del je namenjen ocenam novih knjig Fikreta Imamoviča, Mateja Krajnca in Zvonka Perliča. Zadnja, izpostavljena stran, pa tokrat prinaša pesem Tanje Petelinek, letošnje zmagovalke Festivala mlade literature Urška 2005. Karikaturo Světlaně Makarovič je prispeval Bori Zupančič, avtorja fotografij pa sta Alenka Blazinšek in veni Ferant. Minca Lorenci Drži se na smeh. Govori z globokim, nizkim glasom. Luknjica v ličkih jo dela simpatično in igrivo. To rjavooko, dolgolaso dekle, najraje je v preprostih, udobnih oblačilih, se od svojih vrstnic na ulici ne razlikuje veliko. Le da iz njene notranjosti izžareva neka posebna energija, ki ji je ostane dovolj še po predstavah na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje. V ansambel je vstopila na začetku te sezone, na povabilo umetniške voditeljice Tine Kosi. Prvo predstavo v Medeji je igrala pod režijsko taktirko brata Jerneja Lorencija. V Celju se dobro počuti, pove z nasmehom in predvsem je vesela, ker so jo starejši kolegi tako lepo sprejeti medse. Led je torej prebit. Minca! Je to tvoje pravo ali morda umetniško ime? Pravo, pravo. Zelo malo je Mine, saj vem. Nekaj časa mi je bilo nerodno, sploh, ker so me vsi klicali Mica. Kar všeč mi je, da sem Minca ... ki je že kot majhna deklica hotela postati igralka. Ati morda pevka? Pevka bi bila. Z veseljem, a moj glas nima takega razpona. Igralka je kar pravi poklic zame. Uživam, kadar sem na odru. Igrati v prvi predstavi v Celju v bratovi režiji najbrž ni bilo lahko. Sta se ujela? Jemej ima s celjskim ansamblom že več izkušenj. Meni pa je zmeraj rekel, da me ne bo zasedel, dokler ne bom zares postala igralka. In glej! Tina Kosi me je povabila v ansambel v celjsko gledališče in hočeš, nočeš sem bila v predstavi z bratom. Po prvem tednu malih zadreg v slogu sestra-brat je potem šlo naprej na relaciji režiser-igralka. Zdaj si najmlajša članica ansambla. Boš ostala? Vsaj nekaj časa? Odvisno bo od vabila oziroma podaljšanja pogodbe. Moram pa reči, da zelo uživam v Celju in da tudi nisem hlepela po tem, da bi bila sprejeta v Dramo, na primer... Iz Maribora nisem dobila povabila, ampak mislim, da nikjer ne bi toliko igrala, kot igram zdaj tu, v Celju. Do Celja sem že od nekdaj čutila simpatijo, podobno zanimiva se mi zdi tudi Nova Gorica. Da delaš, to je fino! Pa da vas je skupaj kar nekaj mladih igralcev in da se družite? Tudi to. Za povrhu še stanujemo skupaj, v gledališkem stanovanju par korakov od gledališča. Ja, ja znamo biti kar hecni. Ujeti smo se, kot da živimo še v vabljenih približno 900 gostov, od sedanjih in že upokojenih delavcev policije do zunanjih sodelavcev. študentskih letih: Barbara Medvešček, Aljoša Koltak, Tarek Rashid, Tjaša Železník in jaz. Sicer pa to ni naš pravi dom, ampak streha nad glavo, da ne drvimo po predstavah in vajah domov, v Maribor, v Ljubljano. In če kdo od naših nima kje prespati, ve, da smo mi »varna hiša«, brez dnevnega reda. Resno vprašanje: Zakaj si se odločila za igralski poklic? Kriva je Prva gimnazija v Mariboru, z odlično gledališko šolo, o kateri se premalo ve in piše. Mojca Retko, profesorica slovenščine, nas je »zapeljala« v ta čudoviti svet gledališča. Po štirih letih dela pri njej sem po gimnaziji šla na sprejemne izpiti na AGRFT. In - nisem bila sprejeta. Je bilo razočaranje veliko? Seveda. Potem sem se vpisala na Filozofsko fakulteto. Od znotraj je nisem velikokrat videla. Spet sem šla na sprejemne izpite na akademijo in bila sem sprejeta. Bila sem srečna in vesela. Zdaj te gledamo v Medeji, nato si na hitro vskočila še v Let nad kukavičjim gnezdom, te dni si Lyra, za mlado občinstvo, zasedena si še z vajami za komedijo pri Vinku Modern-dorferju. Zmoreš? Trenutno me najbolj okupira 12-letna deklica Lyra v mladinski predstavi Njegova temna tvar. Ti si že po naravi živahna Minca. Sta se z Lyro ujeli? Ko sem očetu razlagala, kakšen lik deklice bom igrala, da je trmasta, temperamentna, da je tudi pametna, fantovska deklica, je oče vsake toliko na moj opis začudeno komentiral: a res... a daj no... da je takšna... Od kod mi je to kaj znano? V bistvu se mi je zdela vloga noro lahka. To je neverjetno. Kar šlo je. Kaj pa nevarne pasti. Dvigovanje in spuščanje pod stropom, visenje na vrveh. To pa ni bilo tako enostavno, kaj? Uf, jaz se zelo bojim višine. Ko so me spustili izpod stropa z višine kakšnih osmih metrov, sem mislila, da bom kar umrla. Ja, kar nekaj cirkuškega plezanja je še v tej predstavi, kar pritegne mlade gledalce. Uživajo? Zelo. Kričijo na ves glas že ko se ugasnejo luči. In jaz sem za zaveso. Mislim si, joj, kaj pa zdaj, kam sem prišla. Kaj se dogaja? A ko se zavesa odpre, zaživimo skupaj. In sem Lyra. Imaš kakšno razvado? Hmmm...cigarete... kakšno pivo. (Smeh) MATEJA PODJED Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Marija Kolar, Rifnik 13, Šentjur. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje. w ZA ^ ZAVESO Glasujem za najljubšo igralko: AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Ime in priimek: Naslov: Grozljiv pogled na kraj nesreče. Povsod so ležali prtljaga in deli avtomobila, poleg njih pa tri trupla. Na cestah umirali mladi Izlet na Dunaj se je končal tragično - Je voznik iz Zabukovice vozil vinjen? Ceste na našem območju so bile minuli konec tedna spet krvave. Tragična nesreča, v kateri so umrli kar trije mladi ljudje, se je zgodila v petek zjutraj, druga, v kateri je prav tako ugasnilo mlado življenje, pa že naslednji dan zvečer. So bili krivi hitrost, spolzko cestišče, alkohol in druge substance, objestnost, neobvla-dovanje vozila ali usoda? Dejstva, ki se jih zavemo šele, ko je prepozno. Na avtocesti Celje-Sloven-ske Konjice se je v petek nekaj minut čez osmo zjutraj zgodila huda tragedija. Trojica mladih se je skupaj s prijatelji odpravila na dvodnevni izlet na Dunaj. Iz Ljubljane so krenili že zgodaj z dvema avtomobiloma. V črnem polu so se na pot proti Avstriji po avlocesli odpravili 29-lelni Blanka Rot in Natalija Lan-deker, obe iz Ljubljane, ter 25-letni Peter Černoga iz Krškega. Skupaj z njimi, a v drugem avtomobilu, pa še Jani, Urša in Mitja. Poslovili so se drug od drugega in se dogovorili, da se dobijo v Šentilju. Druga trojica je srečno prispela do Šentilja in ker ostalih treh ni bilo od nikoder, so jih poklicali po telefonu. A se ni ne na prvem, ne na drugem in tudi na tretjem telefonu oglasil nihče. »Čudno smo se spogledali, zakaj se nihče ne oglasi,« je v šoku povedala Urša. Po še nekajkratnih neuspelih klicih so poklicali na številko 112 na OKC. »Tam so nam povedali, da se je na avtocesti zgodila prometna nesreča. Da gre za črnega pola in za tri ljudi...« je obmolknil Mitja. »Obrnili smo se nazaj proti Slovenskim Konjicam in v strahu čakali na najhujše...« je še povedala Urša. In videli so najhujše. Mrtve prijatelje in popolnoma uničen avto v jarku pod cesto. Voznica Blanka Rot je na cesti izven naselja Dramlje zaenkrat še iz neznanega razloga zapeljala v desno in zadela v varovalno ograjo. Tam je osebni avto najprej zavrtelo in nato čez ograjo vrglo oziroma odbilo v okoli sedem metrov globok jarek pod cesto. Vsi trije so zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrli, čeprav naj bi po neuradnih podatkih Černoga ob prihodu gasilcev še kazal nekatere znake življenja. Pri tem naj bi Rotova pred časom že doživela hudo nesrečo z motorjem in pred dvema letoma v prometni nesreči izgubila svojega fanta. Vsekakor hud udarec za starše, prijatelje in sorodnike nesrečne Uujice. Sta kriva alkohol in objestnost za volanom? Po hudi tragediji v petek je takoj naslednji dan sledila druga. V nedeljo zjutraj je zaradi posledic poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ugasnilo še eno mlado življenje. V soboto okoli 22. ure je na lokalni cesti v naselju Zabukovica 28-letni S.V., Zabukovčan, izgubil oblast nad vozilom, trčil v betonsko teraso ob stanovanjski hiši, zatem pa ga je odbilo še v ograjo mostu. V trčenju se je tako hudo poškodoval, da je v nedeljo zjutraj umrl v celjski bolnišnici. Vozil naj bi brez izpita in tudi njegov avto naj ne bi bil registriran. Po nepreverjenih informacijah naj bi popival že več dni in bil med okoličani znan po hitri in objestni vožnji. Hujša prometna nesreča se je zgodila tudi v nedeljo zgodaj zjutraj, in sicer na regionalni cesti izven Vranskega. 34-letni voznik osebnega vozila je vozil po regionalni cesti iz smeri Ločice proti Čep-ljam, kjer je v dolgem desnem preglednem ovinku zapeljal na nasprotno vozišče in najprej oplazil osebno vozilo 21-letnega voznika, ki je pripeljal nasproti. Z vožnjo po nasprotnem voznem pasu je na- daljeval in nato še močno trčil v vozilo 20-letnice s sopotnikom. Ta sta se v nesreči lažje ranila, 34-letnega voznika pa so iz ukleščenega vozila rešili poklicni gasilci iz Celja, nato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju. Letos je tako na celjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo že 30 ljudi, lani v tem obdobju 37. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ HALO, 113 Vikend požari V petek dopoldne je zagorelo v kuhinji starejše stanovanjske hiše v Krivici pri Šentjurju. Ogenj so pogasili domači s pomočjo okoliških gasilcev, a je kljub temu nastalo ža približno dva milijona tolarjev gmotne škode. Ogenj naj bi zanetila pregreta drva, ki jih je lastnik sušil na litoželeznem štedilniku. Popoldne istega dne je v stanovanjski hiši v Svetem Lovrencu pri Žalcu prišlo do eksplozije plina. 33-letni domačin je menjaval jeklenko v kuhinji, pri čemer je prišlo do uhajanja plina. Ker lastnik ni mogel zapreti ventila, je prišlo do difuzne eksplozije in manjšega požara. V požaru je nastalo za približno 250 tisoč tolarjev škode, ena oseba se je lažje poškodovala. Dan kasneje je med vožnjo po Liptovski cesti v Slovenskih Konjicah zagorelo tudi v kabini tovornega vozila znamke Mercedes-Benz, ki ga je vozila 26-letna voznica iz Bezine. Do požara naj bi prišlo zaradi napake na ogrevalnem sistemu. Škode je za milijon in pol tolarjev. Iščejo tatove Policisti iščejo neznanca, ki je v petek popoldne v Vrun-čevi ulici v Celjti pristopil do 53-letne Celjanke, ji iz rok iztrgal torbico in pobegnil. Oškodoval jo je za približno 15 tisoč tolarjev. V noči na soboto, je nekdo iz odklenjenega kombija, parkiranega na Mariborski! cesti v Celju, ukradel več kosov raznega orodja. S tem je lastniku povzročil za približno 450 tisoč tolarjev škode. Tatovi so v soboto prišli še v dva bungalova na Rogli in odnesli digitalna fotoaparata, radio, mobitela in denarnico. Škode je za 200 tisočakov. Nesreča na Golteh Huda nesreča se je zgodila minulo nedeljo popoldne na smučišču Golte. 33-letni Celjan je smučal na smučarski progi Beli zajec, ko je po hribu navzgor ipripeljal z motornimi sanmi 35-letni domačin in silovito [trčil vanj. Smučar je dobil hude telesne poškodbe, voznikjsani in njegova sopotnica pa sta se pri tem lažje poškodovala. Pihali in plačevali V petek zvečer so policisti na Celjskem poostreno nadzorovati promet. Zaustaviti so 506 voznikov, več kot 400 jih je moralo opraviti preizkus z alkotestom. 38 so zaradi prevelike koncentracije alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo, šestim pa odredih strokovni pregled. Zaradi različnih kršitev cestno prometnih predpisov | so več kot 50 izrekli opozorilo oziroma izdali plačilni nalog. SŠ Previdno pri sumljivih obiskovalcih! Na Celjskem se v zadnjem času pojavlja večje število tatvin iz stanovanjskih hiš, predvsem na območju Velenja, Celja in Šmarja pri Jelšah. »Prihaja do tatvin, za katerimi stojijo osebe, ki se na domovih oglašajo kot zbiratelji odpadnih kovin ali prodajalci različnega blaga. Največkrat prideta dva ali trije skupaj. Običajno eden izmed njih zamoti domačina, drugi pa izvrši tatvino iz hiše. Najpogosteje ukradejo denar in vrednejše predmete,« opozarjajo na policiji. Osebe kradejo tudi barvne kovine, kot so bakreni j žlebovi, razne cevi, obloge in kabli. »Po opisu oškodovancev gre za osebe, ki pripadajo romski skupnosti,« še dodajajo policisti. Zato svetujejo vsem večjo previdnost, če bi jih obiskali neznanci. »Ljudje naj se z njimi pogovarjajo pred vhodom v hišo, vrata pa naj zaklepajo. Pozorni naj bodo predvsem na ravnanje neznanih obiskovalcev, naj si zapišejo tudi registrsko številko njihovih vozil.« Ob tem še opozarjajo, naj občani pokličejo na policijo, če bi v svojem kraju opaziti sumljive neznance. SŠ FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. , Na okopih 2 c 'V) 3000 Celje ' Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE m PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNOGA MATERIALA programi Cánon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje deapg». i ; > . ostalo... Ograja, kjer je avto najprej zavrtelo in nato sedem metrov globoko vrglo v jarek. «fnww.novitednik.coRn •en mM _ pravem času poslušala pravo frekvenco Kaj takega kot minuli teden se nam v zgodovini igrice Do polnega vozička brez mošnjička še ni zgodilo. Simona Brglez je namreč med več kot 1.600 kupončki izžrebala Emico Sivko iz Za-gaja pri Ponikvi, ki je na kuponček pozabila pripisati telefonsko številko, na katero bi jo poklicali iz studia Radia Celje. Če ne bi bili član valne ekipe dobri ] kruh, bi se Emici valili, da je poslal ček in izžrebali nas tako pa smo se doijnislili nekaj veliko pametnejšega. Emici smo dali na voljo tri minute, da pokliče na Radio Celje, in seveda upali; da ima radijski sprejemnik naravnan na prave frekvence. Čez nekaj trenutkov smo lže kramljali z njo v upanj uj, da bi se čim bolj približala rekordnemu znesku 25 tisočakov. Rekorda sicer ni podrla, je pa zato nabrala živila v vred- nakupo-;ot Tušev epo zah-i kupon-lednjega. nosti 17.573 tolarjev, kar je tudi zavidanja vreden znesek. Zanjo je nakupovala Simona Šolinič in malo je manjkalo, da bi morala nabrana živila nositi kar v naročju, saj je bil nekomu nakupovalni voziček, opremljen z napisom Novi tednik in Radio Celje, očitno tako všeč, da si ga je sposodil za svoj nakup. Seveda je "Riševa radarska služba takoj stopila v akcijo, izsledila voziček in ga še pravi čas pripeljala nazaj. Preden je Simona začela svoj maraton po Tušu, je zbrani nakupovalni ekipi zapel komorni zbor božičkov in jelenčkov pod vodstvom babice Zime. Kot ponavadi bi Simona Brglez tudi tokrat skoraj pozabila na dodatnih deset sekund, namenjenih nakupovalni ekipi, pri čemer smo ji za kazen odstopili samo en lešnik iz čokolade, ki smo si jo priborili v omenjenih desetih sekundah. Ostalo je Si- mona Šolinič velikodušno partnerici Bojani Avguštin-razdelila med sodelavce v raz- čič, pol (minus en lešnik) os-merju pol sebi in nakupovalni talim navzočim. Naključni kupec je izžrebal dodatno minuto za nabiranje izdelkov, sam pa si je s tem prislužil kosilo za dve osebi v Planetu Tuš. VELIKA NAGRADNA IGRA « tus radipcelje televizija celje tednik TUŠ S3 KLUB Brezglavi nakupi se nadaljujejo! Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek: ra^jpcelje Naslov: Telefon: tednik Davčna številka: mraimn KBB-nfiffl'i':) Naročniška številka NT: m i Št. Tuš klub kartice: ■ nroomromroo Podpis: 20 umi Na praznični mizi ne sme manjkati torta »Praznična zelišča« Sredi lepo pogrnjene praznične mize stoji torta: orehova, vanilijeva, torta s ka-vino kremo ali čisto navadna biskvitna torta - miza se šibi v izobilju dobrot. Navadna biskvitna torta Potrebujemo: 6 jajc, 1 rumenjak, 15 dag sladkorja v prahu, sesekljano limonino lupinico, 18 dag moke; olje in moko za model, poljubno kremo za nadev. Priprava: v kotličku nad soparo stepamo jajca, rumenjak, sladkor in limonino lupinico. Ko je testo mlačno, ga odstavimo in stepamo na hladnem še četrt ure, da se ohladi in zgosti. Primešamo moko in zlijemo testo v pomazan in pomokan tortni model. Pečemo v srednje vroči pečici pri 200 stopinj C. Naslednji dan torto plosko-ma prerežemo in nadevamo vsaj pol prsta na debelo s poljubno kremo. Zložimo oba dela skupaj in pomažemo torto tudi po vrhu in ob straneh. Lešnikova torta To je torta, ki vedno uspe. Navadno jo prerežemo dvakrat in nadevamo po lastnem okusu - s stepeno smetano, z masleno kremo ali z marmelado. Lahko pa jo za spremembo serviramo brez premazov. Potrebujemo: 12 jajc, 37 dag sladkorja, vanilin sladkor, 37 dag zmletih lešnikov, maslo, moko za posip. Priprava: beljake ločimo od rumenjakov. Penasto vmešamo sladkor, vanilin, cela Piše: PAVLA KLINER ter žličke melise. Mešanica zadošča za štiri skodelice zavretka, ki jih popijemo fiez dan. Če želimo med praznovanjem čim manj pojesti, si skuhajmo prevretek, ki bo zmanjšal občutek lakote. Potrebujemo tri žličke ko-marčkovih plodov, ki jih de-nemo v krop in kuhamo minuté. Če, bog ne daj, pou-žijemo pokvarjeno hrano, pomaga čaj, ki bo izzval bruhanje. To je kamilični poparek, pa tudi prevretek iz korenine vijolice, ki pa jo v svpji domači lekarni hranijo le redki. Kako odpraviti zaprtje? V pol litra vode ziavremo žlico mešanice bazjlike, janeža, kamilice in žijblja ali pa z litrom kropa poparimo mešanico zeli iz melise, poprove mete in rmana. Lahko spijemo tudi sok limone, ki ga zmešamo z žljičko oljčnega olja. Če imamo na zalogi kaj suhih fig, pa si iz njih lahko pripravimo zanimiv figov prevretek: fige drobno narežemo in jih skuhamo v litru vode. Precedimo in fige dobro ožmemo. Pijemo do štiri skodelice na dan. Če se nas loti huda driska, pou-žijnjo čaj iz koprive in janeža. Pomaga pa tudi zavre-tek jz šetraja. Dve žlički zeli na skodelico hladne vode zavrimo in še toplo popijmo. Či v našem gospodinjstvu nismo ustrezno založeni z zelišči, pa se bo gotovo našla priljubljena začimba z imenom bazilika. Sezimo po njej, in pregnala bo vse želcjdčne težave. Dodajmo jo v čim več jedi, saj zagotavlja odlično prebavo in varuje pred želodčnimi krči in črevesnimi infekcijami. Iz nje lahko pripravimo tudi zdravilen čaj, ki bo uredil prebavo in nas hkrati pomiril. Še nasvet za vse neprijetnosti z zadahom. Pripravimo jsi poparek iz skodelice vode, skodelice vina in dveh žličk poprove mete. Obvezno ga spijmo še pred polnočjo, da ne bo težav s sil-vesťrskimi poljubi. 2. Srečni ljudje se počasneje starajo (njihov organizem počasneje propada). 3. Radostni in srečni ljudje so v poslu bolj uspešni kot njihovi turobni in nesrečni vrstniki. 4. Srečni ljudje so priljubljeni v družbi in v službi. 5. S svojim dobrim razpoloženjem lahko srečen človek mimogrede »okuži« (osreči) tudi druge in tako pripomore k ugodni atmosferi v poslu in zasebnem življenju. 6. Ljudje, ki si prizadevajo za pozitivna čustva, so tudi dejansko bolj srečni (ne drži se jih smola). 7. Srečni ljudje so pravi magnet za srečneže v svoji bližnji in daljni okolici (tako srečo mimogrede pomnožijo). 8. Srečni ljudje so veliko bolj podjetni in jih ni strah tveganja (slednje se v poslu praviloma bogato obrestuje). 9. Srečni ljudje so prepričani, da jim zadeve, ki se jih resno lotijo, ne morejo spod-leteti (to se praviloma tudi izkaže v praksi). 10. Sreča kot najbolj čarobno občutje je najbolj čarobna posledica najlepšega čustva: ljubezni. In če bi o sreči radi zvedeti še kaj več iz prve roke, se obrnite na človeka, ki ga občudujete tudi in predvsem zato, ker mu nikoli ne zamre nasmeh na ustnicah. Pa veliko sreče v novem letu! NM V prihodnjih dneh bomo izrekli nešteto voščil z dobrimi željami za veliko sreče. Zakaj je sreča v življenju tako pomembna? Za trenutek sreče je marsikdo pripravljen storiti vse in še več. Posamezniki, ki jim kratki utrinki sreče, ki nam jih poklanja vsakdanjost, niso zadovoljni in hočejo več, se nemalokrat zatečejo v najrazličnejše oblike omame, ki jim (vsaj kratek čas) daje občutek blaženosti. Sreča spodbuja mladost, radost, veselje, podjetnost, prodornost, dinamičnost, naga-jivost in vitalnost. Za srečo si velja prizadevati tudi in predvsem zato, ker znanstveniki ugotavljajo, da: 1. Pozitivna čustva (sreča, veselje, radost, navdušenje) spodbujajo delovanje imunskega sistema. v 242 modnih centrih na najbolj živahnih in dinamičnih nakupovalnih ulicah v desetih deželah te bo Stradivarius popeljal tja, kjer se sanje tisočerih približujejo tvojemu ritmu. Pridruži'se okolju, ki so ga ustvarili tisti, ki točno vedo, kaj je moda za mlade. Pridruži se Stradivariusu in naredi kariero, ki te lahko popelje okoli sveta. Za našo novo trgovino V Celju iščemo: vodjo trgovine Uspešen kandidat/-ka ima - izkušnje z delom v trgovini in sposobnost vodenja - sposobnost samostojnega dela in odločanja svetovalce prodaje (m/ž> Življenjepis s fotografijo pošljite na: Magistrat International d.d. Kotnikova 28 1000 Ljubljana. jajca in 9 rumenjakov. Primešamo zmlete lešnike. Pečico segrejemo na 180 - 200 stopinj C. Model dobro na-mastimo in pomokamo. Beljake stepemo v trd sneg in ga previdno potegnemo v testo. Testo damo v model in ga spečemo na drugi letvici od spodaj in sicer pol ure. Pečeno torto prerežemo in namažemo s poljubnim nadevom. Na površini označimo 16 kosov. Punčeva torta Potrebujemo: 8 jajc, 12,5 dag sladkorja, zavitek vanilin sladkorja, 7,5 dag moke, 6 dag jedilnega škroba, za navlaženje 1/8 suhega belega vina, sok 1 limone, 4 jedilne žlice ruma. Za nadev in premaz: 25 dag ma-relične marmelade. Za glazuro: 20 dag mletega sladkorja, jedilno žlico limoninega soka, 2 jedilni žlici ruma. Za okras: 8 kandiranih češenj. Priprava: ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake in 2/3 sladkorja kremasto vme- šamo, da se sladkor popolnoma stopi. Model namasti-mo in potresemo z zdrobom. Pečico predgrejemo na 200 stopinj C. Beljake stepemo v trd sneg in vanj med stepa-njem spuščamo preostali sladkor. Trdo stepeni sneg spustimo na rumenjakovo maso, čezenj presejemo moko z jedilnim škrobom in vse prav rahlo premešamo. Testo damo v model in ga pečemo približno 40 minut v srednji legi. Kolač zvrnemo na mrežo, da se ohladi. Naslednji dan ga dvakrat prerežemo. Vino zmešamo z limoninim sokom in rumom in navlažimo tortne oblate, ki jih tanko premažemo z ma-relično marmelado in sestavimo. Tudi površino torte in rob namažemo z marmelado. Nato gladko razmešamo sladkor v prahu, limonin sok in rum. S to glazuro prevle-čemo torto. Kandirane češnje razpolovimo in z njimi okrasimo površino torte. Ta torta je najboljša, če jo pustimo en dan, da se navleče. MK Silvestrovanja so ponavadi povezana s pretiravanji. Preveč jedače, preveč pijače, preveč pričakovanj, preveč stresa. Kako poskrbeti, da bomo dan potem v najlepšem redu in da naš želodec ne bo težak? Po novoletni pojedini se kaj hitro lahko zgodi, da dobimo krče in preveč želodčne kisline. A če imamo pri roki kamilico, meto, šetraj, slez, rman ali meliso, torej zeli, ki sila pomirjevalno vplivajo na želodec, lahko hitro preženemo težave. Poparek iz kakšne od teh zeli bo našemu želodcu nadvse koristil. Učinkovita čajna mešanica, ki bo po preob-jedanju tudi močno přijala, pa naj vsebuje 2 ščepca bazilike, ščepec kamilice in ščepec poprove mete. Popijemo lahko štiri skodelice dnevno. Če se nam spahu-je, nas napenja in črviči, pomagajo angelika, janež, kumina, komarček. Jemo lahko surov ali kuhan janež in kumino ali pa ju pripravimo kot čaj. Dodamo lahko še komarček in koriander. Zoper napenjanje zaleže še metin poparek, ki je blagodejen za prebavila. Primeren je tudi za otroke. Po bogatem prazničnem kosilu ali večerji si privoščimo skodelico peteršilje-vega čaja. Peteršilj bo poskrbel za dobro prebavo. Lahko ga obilno uporabimo že pri pripravi slavnostnega obroka. Čaj, ki bo uredil prebavo, pripravimo tudi iz dveh žličk komarčkovih in žličke janeževih plodov tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. SLAVICA MARN, s.p. MSP Vransko 18/b, 330f " ' Tel.: (03) 572 51 06, 04 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ibna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje PRODAM CUO12, letnik avgust 1998, bele barve, štiri vrata, vsa oprema, prodam. Telelon 5736-247. l1154 MERCEDES 1,8 tlosit, letnik 12/1997, sive barve, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telelon 041 763-098. PEUGEOT406,1.816 v, 1.1998, vsa opremo, vreden ogleda, prodam za 1.380.000 SIT. Telefon 041696-837. 7698 PRODAM TRAKTOR Imt 539, dvojna sklopka, kabina in kompresor, prodom. Telefon 031 596-671. 7631 TROSILEC hlevskega gnoja, puhalnik brez razmetovalne naprave, prodam. Telefon 041998-377. S1185 STROJ za pranje trev prodam. Telefon 041 353-063. S1184 ŽAGO za razrez hlodovine in skobeljni stroj porovnalko Mio standard prodam. Telefon 031 725-672. l1155 KIPER prikolico in pajek na 4 vretena prodom. Telefon (03) 5796-330. Š1185 TRAKTOR Imt 539, dvojna sklopka, kabina in kompresor, prodam. Telefon 031 596-671. 7631 KOSILNICO Gorenje maestral, z mulčerjem, acme motor, prodom. Telefon (03] 579-3180. š1198 ENOFAZNI šrolar za koruzo ugodno prodam. Telefon 031292-911. 7687 PREDNJO hidravliko zo traktor Zetor prodam. Telefon 041 953-989,(03)5791-170. 7674 SKOBELJNI stroj, železni, širina skobljan ja je 35 cm, prodam.Telefon 542-1125. 7690 HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o. Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK dejavnost Centra za nefrologijo in hemodializo razširjamo s ponudbo specialistične internistične ambulante za samoplačnike Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti. Informacije in naročilo na pregled od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro po telefónu 780 42 90 ali 780 42 75. ŠTIRIČLANSKA družina išče stanovanje oz. starejšo hišo v Celju oz. okolici Celja. Telefon 040 810-860,031 717-373. PRODAM NOVO pečKuppersbusch prodamo. Telefon 5481-336,5763-700. 7644 i, dva elek-I. Cena po dogovoru. Telefon (03| '19-027, ves dan, Čopova 3, Žalec. KOPALNIŠKI blok, bel, 75 < nov,neupo- BREJO kravo prodam in oddam pse.Telefon 041 948-736. l1147 KRAVO, brejo 6 mesecev, 4. tele, prodam. Telefon 041 756-790. šušo KUPIM PRAŠIČA ali svinjo, težko približno 300 kg in kravo z mlekom ali brez, za nadaljnjo rejo ali zakol, kupim. Telefon 031710-141. 7682 TELICO brez številke kupim. Telefon 041 814-242. l1165 TRAKTOR Univerzál 45 prodam. Telefon 041 756-790. šušo 50 LITRSKI kovinski trosilec umetnega gnoja in ličkalnik za koruzo, prodam. Telefon 031 209-011. 7697 ŠIVALNI stroj, še uporaben, prodam za 15.000 SIT. Telefon 040 904-262. LOKAL v Laškem, prodam ali dam v najem. Telefon 041 682-688. p KUPIM CEUE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo, velikost 700 do 3000 m2 ali staro hišo za nadomestno gradnjo. Gotovina takoj. Telefon 041 640-674. ODDAM STAREJŠO hišo, primerno za stanovanje sezonskih delavcev ali podobno, oddam. Telefon 031 420-134. 7649 HIŠO ali poslovni prostor zo delavnico vzamem v nojem. Telefon 051 366-535. ODDAM SOBO, s souporabo kuhinje in kopalnice, v dvosobnem stanovanju, oddam mirni osebi, ki ne kadi. Telefon 041 367-143. 7653 OPREMLJENO stanovanje, v Novi vasi, približno 60 m2, kuhinja, spalnica, dnevna sobo, kopalnica, oddam. Pogoj predplačilo. Telefon 041624-914. 7668 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju, oddamo zaposlenemu paru. Telefon 041 260-551. 7656 TV Philips 29 PT 8640 100 hz, ekran 72, nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031466-064. 7628 PRODAM BUKOVA drvo, razžogona, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 7583 MEŠANA drva, bukev, hrast, prodam. Telefon 7818-171. 7625 BALKONSKO leseno ograjo, impregnirano, dolžina 6 m, prodam Telefon 031 295-239. l1153 BUKOVA drvo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540. lims SUHA bukova in hrastova drva prodam. Telefon 041696-004. Sns? ŽAGANA bukova drva in hlodjovino prodam. Telefon 031 858-087. PRODAM DOMAČE žganje sadjevec prodam. Telefon (03)58261)52. 7630 VINO ugodno prodam. Telefon (03) 5805-572. 7633 BUČN1CE, pečene, večjo količino, zelo dobre, ugodno prodam.Telefon 031305-074. 7618 VINO, neškropljenego grozdja, prodam. Telefon 5461-942. 7666 K01ERAB0 prodamo. Telefon 5799-144, Gorička. Š1199 VINO, kakovostno, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5792-338. Š1192 PRISTEN čebelji med, ugodno naprodaj. Telelon 031 209-011. 7697 Družba BIAL d.o.o. Trnoveljska 2/a, 3000 Celje objavlja prosto delovno mesto: SKLADIŠČNIK (1 delovno mesto) - III., IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične (strojne, elektro ali druge) smeri ali trgovsko-komercialne smeri - trgovec, komercialist tehnik - opravljen izpit B-kategorije in po možnosti izpit za viličarja - delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih zaželene - natančnost, samoiniciativnost Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. BIAL d.o.o., Trnoveljska 2/g, 3000 Celje. VEČ ton sena, burske koze in ovce prodam. Telefon 031 646-031. 7688 MANJŠO kmetijo, seno v kockah in otovo prodam. Telefon 041976-668. 7687 PS, star 4 leto, obnovljen, telico sivko, 250 kg, prodam, možna menjava za . seno (kocke). Telefon 031 265-812. SKORAJ nov ženski krzneni plašč (polovična cena), št. 42-44, prodam. Telefon 041 293-921, po 15. uri. 768i BISTRO na Hudinji išče natakarico. Telefon 041 326-008. DKN0 Sidro, Ul. M. Greven-broich 13, Celje. 7576 BAR CAFFE MATHES^ V celjskem mestnem parku sprejema naročila za: .prednovoletne zabave zaključenih družb do 150 oseb • silvestrovanje Rezervacije: 041 927 029 V Popovič Dužan sf.. Partizanska 5. Celje. V PRODAM MEŠANO vino in prašiča, 140 kg, prodam. Telefon (03) 5824-047. 7548 JAB0LČNIK, bon za 8-dnevno križarjenje po Turčiji ter žganje in rdeče vino prodam. Telefon 041 866-611. 7627 OTROŠKI voziček in vse vrste košev prodam. Telefon 5794-236. 7662 SMUČI Rosignol, z vezmi, 150 cm, Blizard, 150 cm in pancerje, št. 39, prodam. Telelon 040 215-152. 7668 VSE na svetu bi dal, da zvesto partnerko, staro do 30 let za skupno življenje bi spoznal. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: PRAZNIKI. p EM UPOKOJENKA (SŠI) išče turno delo. Telefon (03)5471-382. 7646 Sprejmemo določeno število komunikativnih, urejenih in delovnih ljudi na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. _Začetek lakoj!_ Inf. 03 425 61 50 ali 041 710 663. IŠČEM mojstra, ki obnavlja zapravljivčke, predela na gumi kolesa in zavore. Telefon 031 725-672. L1155 IŠČEMO žensko, lahko upokojenko, za 24-urno pomoč starejši osebi na domu. Informacije po telefonu 041 505-502, 031 835-010. 7658 IŠČEM varstvo za dve punčki, stari 3 in 1,5 let. Telefon 040 215-954. 7695 www.radiocelje.com PRODAM TELÍCE simentalke, težke od 250 do 500 kg, prodam. Telelon 7818-171. 7621 PRAŠIČA, težkega 210 kg, prodamo. Telefon 031 295-239. l1153 PRAŠIČA, težkega 220 kg, domača kuhana hrana, prodam.Telefon 041 251-013. l1148 TELIČKE simentalke, 180 kg, prodam. Trobiš, Poljska poti, Ljubečna. 7640 PRAŠIČE za koline prodam] Celje, telefon (03)4928-384,031 65 -436. 7647 JAHALNO kobilo, staro dve leti in pol, prodam za 250.000 SIT. Telefon (03) 7593-854. 7645 PRAŠIČA, dva, 160 do 190 k^ in svinjo, 270 kg, prodam.Telefon (03) 5772-466. KOZLIČE kastrate, burske pasme in ves plemenski zarod uvoženego porekla, vrhunska kakovost, prodam. Telefon (03) 5772-466. 7622 PSIČKA labradorca (bež in črno belega), zelo lepa, puhasta in igriva, prodam. Če bi ju želeli, pokličite 031 768-786. MAJHNE psičke pekinezerje in jagnjeto prodam. Telefon 040 349-018. 7665 SVINJO za zakol, težko prek 300 kg, prodam. Telefon 5793-110. Š1183 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 731-577, (03) 5798-368. š 1182 TRI teličke, različne teže, prodam. Telefon (03)5795-529,041 763f512. Š1200 TELIČKE, mesni tip, 180 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 03 288-114. él201 PRAŠIČA, teža 160 kg, celega ali polovico, prodam.Telefon 5793-3 4. Š1202 HITRO NAROČITE 3 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica:__ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev ERC Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica posluževanje strojev za sukanje in termofiksiranje umetnih vlaken; do 20.12.2005; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Pomožni delavec mesar v predelavi mesa; do 24. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba pospravljanje sob; do 18. 1. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje; a kovinskih konstrukcij na terenu; do 20. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; varnostnik; do 26. 12. 2005; Sintal Celje d.d.. Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Voznik viličarja voznik viličarja in skrb za vzdrževanje, nakladanje, razkladanje in premik blaga; do 27.12.2005; Intereuropa, globalni logistični servis.d.d. Filiala špedicije Celje, Kidričeva ulica 38,3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba hrane in pijač; do 23. 12.2005; Mlakar Cvetka s.p. Štore, Okrepčevalnica Bizeljčan, Cesta XIV. divizije 47,3220 Štore. Strojni livar livar - kalupar; do 23.12.2005; Adut, livarna sive in nodulame litine, d.o.o., Kompole 63,3220 Što- Mesar-sekač mesar sekač; do 24.12.2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12,3000 Celje. mizarska dela v delavnici in na terenu; do 30.12.2005; Fast d.o.o. Šentjur, Pešnica 9,3230 Šentjur. strojni ključavničar, varjenje C02, branje načrtov; do 20.12. 2005; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje, d.o.o.. Obrtniška cesta 3,3220 Štore. Strugar struženje obdelovancev na CNC stružnicah; do 2. 1. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Stavbni klepar stavbni klepar, krovec; do 30. 12.2005; Čater Boris s.p., Avtopre-vozništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100,3211 Škofja vas. Monter vodovodnih naprav monter vodovoda, menjava in popis vodovodnih števcev, odprava okvar na cevovodih; do 20. 12. 2005; Vodovod-kanalizacija d.o.o., Lava 2,3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževanje obdelovalnih strojev in druge delovne opreme; do 2.1. 2006; Valji d.o.o. Store, Železarska cesta 3,3220 Štore. Šivilja-krojač pomoč v tapetništvu, pripravljalna in druga pomožna dela pri tapeciranju podov in montaži; do 24.12.2005; Kuder Jože s.p.. Polaganje talnih oblog in tapeciranje, Zadobrova 35, 3211 Škofja frizer; do 22.12.2005; Lonča-rič Andreja s.p. Celje, Teharska cesta 51,3000 Celje. tesarska dela; do 27.12.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar zidarska dela; do 27.12.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka za prevoz svežega mesa in izdelkov; do 27.12. 2005; Celjske mesnine d.d. Avto-park, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 20. 12. 2005; Resped transport d.o.o.. Mednarodni prehod 2,5290 Šempeter pri Gorici; žila na območju Slovenije; do 31. 12. 2005; SE in SA d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Prodajalec prodaja sadja in zelenjave na stojnici; do 23. 12. 2005; Esko, ElvisaMuratović s.p., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje; prodajalec v trgovini za male živali, delo v Celju; do 14.1.2006; Vetpet d.o.o., Kantetova ulica 18, 1000 Ljubljana. ProdajaleceL teh. art., akustike, fotomat. skladiščnik, sprejem in izročitev blaga, skrb za stanje blaga in vodenje skladiščne evidence, nadzor nad manipulacijo blaga; do 27. 12.2005; Intereuropa, globalni logistični servis d.d. Filiala špedicije Celje, Kidričeva uhca 38,3000 Celje. monter gips plošč; do 2. 1. 2006; Karmen Klenovšek s.p. Nick gradbeništvo, Mima pot 5,3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 18. 1. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Strojni tehnik delo v proizvodnji, montaža, sestavljanje opreme, ključavničarska dela; do 20.12.2005; Bosio proi-zvodno-trgovsko podjetje, d.o.o.. Obrtniška cesta 3,3220 Štore; kontrolor kovinskih izdelkov; do 3.1.2006; Maksim d.o.o. Trgovsko in storitveno podjetje, Trg celjskih knezov 2,3000 Celje. Komercialni tehnik organiziranje dela na komercialnem področju, prodaja izdelkov in obiski strank na terenu, nabava materiala, skrb za odnose s strankami, vodenje komercialnih evidenc; do 23.12. 2005; Vigrad d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30, 3202 Ljubečna. Ekonomski tehnik vodenje poslovne enote za čiščenje prostorov, skrb za ažurno vodenje delovnih nalog, organizacija in nadzor izvajanja storitev po planu čiščenja, razporejanje delavcev v poslovni enoti; do 22.12.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; fakturiranje, prevzemanje blaga; do 23.12.2005; Eurospin eko d.o.o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče; prodajalec turističnih aranžmajev; do 18.1. 2006; Intelekta d.o.o., Prežihova ulica 5,9000 Murska Sobota; referent v investicijah, administrativna dela; do 23. 12. 2005; Maksim d.o.o. Trgovsko in storitveno podjetje. Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje; računovodja; do 2.1.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje; delo v računovodstvu, knjiženje, vodenje evidenc; do 2. 1.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist za Štajersko, področni vodja; do 27. 12. 2005; Bosch d.o.o. Ljubljana, Tacenska cesta 12,1210 Ljubljana Šentvid; komercialni referent; do 2. 1. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 18.1 2O06; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inž. gozdarstva revirni gozdar; do 20.12.2005; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana, Območna enota Celje, Ljubljanska cesta 13,3000 Celje. Inž. elektrotehnike projektant, strokovna dela; do 23. 12. 2005; Sintal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. Sanitarniinženir vodja poslovne enote za čiščenje, slab za ažurno vodenje delovnih nalogov, organizacijo in nadzor izvajanja storitev po planu čiščenja, razporejanje delavcev v poslovni enoti; do 28. 12.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Uitiv. dipl. inž. elektrotehnike tehnični direktor, skrb za nemoten potek proizvodnje, kontrola organizacijskih procesov proizvodnje, vključno z vhodom materiala v proizvodnjo do izhoda gotovega izdelka iz proizvodnje; do 4.1. 2006Í Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulicaj XIV. divizije 6,3000 Celje. Dipl. inž. računalništva in informatike (vs) programer aplikacij; do 3. 1. 2006; LX track d.o.o.. Tkalska ulica 10,3b00 Celje. Dipl inž. laboratorijske biome-dicine(vs) spoznavanje področij dela klinične biokemije, hematoloških preiskav, pripravljanje materila za preiskave; do 20.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Univ. dipl. inž. farmacije specialist predstojnik lekarne, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v lekarni; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje; Enota lekarna. Oblakova ulica 5, 3000 Celje; predstojnik laboratorija, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v laboratoriju; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,30p0 Celje. Magister farmacije izdaja in priprava zdravil v lekarni, v podružnici Štore; do 27. 12. 2005; Pusser Romana mag. farni. Lekarna sveti Jurij, Ulica Dušana Kvedra 27, 3230 Šentjur. Univ. dipl. inž. gradbeništva vodja gradbišča, odgovorni vodja del; do 27.12.2005; Gradiš Celje d.d.,|Bukovžlak 71, 3221 Teharje. I Dipl. inž. gradbeništva (vs) upravnik nepremičnin, skrb za upravljanje stanovanj fizičnih oseb in poslovnih objektov; do 25.12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodja trženja; do 23.12.2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) samostojni komercialist, odgo-voren za trženje programa podjetja v skladu s plani podjetja; do 22.12.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; vodja računovodske službe; do 27. 1|2. 2005; Gradiš Clje d.d., Bkovžlak 71, 3221 Tharje; računovodja glavne knjige, blagajne, osnovnih sredstv, saldakon- Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliŠčni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina). Podpisani-* nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). i nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) i po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje . .-- 1 tov; do 27. 12. 2005; Mik d.o.o. i Celje, Gaji 42,3000 Celje; vodja kontrolinga, koordinacija akt. poslovanja proizv. enole, [ priprava strošk. planov, razvoj in-' form. sist. sap za nadzor in poro-i čanje vodstvu, del. mesto v Celju; [ vloge na naslov Trenkwalder, d.o.o.. Slovenska cesta 17,2000 i Maribor, ali po elektronski pošti na prijava@trenkwalder.si; do 2. ' 1.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 20.12.2005; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) izvajanja zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 27. 12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti; do 27. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist patologije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za patomorfologijo in citologijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist pe-diatrije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na otroškem oddelku; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist rent- predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na rentgeno-loškem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist otorinolaringolog predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za otorinolaringologijo in cervikofa-cialno kirurgijo; do 30.12.200S; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist nevrologi'je predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na nevrološkem oddelku; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist oftalmologije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na očesnem oddelku; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor mediane specialist ginekologije in porodništva predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na ginekološko porodniškem oddelku; do 30. 12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor mediane specialist fizikalne mediciiie-reliabilitacije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za medicinsko rehabilitacijo; do 30. 12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist kirurgije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na travmato-Ioškem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija dela na oddelku za žilno kirurgijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na otroškem oddelku kirurških strok; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za skupne potrebe kirurških oddelkov; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na urgentnem oddelku; do 30.12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik službe, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v službi za raziskovalno delo in izobraževanje; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist interne medicine predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za ka-kovos in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za ledvične bolezni s centrom za dia-lizo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za sistemske in presnovne bolezni; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist nu- UPRAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni elektrikář skladiščni manipulant; do 30. 12. 2005; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško. Delavec brez poklica delavec vproizvodnji, lakiranje izdelkov z lakirno pištolo, mešanje barv, skrb za kontrolo izdelkov, odgovornost za pravočasno izpolnjevanje nalog po delovnem nalogu; do 21.12.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. bolničar; do 23.12.2005; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) priprava izdelkov iz plastičnih mas za lakiranje; do 23.12.2005; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško. Mesar-sekač mesar; do 27.12. 2005; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2,3270 Laško. Avtoličar lakiranje izdelkov iz plastičnih mas, menjava barve; do 23.12. 2005; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško. Računalniški tehnik oblikovanje internetnih strani; do 23. 12. 2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3.3270 Laško. Višji zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 23.12. 2005; Zdravilišče Laško d.d„ Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Magister farmacije farmacevt - receptar; do 7.1. 2006; Cizej Andreja - Lekarna Ci-zej Laško, Kidričeva ulica 5,3270 UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Inženir gozdarstva revirni gozdar; do 20.12.2005; Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za nuklearno medicino; do 30. 12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje; predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vode-nje in organizacija del na oddelku za nuklearno medicino; do 30. 12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist transfuziologije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacije del na transfuzio-loškem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor dentalne medicine specialist maksilofacialne kirurgije predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. (vs) vodja razvojno tehničnega oddelka; do 27. 12. 2005; Smreka Gornji Grad, Podsmrečje 20,3342 Gornji Grad. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Oblikovalec kovin obdelovanje kovin na različnih strojih raznih artiklov; do 27.12. 2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Frezalec obdelovanje kovin na različnih strojih; do 27.12.2005; Unior d.d. Zreče Strojegradnja, proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. avtomehanik; do 31.12.2005; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice; mehanik in vzdrževalec vozil; do 20. 12. 2005; Strašek Štefan s.p.. Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. elektro vzdrževanje strojev in naprav; do 20.12.2005; Strašek Štefan s.p.. Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. frizerska dela; do 30.12.2005; Zazijal Mihelca s.p.. Frizerski studio Mihaela, Stari trg 15,3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila s prikolico ali brez v mednarodnem prometu; do 24.12.2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1,3206 Stranice; voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 21.12. 2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4,3206 Stranice. samostojna priprava in kuhanje jedi; do 31.12.2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57,3206 Stranice. Srednja poklicna izobrazba voznik v mednarodnem prometu; do 31.12.2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevozništvo, Križevec 62, 3"06 Stranice; vzdrževanje vodovodnih naprav elektro smeri; do 23. 12. 2005; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3,3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik tehnolog konstruktér II. za reševanje raznih tehnoloških problemov; do 27.12.2005; Unior d.d. Zreče, Strojegradnja, proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa. Kovaška cesta 10,3214 Zreče; montažna dela na strojih napravah in orodjih na osnovi načrtov; do 27.12. 2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Inž. strojništva tehnolog, razvijanje tehnoloških rešitev; do 27.12.2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Dipl. medicinska sestra (vs) medicinska sestra v patronažni službi; do 27. 12. 2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Osnovnošolska izobrazba varilec; do 2. 1. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur; voznik, upravljanje tovornih in drugih vozil;_do 2.1.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Cvetličar cvetličarska dela; do 20. 12. 2005; Mauer Majda, s.p. Cvetličarstvo Majda, Ulica Dušana Kve-dra 43,3230 Šentjur; izdelava, aranžiranje in prodaja cvetličnih aranžmajev; do 3.1. 2006; Zagajšek Rudolf s.p. Šentjur, Prevoz umrlih. Ljubljanska cesta 13,3230 Šentjur. Zidar zidarska dela; do 23.12.2005; Domgrad d.o.o. Šentjur, Črnolica 32,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 18.1.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3,1000 Ljubljana. Dipl. socialni delavec delo na področju socialnega varstva; do 27. 12. 2005; Center za socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11,3230 Šentjur; delo na področju socialnega varstva in denarnih dajatev; do 3. 1.2006; Center za socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11,3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Maser opravljanje masažnih storitev po nalogu in navodilih vodje Lotus centra; do 27.12.2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik mehanik vozil; do 23.12.2005; BlažunZvonimir s.p. Rogatec, Avto - servis. Ulica Mersijev 11,3252 Rogatec. Strojnik gradbene mehaniza- strojnik težke gradbene mehanizacije; do 2.1.2006; Orač Janko s.p., Avtoprevozi, strojna zemeljska dela, Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. poučevanje glasbene vzgoje; do 23. 12. 2005; Osnovna šola Bistrica ob Sodi, Bistrica ob Sotli 63, 3256 Bistrica ob Sotli. UPRAVNA ENOTA VELENJE __ Gradbeni delavec transportni delavec v TEŠ Šoštanj ; do 18.1.2006; Tehnocomerc d.o.o., Davska ulica 9,2000 Maribor; gradbeni delavec - pomožna gradbena dela; do 18.1.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v restavraciji ; do 23. 12. 2005; Až&Mb Nerad d.o.o., Kidričeva cesta 2,3320 Ve- Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) varnostnik: varovanje premoženja in oseb; do 3. 1. 2006; Varnost Maribor d.d.. Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor. mizar - mizarska dela v delavnici in na terenu; do 7.1. 2006; Rednak Adolf s.p., Janškovo selo 24,3320 Velenje. Prodajalec papir.-knjigotrških artiklov zastopnik na terenu - delo bo potekalo na območju: Mozirje, Nazarje, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Braslovče, Tabor, Vransko; alternativna izobrazba: komercialni tehnik; določen čas 1 leto, do 31. 12. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana. Diplomirani inženir laboratorijske biomedidne (vs) inženir laboratorij ske medicine; do 20.12.2005; Bolnišnica Topol-šica, Topolšica 61,3326 Topolšica. A kademski glasbenik učitelj kitare; do 23.12.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželj skega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje. UPRAVNAENOTAŽALEC Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23.12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 18.1.2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Avtoklepar avtoklepar za tovorna vozila; do 28.12.2005; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Avtomehanik mehanik za servisiranje in popravila tovornih vozil; do 28.12. 2005; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec. Elektrikář elektronik serviser - popravlja mehanske dele in elektroniko strojev (upravljalni stroji za betonarne), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja in material, uporablja opremo in orodja za diag-nosticiranje in popravila; do 18.1. 2006; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9,3301 Petrovče. Tesar tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23.12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Zidar zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici43, Žalec; do 23.12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; skladiščna dela, voznik kombija; do 23. 12. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec; voznik tovornjaka za dostavo na dom; do23.12.2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec. Natakar delo v strežbi; do 27.12.2005; Aliansa d.o.o., Žalec, Gotovlje 31, 3310 Žalec; točenje pijač in toplih napitkov; do 23. 12. 2005; Guček Violeta s.p. Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik avtobusa; do 20. 12. 2005; Pemi d.o.o. Polzela, Breg pri Polzeli 72,3313 Polzela. Strojni tehnik operater na CNC obdelovalnih strojih; do 21.12.2005; Pilih d.o.o.. Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209,3310 Žalec. Gradbeni delovodja delovodja na sestavi in betoniranju sanitarnih sten; do 26.12. 2005; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Komercialist administrativna dela v komerciali; do 27.12.2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23.12.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Višja strokovno izobrazba konstruktér - projektant strojnih konstrukcij in opreme; do 23. 12.2005; Pinter Marta s.p_., Ikos, Vrečerjeva ulica 14,3310 Žalec. Univerzitetni diplomirani eko- samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 23. 12. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; vodja navision (vodenje organizacijske enote in strateško razmišljanje, skrb za organizacijo dela, pridobivanje naročil ter kadrovske zadeve. odgovoren bo za poslovno uspešnost organizacijske enote, predstavitve terrazvoj); do 3.1.2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring, Leveč 56,3301 Petrovče. Doktor kmelijstva-agronomije raziskovalno delo na področju fiziologije in prehrane rastlin, vodenje raziskovalnih projektov; do 20.12.2005; Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2,3310 Žalec. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenili rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednikfotografije: GregorKatič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlali. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo); (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Račka s polno paro Prva razstava v erotični galeriji v znamenju del treh celjskih mojstrov fotografije Z ugrizom v veliko medeno srce je celjski župan Bojan Šrot v soboto zvečer odprl novo celjsko pridobitev -galerijo erotičnih umetnosti, ki je prva te vrste v Sloveniji. Mestna občina Celje jo je uredila v prostorih nekdanjega pip šova Račka. Ohranili so del opreme, zlasti kabine s kukalniki na vrtljivi oder, kjer so njega dni svoja slačenja izvajale »nočne umetnice«. In prav na tem odru je bil v soboto provokativen, erotično obarvan, a estetsko dovršen program. Voditeljica Tina G. je s svojim plesom, poezijo in skoraj petjem privabila občinstvo, ki je dodobra napolnilo novo galerijo, v prireditveni prostor. Slači fant Riki, ki ni šel do konca, je bil zabela za prisotne dame. Moški del občinstva pa je razvnela profe- sionalka, ki so si jo za otvoritev sposodili v znanem nočnem baru v Gosposki ulici. In ta - je šla do konca. Večina prisotnih je ob tem kar pozabila, da je bila otvoritev galerije namenjena izjemnim fotografskim dosežkom treh celjskih umetnikov - Vinka Skaleta, Hermana Čatra in Davida Brusnjaka - na temo akt. A po otvoritvi bo za ogled njihovih del še veliko časa. Vzemite si ga - avtorji in kakovost njihovih fotografij z golim ženskim telesom kot objektom umetniškega videnja si to res zaslužijo. Galerija, katere obnovi so v občini namenili 16 milijonov tolarjev, bo redno odprta od danes naprej, od torka do vključno sobote med 17. in 21. uro. BRST Foto: ALEKS ŠTERN Galerijo je, po uvodnih ugibanjih, ali bo namesto slavnostnega traku to pot rezal »štrumpantle«, z ugrizom v medeno srce odprl župan Bojan Šrot. itednik vsak petek Novi tednik in glasbeni CI) za samo 990 SIT VESEL BOZIC kompilacija TRI MUCE pravljice in pesmice BOŽIČNI CAS kompilacija , v* • Jr.*'•• JIHGLE BELLS M. . kompilacija t .îrtÉfflSHE Informacije o prodajnih mestih na www.novitedrHk.com Erotiko naravnost izžareva z vsakim svojim nastopom Tina G. - s plesom, poezijo in (skoraj) petjem. Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mesuti trg 2, Žalec, Leveč 71a, Petrovče. Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9, Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Ostrožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6, Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, Ul. mesta Grevenbroich, Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celie, Drofenikova Za, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje. Naročniki Novega tednika lahko kupijo zgoščenke Tri muce. Vesel božič in Božični čas po 600 tolarjev na našem oglasnem oddelku v Celju ter v poslovalnicah Sitre na Šlandro-vem.trgu v Žalcu in na Ljubljanski cesti v Šentjurju. Od četrtka dalje pa bodo lahko kupili tudi že četrto zgoščenko Jingle Bells, tudi za 600 tolarjev, vse štiri zgoščenke pa za 2000 tolarjev. V nasprotju s slačifantom Rikijem (njegovo strgano majico je v naročje dobila Jana Govc Eržen, spodnjic z napisom Police pa Riki ni podaril), je najeta »umetnica« šla do konca.