Maj/Junij 2005 Številka 5 Letnik VI Novice iz Moravske doline Ženttovaa/ske šege Fantovščina ali slovo od samskega stanu Ml OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče V okviru praznovanja dneva državnosti bo v sredo, 22. 6. 2005, ob 20. uri v Kulturnem domu koncert narodnozabavne glasbe. Sodelovali bodo: - ansambel AJDA - Rajko Vavpetič - mlada pevka Petra - moderator Marjan Šareč Vstop bo prost. Lepo vabljeni! POLETNE DOGODIVŠČINE TABORNIKI VABIJO Nfl TfIBOR V SfTVUDRIJI Taborniško leto bo kmalu za nami. Bliža se vsakoletno taborjenje, ki predstavlja v vsakem rodu višek sezone in dela v rodu. KDAJ? 15.8.-21.8.05 KOLIKO? za člane RMD: 28.000 SIT, za nečlane : 35.000 SIT Taborjenje je namenjeno prav vsem članom in tistim, ki želijo preživeti sedem nepozabnih dni v čudovitem zelenem okolju, sinjem morju in veseli družbi. Kaj vključuje cena? - bivanje v šotorih na blazinah - 4 obroki na dan, sok po želji - vodenje ter turistično takso In kaj se bo dogajalo na samem taboru? Pripravili smo vam zanimiv program z. adrenalinskimi naboji, se učili taborniških veščin, samostojnosti in dela v skupinah. En dan bomo preživeli kot gusarji, Indijanci ali vikingi in g;a doživeli po njihovih načelih življenja. Zvečer se bomo družili ob ognju na obali, peli ali se igrali razne igrice in še in še. PREVOZ: Starši pripeljejo in odpeljejo svoje otroke na tabor v Kamp VELI JOŽE v Stari Savudriji. Zbor ob 8.00 zjutraj in odhod s tabora ob 15.00. VPLAČILA IN PRIJAVE: sprejemamo 15.6. od 19. - 20. ure v TABORNIŠKI SOBI v Kulturnem domu Moravče Plačilo po dogovoru tudi v dveh obrokih. Ob prvem obroku dobite seznam opreme in dodatna navodila. Vodstvo in vodniki se bomo potrudili, da vam ne bo dolgčas. Pripravili bomo tudi presenečenje Še vedno niste prepričani ali bi se odločili? Ne obotavljajte se in pohitite s prijavo. Informacije starešina Silvo tel.7231-090, načelnica Mateja 7231-503 Ne zamudile letošnjega tabora! Pred taborjenjem je sestanek s starši in vodstvom tabora! Občina Moravče in OZVVS Moravče vabita občanke in občane na osrednjo prireditev v počastitev dneva državnosti v petek, 24. junija 2005, ob 21. uri v središče Moravč. Slovenska osamosvojitev je prinesla veselje in optimističen pogled na prihodnost, zato bomo poskrbeli, da bo tak, vesel in razgiban, malo drugačen, tudi praznični kulturni program. Poleg domačih smo povabili tudi kulturnike iz sosednje občine. Ob tej priložnosti bo tudi odkritje pomnika »Braniteljem slovenske samostojnosti« Po prireditvi bo v družabnem delu praznovanja na prireditvenem prostoru pri kulturnem domu zabavni večer z ansamblom Svetlin. Prijazno vabljeni na praznovanje. Slovesnost ob odkritju spomenika zamolčanim žrtvam bo 3. julija popoldne v parku pri cerkvi v Moravčah. Naj ta dogodek združi vse dobromisleče Moravčam in Slovence ob spravni slovesnosti. _Vabljeni!_ T DU Moravče vabi na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 23.6.2005,v Postojni. Pravočasno se prijavite Sonji Sever, telefon: 031/614 654 ali vsak torek od 10. do 12. ure v društveni pisarni. Člani plačajo ob prijavi 1000 SIT, ostale stroške krije društvo. Odhod avtobusa iz Peč je ob 6:30 iz Moravč ob 6:45. Odbor DU Moravče Prostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje organizira v soboto, 18.junija 2005, ob 9.00 tradicionalno tekmovanje z več kot 100 let staro ročno brizgalno. Na tekmovanje vabimo vsa PGD iz Gasilske zveze Moravče in društva iz drugih občin. Prve tri ekipe v ženski in moški konkurenci dobijo pokale, najboljša ekipa prejme tudi prehodni pokal. Vsem ekipam bodo podeljena priznanja za udeležbo na tekmovanju. Prijavite se na naslov Prostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje, 1251 MORAVČE. 2 Novice iz Spoštovani bralke in bralci! Vsakodnevno jutranje hrumenje avtomobilov mešajoč se v ubrani spev ptičjega zbora odločno naznanja, da je čas dopustov mnogim še nedosegljiv. Šolarji končujejo še zadnje naloge in obveznosti za to šolsko leto, potem pa se bodo zgodili prelepi prosti dnevi, za katere vam želim, da bi jih preživeli najlepše. V teh nekaj tednih sem si po desetletju privoščila skoraj neobrzdano uživanje ob knjigah. Huda »abstinenčna kriza« me je najprej z. vso silo butnila v branje tistih knjig, kijih preberemo za sprostitev in v eni sapi, ker ti ne dajo dihati, dokler se ne prikoplješ do zadnje pike. Ko je bilo najhuje za mano, pa sem se lotila kupčka tistih debelejših učenih knjig, ki jih uživaš po pož.irkih in te zaposlujejo še dolgo potem, ko jih odložiš. Njih vsebina poleg sprostitve prinaša materijo za telovadbo naše čudežne naprave v glavi. Med slednjimi se v teh dneh prav pogosto znajde knjiga z. naslovom Čustvena inteligenca z. osnovnim spoznanjem, daje mnogo genialnih lastnikov visokega inteligenčnega kvocienta živelo prav bedno osebno življenje, so pa človeštvu s svojim umom prinesli velika spoznanja in dela. Želimo si biti inteligentni. Toda kako? Inteligenca brez. dodatka čustvene inteligence je le slab nadomestek, komaj vreden človeškega bitja. Čustveno inteligentna oseba prepoznava svoja čustva, jih izzivi, vendar tako da s tem ne prizadene sebe in drugih. S čustvi zna ravnati in jih obvladovati, zato je praviloma v življenju srečna in priljubljena. Teh nekaj vrstic o branju namenjam vsem tistim, ki ste se z. menoj znašli v podobni neustavljivi ž.elji po branju ali pa se preprosto ž.e predolgo odpovedujete prelistavanju črno-belih polj učenosti, da se mi pridružite, še zlasti v tem poletju ko se naša matična knjižnica v Domžalah seli v nove prostore in ponuja najugodnejše pogoje za izposojo knjig. Naj svoje uvodno pisanje zaključim s še dvema pojasniloma. Uredničina dolžnost je, da lastnike časopisa, in to ste vi, občani, obvešča o usodi občinskega časopisa. Prepričana sem, da smo v uredniškem odboru storili vse, kar je bilo v naši moči in kar nam nalaga občinski odlok. O tem sem vas obvestila v marčevskem uvodniku, ki pa je kot posledico prinesel pisanje na aprilski četrti strani in še na kateri. Urejanje občinskega časopisa je javna naloga, ki jo lahko dobro opravlja le človek z določenimi lastnostmi. Meni je to delo zaupano že 6. leto in tudi zato mi moja življenjska načela in vrednote, splošna moralna pravila in tudi kanček politične modrosti ne dopuščajo, da bi z. nosilci drugih javnih funkcij v naši občini polimizirala v tako nizkotnem slogu, kot seje zgodil v prejšnji številki. To pisanje, ki se loteva mene kot osebnosti in moje družine, ne pa mojega javnega dela, kar bi bilo pričakovati, razumem kot skrajno dejanje iz. obupa, kadar človek ne doseže zastavljenega cilja, in skrajno sredstvo, ki se ga v takšnem položaju marsikdo nepremišljeno oklene. Sem človek, ki težko sprejema novih nalog, ker se preveč zavedam odgovornosti, kijih prinašajo. Toda ko jih sprejmem, jih opravljam z vso odločnostjo in čim bolj korektno. Takšnih sodelavcev pa si seveda tudi želim v svoji bližini in pričakujem, da bodo upoštevali načela dobrega sodelovanja. V prihajajočem poletju se mi obetala kar dva čudovita dogodka in prav zato vas naprošam, da se z. vsemi vprašanji v zvezi s časopisom in oglaševanjem obračate na mojo pomočnico Katjo Petere in druge članice uredniškega odbora. Bojim se, da bi lahko prišlo do nesporazumov, če boste pošiljali prispevke na moj osebni elektronski naslov, zato jih prosim tudi telefonsko najavite. V izogib slabi volji sva se s pomočnico urednice dogovorili, da bova za vsako številko na dan oddaje gradiva organizirali dežurstvo v prostorih na Vegovi 7 (nad trgovino Tuš. poleg sejne sobe Občine Moravče), kamor so namestili omare za časopisni arhiv in pisalno mizo in bodo morda nekoč, ko bo tam tudi telefon in računalnik, sedež, uredništva. Med 16.00 in 18.00 uro lahko gradivo oddate osebno in se dogovorite tudi o vsem drugem glede objave. Pravila za pripravo gradiva so enaka. Znova pa vas naprošam, da pri pisanju upoštevate, da so časopisni prostor in finance za izdajanje časopisa omejene. Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujem! Življenje se nam ponuja v tolikih različicah. Naša naloga je le, da ga živimo. In živimo ga tako, da nas bo osrečevalo. Na prijetno branje in lepo poletje. BERNARDA MAL, odgovorna urednica Grajski kulturni večeri 2005 Program prireditev v atriju gradu Tuštanj pri Moravčah v letošnji sezoni: Sobota, 18. junij 2005 ob 20.30 uri: Večer posvečen rojaku Gvidu Učakarju Koncert Pihalne godbe Moravče in Pihalne godbe Lukovica. Sobota, 2. julij 2005: Srečanje slikarjev iz Slovenije na Ex-Tempore 2005 Uro pred gledališko predstavo ho razstava izdelanih slik iz moravške doline, kijih bodo ta dan ustvarili slikarji in možnost nakupa teh slik. Sobota, 2. julij 2005 ob 21. uri: Gledališka predstava z naslovom: To imamo v družini Gostuje gledališka skupina KUD Predo-slje. Sobota, 9. julij 2005 ob 21. uri: Večer opernih arij in narodnih pesmi Koncert baritonist Jožeta Vidica Naslednja številka Novic iz Moravške doline bo predvidoma izšla 29. julija. Vaše prispevke pričakujemo do 13. julija. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si. Novice iz Moravške doline 10. junij 2005, Letnik VI, Številka 5 Novice iz Moravske doline je informaUvno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče. Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Martin Rebolj (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič. Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022 • Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Petere, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravške doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi pnspevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E-posti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V_J Moravske doline 3 Spoštovane bralke in bralci Novic iz Moravske doline! Svojo dolino, pokrajino, državo šele prav spoznaš, ko jo lahko primerjaš s tujino. Naša dežela je res nekaj posebnega. Ta čas kmetje pospravljajo prijetno dišeče seno, gozdovi se košatijo v intenzivno zeleni barvi. Polja so obdelana. Takšni občutki me obdajajo v času, po vrnitvi iz obiska prijateljske občine Esch na Nizozemskem. O tem nekoliko kasneje. Na kratko bi vas želel seznaniti z nekaterimi aktivnostmi in dogodki v minulem mesecu. Končana je javna obravnava osnutka proračuna za leto 2005. Prvikrat v desetletni zgodovini občine seje zgodilo, da imamo skoraj ves investicijski del proračuna že vnaprej porabljen. To pa ne pomeni, da se ne bo letos nič gradilo. Res je, da nekoliko manj, pač sorazmerno z razpoložljivimi sredstvi. Seveda pa je pogoj za začetek del, sprejetje proračuna. Za to bi ponovno apeliral na svetnike, naj razmislijo o predlogih amandmajev, saj predlogi v osnutku proračuna izhajajo iz želja občanov izraženih na svetih KS. Nakazane spremembe nekaterih svetnikov nesprejemljivo posegajo v prihodkovno stran proračuna, pravzaprav predlagajo nepokrito financiranje proračuna, kar bi lahko imelo za posledico, da ne bi mogli porabiti niti denarja, ki je na razpolago. Pri meni so se v maju oglasili predstavniki Sveta osnovne šole. Izrazili so skrb, da bi bilo v proračunu premalo sredstev namenjenih osnovnošolskemu izobraževanju in obšolskim dejavnostim. Nasprotno, mislim, da morajo biti otroci naša prva skrb in občina mora po svojih zmožnostih poskrbeti za nemoteno šolsko in obšolsko dejavnost. Že v naslednjem letu bi morali pričeti z nakupi zemljišč za prepotreben šolski športni park. V mesecu maju in juniju imamo v občini likvidnostne težave, zato se moram dogovarjati z našimi pogodbenimi izvajalci del za zamike plačil. Na ta način se izognemo najemanju dragih likvidnostnih kreditov, kar bi finančno stanje občine še poslabšalo. Imamo podžupana, ki ne opravlja nikakršnih nalog v občini, a kljub temu mirno sprejema mesečna plačila. Zato sem se odločil, da izplačila ustavim, kot tudi da predlagam OS da razreši podžupana. V zadnjih mesecih se vse več občanov oglaša pri meni v pisarni z nerešenimi zemljiško - lastninskimi problemi. V preteklosti je občina gradila objekte, ceste, vodohrane, črpališča, ne da bi uredila tudi lastniška razmerja. Zavedamo se, da so taki primeri za občane neprijetni in da upravičeno zahtevajo reševanje le-teh. Poskušamo jih od primera do primera, kar najhitreje in zadovoljivo rešiti. Še kratko obvestilo vsem, ki so dobili zazidljive parcele v zadnjih spremembah prostorskega plana. Upravna enota Domžale zaradi nekaj pritožb v preteklih letih, ki jih obravnava Ministrstvo za okolje in prostor do uveljavitve sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP), ne bo izdajala gradbenih dovoljenj za tiste parcele, ki so bile spremenjene v zazidljive z zadnjimi spremembami prostorskega plana. Prostorska zakonodaja obvezuje Občino, da po sprejetih spremembah in dopolnitvah planskega akta spremeni in dopolni, oziroma uskladi tudi PUP, na podlagi katerega se načrtujejo in izvajajo posegi v prostor. Žal tega občina v preteklem letu ni storila. Sam postopek traja eno leto, začeli pa smo ga februarja letos. V začetku maja sem se udeležil srečanja evropskih podeželskih občin v mestu Esch na Nizozemskem. Gostitelj Frans Roones je povabil petindvajset županov, srečanja pa se nas je udeležilo dvaindvajset in med dvaindvajsetimi zastavami evropskih občin je v središču Nizozemske tri dni plapolala moravška zastava. Predstavili so nam preobrazbo iz intenzivnega kmetovanja nazaj k biološkemu in nas seznanili z njihovo kulturo ter običaji. Podpisali smo listino o združenju evropskih podeželskih občin, kot je rekel župan Roones: »mala evropska unija«. Torej imamo možnosti izmenjave od študentov do kulturnih društev, izmenjave izkušenj in znanja. Spoštovane občanke in občani čestitam vam ob dnevu državnosti. Lepo vas vabim na prireditev, ki bo na predvečer praznika, da skupaj praznujemo in se poveselimo. MARTIN REBOLJ, župan Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije Tretja delavnica v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. Ljubljana, 24. maja 2005 - V okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je 10.5.2005 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirala delavnico »Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije«. Z namenom, da razvojni program LUR vključuje prave vsebine in prave projekte ter da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo ciljem kohezijske politike EU, se v okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa organizirajo srečanja in posveti z nosilci razvoja in ključnimi partnerji v regiji, katerih sodelovanje je nujno. Na posvetu, kjer je udeležence pozdravil župan občine Logatec gospod Janez Nagode, so bila v uvodu predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, ozadje za varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije (nov regionalni razvojni program postavljen v okvir nove kohezijske politike; finančni instrumenti in cilji in Lizbonska strategija, ki vključuje usmeritev razvoja celotne Evrope), regionalni razvojni program LUR za programsko obdobje 2002-2006 s prioritetami, med katere je vključena tudi ekološka mreža s projekti varovanje naravnih 4 Novice iz V stranki SI) smo veseli, da sta predsednik države Janez. Drnovšek in generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev Aidan White, potrdila stališče naše stranke, da je bil dosedanji zakon o RTV boljši od predloga zakona, ki ga vlada hoče postaviti sedaj. Se več Aidan White je povedal, daje bil dosedanji zakon o RTV v razvitem sveta demokracije za vzor. Kot je v DZ menila naša poslanka Majda Potrata, ima koalicija tudi dovolj moči,da izglasuje, kar se je namenila spremeniti v devetletki, in ne bo treba dolgo čakati še na nekatere druge spremembe, to pa je vključevanja verouka v šole. Pri na novo nastajajočih vladnih zakonih torej strokovnost ne zdrži, poslance vladnih strank argumenti ne zanimajo. Zadošča le večina. Tako se ne gradi partnerstva, tako se ne presegajo delitve. Kljub obljubam, da se ideoloških vprašanj ne bodo lotevali, brez. sodelovanja prizadetih pripravljajo pomembne spremembe v tako imenovanih vojnih zakonih, kot v posmeh 60. obletnici osvoboditve, h kateri so prizadeli največ prispevali. Naš predsednik Borut Pahorje na novinarski konferenci v Strasburgu opozoril na skrunitev spomenika neznancev s fašističnimi in nacističnimi simboli na Trnovem pri Novi Gorici in dodal:»Ko sem slišal za nezaslišan incident, sem bil žalosten in vznemirjen. Toda taka skrunitev se ni zgodila prvič. Prvič pa seje zgodilo, da sla dva župana sosednjih Goric, slovenske in italijanske, s tako prepričljivostjo skupno in mani-festativno obsodila ta politični vandaliz.em. Bil sem zraven. To je bil zgodovinski znak. Evropa živi« VOJKA REBOU, tajnica SD Moravče vrednot, vizija varovanja narave v LUR (ohranjene naravne vrednote, upravljana območja naravnih vrednot, o pomenu ohranjanja narave izobraženi prebivalci) ter prednostne naloge, cilji in Strategije v novem pro-ravne vreanote, upravljana onmoc/a naravnih vrednot, Kfl4rit.tfi.vm Ul/UUfJjU, Udeleženci so se strinjali, da se v RRP LUR vključijo projekti, ki so že vključeni v RRP LUR 2002-2006: Zavarovanje Ljubljanskega Barja, Zavarovanje Kamniško Savinjskih Alp in Zavarovanje manjših naravnih vrednot v Ljubljanski urbani regiji; daje potrebno projekte zavarovanja manjših naravnih območij konkretizirati ter v ta namen oblikovati seznam prioritetnih območij v LUR na podlagi strokovnih podlag. Načrtovanje projektov mora biti nujno usklajeno s prostorskim načrtovanjem, saj drugače razvojni projekti ne morejo biti uresničljivi. Zato morajo biti vsi projekti, ki bodo vključeni v RRP LUR za obdobje 2007-2013 med seboj usklajeni v smislu zagotavljanja trajnoslnega razvoja. Za program je potrebno izpeljali postopek strateške presoje vplivov na okolje oz širše na trajnostni razvoj. V RRP LUR 2007-2013 naj se vključi tudi projekt ustanovitve mednarodne pisarne v Bruslju, saj nam tovrstna pisarna omogoča dostop do pravih virov informacij, iskanje financiranja, svetovanja in mreženje. TEREZIJA KRAJCER SDS Kongres SDS 14. maja v Portorožu Na S. kongresu v Portorožu smo sprejeli nov politični program stranke. V njem smo osvežili naše temeljne vrednote. Slovenija deli svoje vrednote z družbami istega kulturno-civiliz.acijskega kroga zahodne in srednje Evrope. V tem smislu sprejemamo načela pogodbe o evropski ustavi oziroma listine o temeljnih pravicah. Slovenski demokrati postavljamo v središče naslednje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Vse vrednote se lahko uveljavijo v pogojih demokracije. Demokracija ne pomeni le vladavine od večine izvoljene elite, temveč tudi enakopraven in strpen dialog na podlagi racionalnih argumentov ter varstvo interesov različnih manjšin. Trdno zasidrana v neštetih vrednotah in principih bo SDS vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bomo vzpostavljali družbo povezanih in sodelujočih posameznikov in družbo ravnovesja. Družbo pravičnega ravnovesja med tržno in socialno državo, družbo, v kateri bomo v dilemi oh izbiri med delom in kapitalom vedno imeli trdno vodilo. Izbrali bomo: človeka. Človeka, svobodnega in odgovornega posameznika, ki je v ospredju naših naporov za skupno dobro. Smo stranka, katere člani smo ponosni na Slovenijo in na uspehe, ki smo jih dosegli doslej. Naša vrata so odprta. V SDS vabimo vse ljudi dobre volje, ki so pripravljeni delovali za skupni napredek in blaginjo. Več nas bo pri tem podjetju, bolj bomo uspešni. ROMAN CERAR, Predsednik OO SDS Moravče N.Si Nova Slovenija Krščanska iPutisMa stranko Oh branju zadnjih številk Novic iz Moravske doline dobimo občutek, da smo se v kulturi izražanja in pri vodenju občine vrnili za nekaj desetletij v preteklost. Namesto spodudnih besed in razmišljanja o prihodnjih nalogah občine, župan "razsvetljuje " šolane in svetniške glave, ki razmišljajo drugače kot on. Napad na urednico in želja po ukinitvi časopisa, ki prinaša novice in mnenja tudi drugih občanov, nas spominjajo na čase komunistične diktature. Poročila na ATV Litija so postala last in pravica župana, saj nad njimi izvaja popolno cenzuro in predvaja tiste prispevke, ki so njemu v prid, medtem ko svetniki niso dobili možnosti povedati svojega tnnptlUl n KnrtAftnonhi nmmčiinn , ... . sa/ nad njimi izva/a popolno cenzuro in predva/a tiste prispevke, ki so rrav tano je imenovanje programskega sveta, ki bo v prihodnje odločal o kulturnem programu v občini, naravnost smešno. V njem so svetniki političnih stranki R. Cerar, I. Kocjančič, S. Ravnikar, F. Ravnikar), ki se nikoli niso ukvarjali s kulturo in jih le redko vidimo na kulturnih prireditvah. Ali res hočemo takšno spolitiz.irano kulturo? Prav tako je nerazumljivo blatenje posameznih društev in njihovih mentorjev z. objavljanjem honorarjev. Nobeno društvo v občini ne dobi tolikšnih sredstev, da bi se morala občina s tem ponašali, še manj mentorji, ki v večini primerov delajo zastonj ali pa za zelo nizek honorar, kar pa je stvar društva in ne občinskega svetnika. Ali hočemo sedaj spreti in uničiti tudi bogato društveno dejavnost, da bodo občani prenehali z. dejavnostmi, s katerimi so se ukvarjali v prostem času in s svojim delom popestrili marsikatero prireditev v občini in izven nje ? Res bi tako prihranili nekaj "skromnih sredstev " za vodovode, vendar je pomembna tudi ta dejavnost in zadovoljstvo občanov. Zavedali se moramo, da nenehno pranje umazanega perila meče z.elo slabo luč na našo občino in na občinsko glasilo, ki ga berejo tudi drugod in se norčujejo iz moravških neumnosti, medtem ko smo še pred nedavnim prejemali čestitke za dober občinski časopis. OO N.Si Moravče Moravske doline 5 Iz poslanskih klopi Kot obljubljajo nekateri meteorologije pred nami dolgo in vroče poletje. Tudi v državnem zboru se dviguje temperatura, ki nc bo pojenjala vse do parlamentarnih počitnic v mesecu avgustu. V državni zbor smo prejeli v obravnavo in sprejem Rebalans državnega proračuna. Naj omenim, da ta v svojem predlogu za finančno izravnavo občinam namenja skoraj 3 milijarde tolarjev več, kot je bilo prvotno predvideno za leto 2005. Kot kažejo prvi odzivi iz parlamentarnih strank, večina podpira tako spremenjen proračun. Sam sem bil v zadnjem mesecu precej vključen v mednarodno sodelovanje državnega zbora, saj sem bil na posvetu v Bruslju, konec meseca maja pa sem sodeloval na spomladanskem zasedanju parlamentarne skupščine NATO, ki je bila v Ljubljani. Glede na problem prometa skozi Moravče, sem ministru za promet mag. Janezu Božiču zastavil pisno poslansko vprašanje. Minister mi je na zastavljeno vprašanje odgovoril in odgovor vam posredujem v celoti, saj menim, da morate biti občani popolno in celovito informirani o tej problematiki, tako kot jo vidi Ministrstvo za promet. Pred leti je bila izdelana analiza strukture prometa na območju Moravč. Izvedeno je bilo enodnevno štetje prometa z. zapisovanjem registrskih oznak na vozilih na dveh lokacijah, in sicer na zahodu naselja pred bencinskim servisom iz. smeri Zelodnika ter na vzhodu naselja za odcepom za Ribče. Rezultati štetja so pokazali, da je bilo le cca. 30 % prometa tranzitnega skozi naselje (takrat je to znašalo le 520 voz.il/dan). Na osnovi teh podatkov je bilo sklenjeno, da ni osnove za izdelavo primerjalne študije variant obvoznice, ker je število vozil v tranzitu skozi naselje občutno prenizko za ekonomsko upravičenost izgradnje obvoznice. Na osnovi podatkov avtomatskih števcev prometa na števnih mestih Krtina (PLDP za leto 2003 = 6.340 voz.il/dan) in Vidrga (PLDP za leto 2003 = 2.210 voz.il/dan) ter podatkov za leto 1997 seje promet povečal za cca. 30 %. V elaboratu »Primerjalna študija variant in prometna varnostna analiza križišča pri gostišču PET MINUT S SVETNIKOM Anton Stenko, N.Si., prvi mandat Kolikor vem, je to vaš prvi mandat. Res sem prvič član občinskega sveta. O vključevanju v katerokoli politično stranko nisem nikoli razmišljal. Na pobudo krajanov sem kandidiral na listi NSi, ker je ponudila program, s katerim se strinjam in sem ga podprl. Ker so me so-krajani izvolili v občinski svet, pomeni, daje to tudi program, ki ga sami podpirajo. Bistvo je v tem, da poslušamo ljudi, njihove potrebe in tako oblikujemo program dela. Vse aktivnosti, s katerimi se ukvarjam celo življenje, so bile usmerjene v skupno dobro. Politični interesi so različni in jih ni možno vselej izpolniti. Ostajajo pa vendarle načela. Držim se načel konstruktivnega dogovarjanja in zbliževanja stališč na podlagi argumentov. Predvsem želim, da bi se ob- Kavka v Moravčah« je v poglavju Prometne obremenitve navedena domneva, daje v tranzitu preko 3000 vozil/dan. Za ugotovitev dejanskega stanja glede tranzitnega prometa bo Direkcija Republike Slovenije za ceste v drugi polovici maja 2005 izvedla enodnevno štetje prometa z. zapisovanjem registrskih oznak na vozilih. Rezultati lega štetja bodo narekovali nadaljnje postopke glede ugotavljanja upravičenosti vključevanja obvoznice Moravč v program razvoja državnega cestnega omrežja. Rekonstrukcija ceste skozi Moravče je bila vnesena v Nacionalni program DARS-a v letu I99H/99 iz programa razbremenilnih in navez.ovalnih cest. Izdelani so bili vsi potrebni projekti, do realizacije pa ni prišlo, ker za investicijo ni bilo možmi pridobiti potrebnih zemljišč. Le z S lastniki so bile namreč sklenjene pogodbe za odkupe zemljišč. V lanskem letu seje Direkcija Republike Slovenije skupaj z. občino dogovorila za dopolnitev PZI ureditve skozi Moravče (od km 9+075 do km 10+120). Projekt je izdelan, v letošnjem letu bo Direkcija Republike Slovenije z.a ceste nadaljevala z. aktivnostmi z.a odkupe potrebnih zemljišč. Ob predpostavki, da bo lahko Direkcija Republike Slovenije za ceste sporazumno pridobila zemljišča po dopolnjenem projektu, bo jeseni lahko izvedla razpis za oddajo gradbenih del. Dolžina odseka bo odvisna od sredstev, ki jih bo Republika Slovenija namenila v proračunu z.a leto 2006. Kot je razvidno iz odgovora ministrstva, je hitrost reševanja odvisna predvsem od ustreznega sodelovanja lastnikov zemljišč ob trasi in od Občine Moravče, da vztraja na čimprejšnjem reševanju tega problema. Sam pa se bom po svojih močeh prizadeval, da se za prihodnja leta za reševanje prometa skozi Moravče (oz. ob Moravčah) nameni čim več finančnih sredstev. Naj vas na koncu še spomnim, da sem vam na voljo v poslanski pisarni v Moravčah vsak 1. in 3. ponedeljek od 18. do 19. ure. Pisarna leži nad prostori trgovine TUŠ (bivši VELE) v Moravčah. FRANC CAPUDER, poslanec DZ činski svet v svojem mandatu ukvarjal s koristnimi zadevami na način, ki izključuje vsako možnost osebnega okoriščanja ali nadvlade bodisi posameznikov ali skupin. Najbolj nevarno se mi zdi verižno povezovanje zaradi ozkih interesov. Izkušnje doma in v svetu kažejo, da se na ta način oblikujejo lahko tudi zelo močne skupine lokalnih »veljakov«, ki zakon spoštujejo le takrat, kadar je njim v korist. Večina vaših dni se verjetno ne vrti okrog politike. Sleherni delovni dan se mi prične ob 4. uri zjutraj. Zaradi narave dela in odgovornosti, ki jo čutim na delovnem mestu, se te rane ure držim že 22 let. Poleg zahtevne službe v Novi Ljubljanski banki, se zavedam še poslanstva kot krajan in kot faran. To ravno ni v skladu z modernim stilom življenja, ki narekuje potrošništvo in pehanje za bogastvom. Osrečuje me delo za skupno dobro in s tem smo okuženi že vsi v družini. Sicer pa ni čudno, saj je vselej dovolj dela in prostora za prostovoljce. Zadovoljstvo zagotovo sledi. Hčera mi rada oporeka, da sem se rodil par desetletij prepozno, saj bi bil v tistem času učinkovitejši. Premalo poznam prostovoljno delo v moravški občini, da bi vas znala o tem kaj pametnega vprašati. Kaj dosti niti ni spraševati. Sploh pa govorim lahko le o tem, kar se dogaja v našem kraju, oziroma naši krajevni skupnosti. Vsi v naši družini, oba z ženo in obe hčeri smo aktivni člani prostovoljnega Gasilskega društva Peče. Hčeri sta se vključili 6 Novice iz že s 7 leti, imata pa tudi narejen osnovni gasilski izpit. Sam sem član že od svojega 10. leta, ko ni bilo nič zanimivega drugje kot le pri gasilcih in v župniji. Sploh je gasilstvo tradicija Peč. Mislim, da je ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega člana v naših vrstah. Veliko delovnih akcij in veliko opravljenih prostovoljnih ur je med člani in tudi med ostalimi krajani. Pri gradnji gasilskega doma smo natančno vodili evidenco opravljenih ur. Do dneva otvoritve je bilo opravljeno 7015prostovoljnih ur in še 646 strojnih ur. V to pa niso vštete ure gospodinj, ki so skrbele za prehrano vseh delovnih ljudi. Za majhen kraj je to zelo velika odzivnost prostovoljnosti. Temu primerni so tudi rezultati. Vesel sem, da živim med takimi ljudmi. V svoji župniji, ki obstaja že od leta 1771 (uradno od leta ¡862), pa je bilo tudi treba pomagati, da smo obnovili obe cerkvi in zgradili novo župnišče. Zanimajo me vaši vidni rezultati prostovoljnega dela v času, ko ni požarov. Kot sem že rekel, niso samo moji. Marsikatera pobuda pa je res nastala v moji glavi. Ko smo bili še v občini Domžale in sem predsedoval Krajevni skupnosti Peče, smo si izborili denar za opravljene kilometre. Denarju sem se odpovedal v korist nabave materiala za gradnjo gasilskega doma. Tudi ostali člani so sledili mojemu predlogu, tako smo vedno vsi delali zastonj. Verjamem, da je izredno pomembno za našo mladino tudi njihovo vključevanje v gasilske vrste. Do 50 otrok vozimo na razna tekmovanja ali po samih gasilskih vajah do doma. Brez pomoči zagrizenih prostovoljcev res ne bi šlo. Prav zaradi mladih smo zgradili asfaltno igrišče, ustanovili Kulturno in športno društvo Peče, sedaj pa poleg igrišča gradimo objekt za potrebe gasilstva, športa in rekreacije. Mladim v vaši bližini se ne piše slabo in ni se jim bati, da bodo končali »na ulici«. Veseli me, da so generacije mladih, s katerimi sem delal, aktivne v gasilstvu in tudi na drugih področjih družbenega življenja. Z mladimi je treba delati, jih pritegniti na čim več področjih k aktivnemu sodelovanju. Vključujejo se lahko še v kulturno in športno društvo, v župnijsko občestvo. Prizadevajo si tudi za ohranjanje čistega okolja, saj se na čistilnih akcijah, katere organiziram že tretje desetletje, udeležuje večina mladih. Mladi ne potrebujejo govorjenja. In tega se moramo na vsakem koraku zavedati tudi svetniki. Le preko pravilnega pristopa do mladih jih bomo obvarovali takih in drugačnih stranpoti, jih naučili spoštovati naravno okolje in verjamem, da je taka mladina na pravi poti do uspeha na vseh področjih. Čas dopustov naj vam bo nagrada in blagoslov za vaša opravljena dela. Že drugo leto si bova z Ženo vzela res čas zase in odšla na dopust s prijatelji. Prijel bom tudi za fotoaparat, kije moj zvest spremljevalec in vrgel trnek v kakšnem ribniku ali potoku. Kar precej drugače bo, kot je sicer med letom. DARINKA GRUM Skrb za varnost oskrbe z vodo in zdravstvena ustreznost pitne vode v občini Po predpisih, ki veljajo v RS na področju oskrbe s pitno vodo, Zavod za zdravstveno varstvo iz, Kranja opravlja sistematski nadzor nad kakovostjo pitne vode in varnostjo oskrbe z vodo. To velja za vse vodovode, ki so v upravljanju komunalnega podjetja. Na osnovi tako pridobljenih podatkov pripravlja zavod letno poročilo. Za lansko leto je bilo poročilo izdelano in dostavljeno na Občino Moravče letos v mesecu aprilu. Na območju naše občine sta največja sistema Podoreh-Ples-Krulc in Dešen-Miklavž-Kata-rija, poleg pa še medobčinski sistem Črni graben, ki oskrbuje del občine Moravče preko vodovodnega cevovoda Gradišče - Preserje. Poročilo zajema opise stanja in ugotovitve terenskih ogledov po zapisnikih zavoda. Za vse vodne vire morajo biti sprejeti tudi odloki o varstvenih pasovih, kar tudi kontrolira zavod. V letu 2004 je zavod odvzel preko 400 vzorcev za redne in 35 vzorcev za izredne preglede. Od vseh preiskanih vzorcev jih po veljavni zakonodaji ni ustrezalo le zanemarljivo malo. V vzorcih, ki bakteriološko niso ustrezali, so prisotni pojavi mikroorganizmov na vodnih zajetjih pred kloriranjem in med močnimi nalivi Taki vzorci so odvzeti namerno z. namenom, da se ugotovi vpliv površinske vode na vir, kije zajet in se uporablja kot vir pitne vode. Pitna voda iz sistemov Moravče in Krulc se stalno dezinficiru, v sistemu Dešen pa še filtrira. V ostalih sistemih se voda ne trelira. Zavod mora izvajali tudi kemijske analiza pitne vode, za kar je odvzel preko 180 vzorcev. Poleg rednih analiz so na vodovodih odvzeli tudi nekaj vzorcev za občasne analize, predvsem za ugotavljanje prisotnosti herbicidov in organskih topil. Odvzeti vzorci vode v omrežju so ustrezali veljavni zakonodaji, predvsem zaradi mešanja vode iz drugih sistemov. Veliko pozornost so tudi v letu 2004 posvetili ogledom in kontroli spoštovanja režima v vodovarstvenih pasovih in izvajanju režima v njih. V primeru nepravilnosti podatke takoj posredujejo pristojnim organom. Opravljeni so bili ogledi vseh črpališč, zajetij in vodohranov. Ob pregledih ugotavljajo, da so objekti redno vzdrževani in opremljeni s predpisanim priborom. V letu 2003 je bila opravljena sanacija zajetja Podoreh. Zavod ugotavlja, da bo treba v bližnji prihodnosti tudi v Moravčah zgraditi alarmni sistem in videonadzor, ki na vseh črpališčih v Domžalah že deluje. Na primarnih cevovodih je bila izvedena zamenjava dotrajanih cevovodov v dolžinah, kot so dopuščala finančna sredstva. Na primarnem vodovodnem omrežju je bilo nekaj napak, zaradi katerih je bila za krajši čas motena vodooskrba. Po opravljenih sanacijah so odgovorni opravili temeljito čiščenje in spiranje cevovodov ter nazadnje še obvezno dezinfekcijo saniranega celotnega vodovodnega sistema s klornim preparatom tako, da je v vodi prisotna še predpisana vrednost klora 0,2-0,3 mg/l vode. Zavod na terenu ugotavlja in beleži tudi mrtve odcepe cevovodov, kjer voda zastaja. Posledica je tvorba biofilmov, ki so lahko tudi vzrok razmnoževanja nedovoljenih mikroorganizmov v vodovodnih sistemih. Iz zaključka poročila zavoda o posameznih vodnih virih je razvidno, da je tako vodooskrba iz sistema Črni graben kot iz lastnih zajetij in vrtin v občini Moravče, zdravstvena ocena pitne vode ustrezna, oskrba s pitno vodo pa varna. Za letošnje leto pa zavod predlaga, da se vsaj dvakrat letno vse vodovodne cevovode primarnih, sekundarnih in hidrantnih omrežij spere in temeljito očisti in enako sperejo še vsi vodohrani, črpališča in rezervoarji Po vsakem čiščenju in spiranju pa naj se strokovno opravi še dezinfekcija celotnega vodovodnega omrežja in to tako, da bo koncentracija klora v predpisanih mejah, kol se ta izvaja že od leta 2000, na vsaki dve leti. Predlagajo tudi, da se celotnem vodovodnem omrežju in objektih še naprej opravlja notranji nadzor po sistemu IIACCP, kot je bil pred časom že vzpostavljen. Po poročilu zavoda pripravil M. BR1CL Moravske doline 7 Termitov dan odprtih vrat Nosilec razvoj* v Moravski dolini y^ Največje podjetje v moravški občini je pripravilo 25. aprila 2005 »dan odprtih vrat« za občinske svetnike, občinsko upravo in predsednike krajevnih skupnosti. Direktor podjetja Peter Janežič je predstavil podjetje, ki ima 146 zaposlenih na lokacijah v Drliji in Ihanu. Termitovi delavci so delničarji podjetja kar v višini 65%, obvladujejo pa 98%> lastništva. Velik poudarek dajejo tudi na izobraževanje, saj podeljujejo kar šestdeset štipendij otrokom svojih delavcev. Letno v svojih peskokopih izkopljejo okoli 350 tistoč ton surovine in proizvedejo 200 tisoč ton različnih peskov, za kar iztržijo okoli dve milijardi tolarjev. Dobro sodelujejo z. lokalno skupnostjo, y društvi, šolo in tako na različne načine, v materialu kot finančni obliki, pomagajo pri razvoju občine. Poleg raznih donacij in sponzorstva letno plačujejo približno štiri milijone koncesijskih dajatev. )(_ Mojca Kuhar, vodja komerciale, je predstavila proizvodni program. V svoji organizacijski strukturi ima podjetje dva obrata. Peskokope poznamo, obrat Ilpos pa s svojim proizvodnjim programom dopolnjuje paleto peskov z. livarskimi pomožnimi sredstvi za vse vrste livarn in zajeklarne. Dobri dve leti v obratu Ilpos, ki se nahaja v Selu pri Ihanu, izdelujejo tudi jedra iz. oplaščenega peska, ki ga proizvedejo v Peskokopih. Peske uporabljajo predvsem v livarski industriji, gradbeništvu, za športna igrišča, igrišča za golf za izdelavo strešne opeke in siporeksa. Petinsedemdeset odstotkov proizvodov prodajo na domačem trgu, petindvajset odstotkov pa izvozijo v republike nekdanje Jugoslavije, Italijo in na Poljsko. Letno organizirajo srečanje poslovnih partnerjev in tako promovirajo svoje podjetje. Roman Capuder, vodja obrata Peskokopi, je povedal, da dnevno izkopljejo 1500 ton surovine, jo razmuljijo, odplavijo glino, sušijo in sejejo, s čimer dobijo različne frakcije peska, ki ga zahteva trg. Predstavil je tudi novo pridobitev v podjetju, to je filtrsko stiskalnico, s katero stiskajo odplavljeno glino. Ta glina je z mešanjem organskih komponent primerna za biološko sanacijo odkopov. V bodoče načrtujejo tudi obnovo separacije v Drtiji. Daje dolina bogata s kremenovim peskom, kažejo raziskave, saj zaloge surovin zadostujejo za nadaljnjih trideset let. y^ A lenka Pavlin, vodja kakovosti in varstva pri delu, je povedala, da se podjetje zelo trudi, da so vsi izpusti v ozračje in vode čim čistejši in so pod stalnim nadzorom Zavoda z.a zdravstveno varstvo Kranj. Več let so delali na raziskavah materialov, s katerimi bi zasipali izkoriščene peskokope. Skupaj z ZAG-om (Zavod za raziskavo materiala) so pripravili mešanico materiala, kije primerna za sanacijo. Mešanica je sestavljena iz petdeset odstotkov odkrivke oz. avtohtonega materiala, petindvajset odstotkov organske komponente in petindvajset odstotkov uporabljenih peskov. S to mešanico bodo v kratkem pričeli sanirati zaključene odkope in povrnili naraven izgled krajine. Po predstavitvi so skupaj odšli na ogled peskokopov in proizvodnje, nato pa zaključili dan odprtih vrat v prijetnem klepetu oh z.akuski. Predstavitev je Termit organiziral z.a vse občane moravške občine in prebivalce KS Ihan v soboto, 21. maja, z. namenom približati podjetje občanom. BRANKA B1ZJAN Kultura in njena konkurenčnost v ljubljanski urbani regiji Prve delavnice v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 Ljubljana, 24. maja 2005 - Ljubljanska urbana regija (LUR) je 19.5.2005 v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico »Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji«. LUR je kot prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa z.a obdobje 2007-2013 s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezen nabor projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje pri pripravi programa ključnega pomena, če želimo, da program vključuje prave vsebine in projekte. Prave vsebine in projekti z opredeljenimi nosilci in finančnimi viri so predpogoj za uspešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa; tudi regionalnega. Na posvetu, na katerem so bila uvodoma predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, so udeleženci posveta skupaj pregledali že obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 in realizacijo posameznih projektov s področja kulture v regiji. Udelež.enci so se strinjali, da je v regiji nujno medsebojno povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kol tudi regionalni ravni, če želimo povečati konkurenčnost kulture v regiji; pri tem ima pomembno vlogo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prav tako udelež.enci razprave puščajo odprte možnosti tudi za morebitna nova sodelovanja z. drugimi organizacijami, tudi s področja turizma. V prihodnosti pa je potrebno več pozornosti nameniti tržni naravnanost žive kulturne produkcije, z namenom vključevanja novih partnerjev v projekte s področja kulture. mag. LORENA KOROŠEC 8 Novice iz Navkljub »zategovanju pasu« zainteresirani na strokovno ekskurzijo na svoje stroške Od Mjših se učimo Da se je potrebno učili od tistih, ki znajo nekaj več, se zavedajo tudi svetniki občine Moravče, podžupan Franc Majdič in delavci občinske uprave. Odločili so se, da kljub »zategovanju pasu« v lastni režiji letos obiščejo občino Rogatec in se od njih kaj novega naučijo. Ob prihodu v Rogatec so se ustavili pred Turistično informacijskim centrom, kjer jih je sprejela vodja in jim predstavila delovanje centra, nakar so se skupaj odpravili pred Občino, kjer jih je sprejel župan in poslanec v državnem zboru Martin Mikulič, kateremu so občani že tretjič zaupali vodenje občine. Zupan je predstavil delovanje Občine in njihove prostore. Posebej je poudaril, da »se gredo« politiko pri njih samo pred volitvami, nato pa nanjo pozabijo in vsi skupaj delajo za dobro občanov. Povedal je, da imajo v okviru Novo v Moravčah V torek, 10. maja 2005, so nasproti pošte v Moravčah odprli novo prodajalno s tekstilom ETEX, v kateri prodajajo moška, ženska in otroška oblačila po diskontnih cenah. Se zlasti mladi bodo našli marsikaj zase. Prodajalna je odprla od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 13, ure. Daje ponudba res ugodna, smo se prepričali vsi, ki smo prodajalno že obiskali. Ostali pa ste vljudno vabljeni na ugodne nakupe. (B.B.) Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci Knjižnice Domžale! Skupaj z Vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki Vam bo na 2000 m2 ponudila pestro izbiro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. Selitev načrtujemo v avgustu. Pri selitvi nam posredno lahko pomagate tudi Vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako? Ker se približuje čas poletnih počitnic in dopustov, vam svetujemo, da si že sedaj, na začetku poletja izposodite čimveč počitniškega in drugega branja, katerega boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste šele v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v 1. nadstropje poslovnega centra Mercator. Več knjig si boste izposodili, hitreje se bomo preselili v nove prostore in manj časa bo knjižnica zaradi tega zaprta! Izkoristite torej dolgo vroče poletje in naberite si čimveč branja! Vaši knjižničarji občine tudi Razvojno pisarno, ki pripravlja vse potrebno za prijave na razne razpise tako za občino, kot za občane. S tako pridobljenimi sredstvi in občinskim proračunom, ki znaša okoli 300 milijonov, uspešno rešujejo zastavljene programe na področju komunalne infrastrukture, turizma in drugje. Nato je sledil ogled dvorca Strmol, katerega so v zadnjih letih obnovili in zanj porabili ogromna sredstva, pridobljena v glavnem iz razpisov in od podjetnikov, ki so najemniki grajskih prostorov. Po ogledu gradu je župan vse prisotne povabil v grajsko klel, kjer so poskusili jerpico, degustirali izbrana vina in »premlevali« občinsko politiko. Ogledali so si še trg s cerkvijo, vrtnarijo, konjeniški center in muzej na prostem, kjer so obiskovalcem pripravili etnografsko delavnico, pletenje iz šibja in izdelovanje piščali iz lubja. V »lodnu« - muzejski trgovini - so si nakupili spominke. Za zaključek ekskurzije pa jih je pod brajdo v muzeju župan počastil z dobrotami s svoje kmetije. Moravčani pa so se mu zahvalili s priložnostnim darilom in zaželeli uspešno delo tudi v bodoče in si zaželeli še kdaj na svidenje. BRANKA B1ZJAN Podjetja in podjetniki naše občine »DFTHCA«, kavama iti slaščičarna Osebna izkaznica: Okrepčevalnica Detelca Trg svobode 15a, Moravče Podjetnika: Mateja in Janez Osolnik Datum odprtja: februar 1998 Število zaposlenih: 2 V središču Moravč sloji rojstna hiša znamenitega Moravčana Frana Dele le in v tej hiši je l ud i prijeten lokal »Detelca«, v katerega radi zahajajo mladi in starejši. Prijazna lastnika Mateja in Janez jim posrežeta z okrepčilno pijačo, pa tudi kaj sladkega se najde. Matejo je za poklic slaščičarke navdušila mama. Zelo rada ima svoj poklic, zato tudi prijatelje in znance rada preseneti s sladkimi dobrotami. Skupaj z. možem sta leta 1998 odprla »Detelco«, v kateri delata. Mož. skrbi tudi za nabavo. Imata štiri otroke, ki že radi pomagajo v lokalu. Kot sponzorja priskočita na pomoč društvom in Občini in tudi na ta način promovirata svojo »Detelco« in Moravsko dolino. V lokalu smo opazili urejen kotiček s promocijskim materialom občine in društev. Njuni načrti za prihodnost so, da bi »Detelca« ■■■■■■■■■■■■■■■■ poslala prava slaščičarna. Tega se veselimo tudi vsi, ki radi zahajamo tja na klepet, pijačo in sladkarije. V ponudbi Moravč slaščičarna v pravem pomenu besede prav zagotovo manjka. Joj, kako bi se prilegel hladen sladoled v poletni vročini! Občani komaj čakamo, da se njuni načrti čim prej uresničijo in se odpravijo vse birokratske prepreke, ki ju zavirajo. BRANKA BI/JAN Hffli'! ŠT* A Moravske doline 9 Bukev je padla Spodnja Javoršica, nedelja, 8.45. Zasliši se lomljenje vej in močan pok, sledi tišina. Čez cesto je padla veličastna bukev s premera okoli 70 cm. Zgodilo se je pri vodovodnem zajetju/rezervoarju v Sp. Javoršici (pri Studencu). Bukev je rasla med starim in novim vodovodnim zajetjem, približno 15 višinskih metrov nad cesto. Pripelje prvi avto in obstane, cesta je bila z.aprta z. več kot tono težkim drevesom. Kmalu zatem se z Vrhpolj od svete maše pripelje cela kolona vozil. Sprva šokirani vaščani Sp. in Zg. Javoršice so se na mestu hitro pomenili, kako zadevo sanirati in se domov odpeljali naokrog mimo kmetije Vovk. Načrti za nedeljsko dopoldne so padli v vodo (oz. bolje rečeno čez. cesto) in stekla je akcija. Pripeljali so se trije traktorji, prišli so vaščani, zapele so motorne žage in vsak je poprijel za delo. Drevo je bilo najprej potrebno razžagati na manjše kose in jih s traktorjem odvleči s ceste. Ker nas je bilo dovolj, smo se vsi strinjali, da se les razlaga in odpelje do lastnika. Ob dvanajstih, ko je bila z.adeva sanirana, smo napravili skupinsko fotografijo in nato ugotavljali, da med nami ni junaka, ki bi si upal tako veliko bukev podreti na tisto mesto, kamor je padla. Padla je namreč natančno med obe vodni zajetji in le oplazila novo zajetje ter delno poškodovala ostrešje in ograjo. V kolikor bi padla le meter vstran, bi zagotovo podrla enega od zajetij. Kako tragično bi se z.adeva končala, če bi se to zgodilo nekaj minut kasneje in bi mimo pripeljal avto, pa si niti ne upamo pomisliti. S padcem je namreč bukev v asfaltni cesti pustila dve 10 cm globoki luknji in težko si predstavljamo, kaj bi ostalo od avta in oseb, ki bi se znašle pod takšno silo. Očitno smo imeli Javorščani to sončno nedeljo kar dvakrat srečo v nesreči. Zakaj je bukev padla? Njen koreninski sistem je bil le površinsko razMrjen, saj zaradi strmega skalnatega pobočja korenine niso mogle prodreti globoko v zemljo. Korenine na zgornji strani so bilo poškodovane in močno razkrojene. Prisotnost glive razkro-jevalke (micelij) je bil viden celo v deblu 15 m stran od korenin, kar nakazuje, da je gliva kar nekaj let počasi uničevala vitalne dele bukve. V spomladanskih dneh, ko se temperature dvignejo, se v krošnji dreves začnejo razvijati listi. Le ti vedno silijo krošnjo proti svetlobi in v tem primeru so se veje vsako leto nagibale bolj na spodnjo stran, kjer je bilo svetlobe več. Krošnja za razvoj potrebuje velike količine vode, ki jo dobi s kapilarnim vlekom iz tal. V tej fazi je drevo tudi najtežje (v deblu je največ vode). Ker je bil koreninski sistem oslabljen, deblo nagnjeno na spodnjo stran in polno vode, je okoli 130 let stara bukev navkljub brez.vete.rju padla. Zaskrbljujoče je to, da so v neposredni bližini še tri tako velike bukve, katerih stanje je prav tako vprašljivo. Želimo, da bi si pristojni organi Občine Moravče teren ogledali in ocenili, kako varno stojijo mogočne bukve nad cesto. Le teh namreč ni mogoče enostavno podreti, ker stojijo tik nad omenjenim vodnim rezervoarjem. Hvala vsem, ki sle listo nedeljo poprijeti za delo in pokazali, da Javorščani še vedno držimo skupaj v sreči in nesreči. MAKS MERELA Nazaj k naravi Pri našem DU že tretje leto pod mentorstvom g. Ivana Koder -mana deluje z.eliščarska sekcija. Sestajamo se enkrat mesečno. Običajno je tO ponedeljek. In kaj delamo! Spoznavamo zdravilne rastline. Seznanjamo se z. njihovimi zdravilnimi učinki, nabiranjem, predvsem pa v kakšnih primerih posamezne rastline uporabljamo. Nekatere lahko gojimo kar na domačem vrtu in jih utrgamo, kadar jih potrebujemo, druge naberemo v naravi. V naši dolini še obstajajo neokrnjeni deli narave, kamor še niso prodrli pesticidi. In tja se odpravimo, kadar potrebujemo rastline, ki jih ne gojimo doma. Prav zanimivo je, koliko je z.elišč, ki jih sploh ne opazimo, ker ne poznamo njihovih zdravilnih učinkov, čeprav hodimo mimo vsak dan. Seveda ne mislimo, da bomo z. njimi odpravili vse bolezni, vendar si z. uporabo nekaterih zdravilnih zelišč pridobimo ali vsaj povečamo odpornost. Marsikatero težavo si lahko z. uporabo doma pripravljenih čajev olajšamo. Vabimo vse, ki se zanimate za zdravilna zelišča, da se nam pridružite. Datum vsakega srečanja ali pohoda v naravo je objavljen vsaj 10 dni prej na oglasni deski našega doma upokojencev. VLASTA VRESK, foto: Ivan Koderman 10 Novice iz Srečanje osnovnošolskih društev mladi gasilec Ljubljanske regije v Moravčah Naši uspešna sodelovati že prvič V soboto, 7. maja, seje ob 9. uri pred Osnovno šolo v Moravčah začela zbirati osnovnošolska mladina iz. celotne Ljubljanske regije lil. Zbralo se je 37 ekip s po tremi člani iz. skoraj vseh šol iz občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Litija, Šmartno pri Liliji in Lukovica. Interesna dejavnost, imenovana DMG - društvo mladi gasilec, je bilo letos ustanovljena tudi v Moravčah. Z naše osnovne šole je sodelovalo ekip. Osnovna šola Jurija Vege Moravče, GZ Slovenije, regija Ljubljana III in Mladinska komisija pri GZ Moravče so pripravili srečanje mladine, ki v okviru interesnih dejavnosti deluje v gasilskih krožkih po osnovnih šolah. Ravnateljica Eva Karaž.ija je pozdravila vse prisotne, ekipam in mentorjem pa zaželela prijetno počutje v Moravčah, da bi ob sproščenem vzdušju pokazali veliko tekmovalne vneme in znanja. Sledil je kulturni program z. mentorico Marijo Golar in napovedovalko Karmen Amuš. Recitacije, veseli zvoki harmonik in naši učenci so ustvarili vesel uvod v tekmovalni del. Srečanje DMG je vedno pripravljeno tako, da je v tesni povezavi s krajem, koder se odvija. Ekipe so poleg strokovno-gasilskega gradiva prejele še 10 vprašanj na temo SPOZNAVANJE KRAJA MORAVČE. Vsi udeležen ci so prejeli posebej za tO pripravljeno karto Moravč in turistično zloženko Moravska dolina, ki jim je služila v pomoč pri reševanju le zanimive in poučne teme. Temu bi lahko rekli tudi turistična promocija za naš kraj! Tekmovalni del je potekal tako, da so ekipe v šolskih učilnicah pisno odgovarjale na vprašanja in zložile sestavljanko. Na dvorišču so praktično izvedli vajo prve pomoči. Po poti, označeni na karti, so morali sami najti točke, koder so se izvajale vaje: vezanje vozlov, metanje vrvi v krog in vaja z. vedrovko. Pot jih je vodila čez Čebulovno, po Tomanovi poli, do cerkve, po 'Trgu svobode, okoli spominskih obeležij, do gasilnega doma in nazaj k šoli. Med 37 ekipami so naši učenci - mladi gasilci dosegli naslednje rezultate: • 3. mesto, ml. (Blaž. Lavrič, Jošt Srenjšček, Ambrož Šimenc, mentor Gregor Matečko) • 5. mesto, st. (Janja Juvanovič, Miha Šlibar, David Peterka, mentor Ivo Povirk) • 8. mesto, st. (Blaž Jesenšek, Katarina Stenko, Nejc Lavrinc, mentor Tone Stenko) • 14. mesto, ml. (Matija Šmuc, Robert Koderman, Marcel Korošec, mentor Rok Vozel) • 15. mesto, st. (Petra Burja, Simon Cerar, Peter Merela, mentor Janez. Klopčič) Med starejšimi ekipami je prvo mesto dosegla ekipa z OŠ Venclja Perka Domžale, med mlajšimi pa ekipa z OŠ Šmartno v Tuhinju. Za nami je prelepa majska sobota, vsa v zelenem in v cvetju, takšno Moravsko dolino že od nekdaj poznamo ... Tako so modrovali naši kolegi gasilci in učitelji - mentorji, ki so prišli od drugod. Zadovoljni so bili z vsem in videti je bilo, da so se med nami prijetno počutili. Zavedajmo se, da smo vsi kdaj lahko potrebni zaščite in reševanja, zato gradimo na mladih, omogočimo jim izobraževanje, dajmo jim motiv, da se bodo vključili v gasilske vrste ter v prihodnosti pripravljeni prevzeli naše prostovoljno in humano delo, ki je in bo v dobrobit vseh nas. JOŽE KLOPČIČ, GZ Moravče, Mladinska komisija, joto: Špela Klopčič Ob /OS obletnici POD Moravče Gasilstvo ima v Moravski dolini že dolgo tradicijo. Začetki gasilskega društva segajo v leto 1900. V občini je bilo vseskozi eno glavnih prostovoljnih gasilskih društev, ki je združevalo ljudi, ki so pripravljeni pomagali bližnjemu v primeru nesreče. Vse generacije vodilnih v društvu so se zavzemale za napredek tako na strokovnem kot tehničnem področju. Zob časa je kljub rednemu vzdrževanju pustil sledi na stavbi gasilskega doma. Tako je nujno potrebno obnoviti ostrešje ter zamenjati kritino, saj kot dobri gospodarji ne smemo dopustiti, da bi delo naših prednikov propadlo. Na vas, dragi občani, se obračamo, ker delujemo tudi za vašo varnost in vemo, da nam boste radi pomagali. V juniju vas bodo obiskali naši predstavniki, ki bodo pobirali prostovoljne prispevke. Visok jubilej, 105. obletnico uspešnega delovanja, bomo praznovali 14. avgusta z veliko vrtno veselico, na predvečer pa z občinsko gasilsko vajo. Zahvaljujemo se vam za vašo finančno pomoč in vas vabimo na naše praznovanje. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! PGD Moravče Moravske doline 11 Uspešno tekmovanje društev Gasilske zveze Moravče Gasilska tekmovanja spadajo v področje strokovne vzgoje kot posebna zvrst strokovne usposobljenosti in praktične izurjenosti gasilcev. Gasilci morajo vzdrževati stalno fizično in psihično kondicijo in tekmovanja so priložnost objektivnega ugotavljanja tako strokovne usposobljenosti kot kondicije. Tekmovanje je tudi priložnost za občane in občanke, da se sami prepričajo o usposobljenosti njihovih gasilcev, saj ne vemo, kdaj in kje bo potrebna njihova pomoč. Letošnji tekmovanji GZ Moravče sta bili po številu udeleženih PGD in številu tekmovalnih enot zelo uspešni. Mladi gasilci in gasilke - pionirji, pionirke, mladinci in mladinke so tekmovale 28. maja dopoldan v športnem parku v Moravčah. Pionirji in pionirke so tekmovale v vaji z. vedrovko in v štafeti s prenosom vode, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in v štafeti na 400 m brez. ovir. Letos je svoje tekmovalne desetine pripeljalo vseh pet društev, kar je zelo pohvalno in kaže na napredek mladinskega gasilstva občini Moravče. Letos so bili najboljši pionirji z. Vrhpolj, na drugem mestu pa pionirji iz. Velike vasi, ki so z.a zmagovalci zaostali le za 0,9 točke. Upamo, da bo pionirje iz. Velike vasi ta uspeh vzpodbudil, da se bodo v prihodnje redno udeleževali gasilskih tekmovanj. Med dekleti sta obe prvi mesti odšli v Peče. Res je, da so nastopile le pionirke iz. Peč, toda dosegle so absolutno najboljši rezultat med vsemi enotami pionirjev in pionirk. Doseženi so bili naslednji rezultati: Kategorija Enota Vrstni red Število doseženih točk PCD VRHPOUE 1 1093,10 PCD VELIKA VAS 2 10'<>'2,20 PIONL PGD PEČE 3 1090,10 PGD MORAVČE 4 1075,90 PGD KRAŠCE 5 1074,70 PIONIRKE PGD PEČE 1 1098,40 PGD MORAVČE 1 1062,09 Q 3 PGD PEČE 2 1060,23 PGD VRHPOUE 3 1032,43 PGD KRAŠCE 4 1015,04 i ^ PGD PEČE 1 1048,08 MLA DINK PGD KRAŠCE 2 1042,62 PGD MORAVČE 3 1040,56 V soboto, 4. junija, popoldan pa so tekmovali člani, članice, starejši gasilci in prvič tudi starejše gasilke. Člani in članice so se pomerili v vaji z. motorno brizgalno in v štafetnem teku brez. ovir, starejši gasilci pa v vaji s hidranlom in v vaji raznoterosti. Nastopilo je 8 enot članov A (lani 8) 6 enot članov B (lani le 3), 3 enote članic A (enako lani), 1 enota članic B (enako lani), 3 enote starejših članov (lani 2) in prvič 1 enota starejših članic, skupaj 22 enot, kar je lepo število za 5 prostovoljnih društev. Posebej je treba tudi letos pohvaliti PGD Vrhpolje, kije na tekmovanje pripeljalo kar 6 enot gasilcev. Enote so dosegle naslednje rezultate. Kategorija Ekipa Vrstni red Število doseženih točk PGD VRHPOUE II 1 882,77 PGD KRAŠCE II 2 874,50 NI A PGD PEČE 3 868,61 PGD VRHPOUE III 4 868,40 PGD KRAŠCE 1 5 866,90 PGD VRHPOUE 1 6 865,90 PGD VELIKA VAS 7 861,89 PGD MORAVČE 9 831,80 ČLANICE A PGD KRAŠCE 1 863,82 PGD PEČE 2 837,39 PGD VRHPOUE 3 830,55 PGD VRHPOUE 1 894,40 PGD PEČE 2 873,25 PGD KRAŠCE 3 870,94 PGD VELIKA VAS 4 869,90 PGD MORAVČE/ 5 861,50 PGD MORAVČE 11 6 855,34 ČLANICE B PGD MORAVČE 1 810,83 STAREJŠI (74 SFI Cl PGD MORAVČE 1 1 889,90 PGD MORAVČE II 2 862,50 PGD VRHPOUE 2 834,50 STAREJŠE GASILKE PGD MORAVČE 1 866,15 Pokala z.a prvi mesti z.a člane A in člane B sta obogatila zbirko na Vrhpoljah, članice A so ga odnesle v Krašce, članice B pa v Moravče. Tudi pokala starejših gasilcev in gasilk sta ostala v Moravčah. Pokale je v prisotnosti predsednika tekmovalnega odbora, poveljnika GZ Moravče, Hermana Šlibarja, podelil predsednik GZ Moravče, Ivan Vidic. GZ Moravče je po organizatorju - PGD Moravče pri obeh tekmovanjih poskrbela, da so se tekmovalci okrepčali. B. BRVAR, foto Katarina Petere 12 Novice iz Za 1. maja veselo v Tuštanju Ko se pavi skrijejo... Že več mesecev pred prvomajskim srečanjem se marsikaj dogaja, saj člani Društva krajanov Sp. in Zg. Tuštanja pripravljajo vse potrebno za tradicionalno srečanje na gradu. Zadnje dni pred srečanjem je bilo moč dobiti brošuro, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Z njo so vabili na prijetno druženje, ki se je za najbolj pridne pričelo ob 4. uri zjutraj s startom pohoda planincev. 109 pohodnikov iz vse Slovenije seje odpravilo na 52 km dolgo pot, nekateri že desetič. Po prvomajski budnici molociklislov smo se prebudili v prijetno, sončno jutro. Po vsej dolini seje začela razlegali prijetna glasba, kije vabila na 12. srečanje na Grad Tuštanj. V dopoldanskem programu je najmlajše zabavala speljem in čarovnijami pevka Damjana Golavšek. Marsikaj zna in otroci so se aktivno vključili v njen nastop. Uspelo ji je celo prebuditi grajska zvonova, da sta seji pridružila in naznanila čas za kosilo. Otroci so se imeli možnost zabavati v pravljičnem gradu. Odrasli, bilo nas je preko S000, smo se vedno pogosteje obračali proti cesti, po kateri so se v zgodnjem popoldnevu sprehodili številni konjeniki. Sledil je sprevod oldtajmerjev: starih traktorjev, mopedov in osebnih vozil. Kljub svoji mladosti je veliko pozornosti zbujalo vozilo domače izdelave s tablico Občina Moravče. Ob vsesplošnem rajanju je presenetil še Vili Resnik z nastopom, ki je bil povezan s skakanjem po mizah. Oh profesionalnem nastopu ansambla Svetlin, je bila to atrakcija, ki ima različna, odobravajoča in odklonilna, sprejemanja pri posameznih obiskovalcih. Jutranje pohodnike sla ob 17. uri pozdravila g. župan Martin Rebolj in predsednik Planinske zveze Slovenije g. Franc Ekar. ki sta podelila priznanja petim posameznikom z.a vseh 10 organiziranih prvomajskih pohodov. Priznanje s strani krajanov Tuštanj so iz rok predsednika g. Francija Cerarja dobili tudi župan, predsednik PZS in evropska poslanka Ljudmila Novak za dobro sodelovanje. Med prireditvijo smo se lahko ob brošuri seznanili s porabo sredstev pridobljenih na tem srečanju. Zaradi številnih prostovoljnih aktivnosti domačinov porabijo večina sredstev z.a komunalno ureditev krajev oz. oplemenitenje namenskih sredstev. Zanimivo je prikazan tudi zgodovinski pregled razvoja kraja in gradu, ki je v lasti Petra in Ane Pirnal. S fotografijami so predstavljene znamenitosti v občini Moravče in vidne osebnosti kraja. Predstavitev je pripravilo 11). Na vidnem mestu so sponzorji, med katerimi sta največja Avlo Setnikar in Sam. Zbodla me je beseda, ki je na več mestih vabila na ribolov. Potrebovala sem pojasnilo, ki se glasi: Ribolov je srečolov z vsemi polnimi zadetki, ki so jih krajani zbrali med donatorji v obsegu 2000 dobitkov. Če bi morala komentirali celotno organiziranost, bi se opredelila za izpeljavo do zadnje pike, celo z vremenom je bilo dogovorjeno. Pijače in kvalitetne hrane je bilo dovolj, program zanimiv za staro in mlado in je trajal dolgo v noč. Najlepše pa je bilo videli več generacij skupaj, ki so složno pripravljale vse potrebno. V enotnih majicah so skrbele za izvedbo in pospravile po prireditvi. Ni bilo malo tudi posameznikov iz sosedih krajev, ki so se radi vključili v lušlanjsko prostovoljno aktivnost. I'u se paČ dogaja, dogaja do le mere, da sla celo grajska pava. vajena obiskovalcev, presodila, da je najboljši umik na najvišjo točko senika. DARINKA GRUM ZAHVALA Društvo krajanov Sp. In Zg. Tuštanja se najlepše zahvaljuje vsem spon/oijcm in vsem, ki ste inim kakorkoli pomagali pri organizaciji prvomajskega srečanja. Dobro se zavedamo, da bi brez vaše pomoči težko i/peljali srečanje v takšni obliki. Prav posebna zahvala pa velja družini Pirnat. ki nam že vrsto let omogoča, da so srečanja na prostoru, ki nudi obiskovalcem \ enkraten ambicnl in našim željam vedno prisluhnejo. Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanja Moravske doline 13 Deseti prvomajski pohod Planinsko društvo Moravče je letos organiziralo že 10. tradicionalni prvomajski pohod po Moravski planinski poti. 109 pohodnikov, kije zastopalo celotno Slovenijo, se je zgodaj zjutraj podalo iz. Tuštanja na 52 km dolgo pot. Pot skozi gozd in noč, proti Javoršici, nas je kar hitro ogrela. Sprva se ni videlo kaj dosti, le kar smo si ohsvetili s svetilkami, slišati pa je hilo le oddaljeno brnenje motorjev v dolini. Ko smo stopili na piano, pa so zaž.arele vse lučke, kar jih je posejanih tja do Gorenjske... Med tihimi koraki in posameznimi pogovori smo se vzpenjali proti Murovici, ko se je oglasil zvonček smo ugotovili, da smo pod vrhom. Začelo se je daniti... proti Ciciju so nas začeli spremljati zvoki moravške godbe, ki so prihajali iz. doline. Kmalu smo bili pri Sv. Miklavžu, kjer nas je čakalo prvo okrepči-lo, nekoliko daljši postanek pa je sledil pri planinskem domu. Pot proti Pivklju nas je vodila nad kamnolomom, odpiral pa se je tudi lep razgled po savski dolini. Na vrhu nas pozdravi nov zvonček in klopca, na kateri so se zvrstili le nekateri. Pot nas je priganjala naprej in ko se odpre pogled proti Vrhu nad Mlinšami in naprej proti Limharski gori, pomisliš, da te čaka le še en resnejši vzpon, z. Gore navzdol pa bo že šlo... no, tako je tudi bilo. Postanki v Kandr-šah, na Limharski gori in v Vinjah so še kako prav prišli. Traso MPP smo ta dan nekoliko priredili, ker nas je priganjal čas in s tem sprejem na Tuštanju. Gostitelji so nas prijetno presenetili, tako s priznanji za desetkratne udeležence kot z. drugimi pozornostmi, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Največje presenečenje, ki je bilo do zadnjega v tajnosti, pa je bil obisk predsednika Planinske zveze Slovenije g. Franca Ekarja, ki je s tem tudi izkazal priznanje našemu društvu in vsem pohodnikom. Udeleženci pohoda so se zadovoljni odpravljali na domove z obljubo, da se naslednjega I. maja zopet vidimo. To pa je tudi najlepša zahvala društvu in vsem, ki so se trudili s pohodniki. Za okrepčilo na poti se najlepše zahvaljujemo; za skrite zaloge domačinom v Sp. Javoršici, Mežnarjevim pri Sv. Miklavžu, Pirčevim, Osole-tovim ter Lojzki in Vinku Kosu pri planinskem domu, ge. Kseniji Novak - Spina v Kandršah, ter Lukovim v Vinjah. Pridružite se nam na II. prvomajskem pohodu naslednje leto, če ne v celoti pa vsaj del poli. Lepo vabljeni! LEON LAV Rit Spominska slovesnost v Cesn/leah »Tega zločina, tik pred koncem druge svetovne vojne, se spominjamo na današnji slovesnosti z globokim spoštovanjem!« Spominska svečanost je bila na kraju zločina v Češnjicah v soboto, 30. aprila. Kot vsako leto smo UO OOZZB in udeležencev NOB Moravče, tudi letos pripravili svečano proslavo ob 60-letnici poboja aktivistov NOB v moravški dolini. Mladi člani so pripravili kulturni program, sodeloval je mešani pevski z.borDU Moravče in mlada harmonikarja. Navzoče je pozdravil predsednik OOZZB Moravče tovariš Jože Kveder in župan Občine Moravče tovariš Martin Rebolj. Slavnostni govornik je bil predsednik glavnega odbora ZZB Slovenije tovariš Jože Božič. »Bliža se 60-letnica konca druge svetovne vojne in zmagovitega boja slovenskega naroda, ki se je končal skupaj z. zavezniki maja 1945, s porazom največjega zla 20. stoletja - nacifašizma. Z junaškim bojem in velikimi žrtvami smo se Slovenci uvrstili v svetovno skupnost svobodoljubnih narodov. V Sloveniji ni bilo doline ali zaselka, v kateri ne bi delovali odbori O F. Tako je bilo tudi na Moravškem. Skoraj ni bilo hiše, ki ne bi imela kakšnega skrivališče za ljudi ali material. V neštetih hudih bojih so delovali na Moravškem od vsega začetka upora vse do konca vojne moravški partizani iz enote 4. operativne cone divizije NOV. Skozi Moravče je potekala kurirska pot, kije povezovala Dolenjsko preko Save s Štajersko. Tudi sam sem sredi poletja 1944 prehodil dolgo pot iz Bele krajine preko Moravč na Gorenjsko in od tam na Primorsko. Ni bilo noči, da ne hi na tej dolgi poti doživel spopadov s skupinami domobrancev ali raz.trgancev. Imeli smo srečo. Kurirji so me varno pripeljali čez vse spopade. Tik pred osvoboditvijo so nekateri izmed njih izgubili življenje. Na tem mestu jim izrekam za njihovo junaštvo veliko zahvalo. V organizira nj u osvobodilne g a gibanja na Moravškem sta bila vključena brata Miha in Jože Pirnat, ki sla ustanovila prvi odbor OF za Moravsko dolino. Pred dnevi je minilo 60 let od krutega poboja aktivistov NOB: Staneta Cerarja - Julija, Miha Prinuta in Gvida Cerarja s strani domobrancev. Ti so se že pripravljali na beg s poraženo vojaško silo nemškega okupatorja in so v besu poraza v zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh leta 1945 storili številne krute zločine nad ranjenimi in ujetimi partizani in aktivisti O F po vsej Sloveniji. 5. maja ¡945 smo ustanovili lastno vlado in vojno končali z. lastno republiko. OF in NOB nista le pripomogli k slovenskemu narodovem preživetju, ampak tudi k zmagi demokracije v Evropi, zmagi nad fašizmom in nacizmom. V tem boju smo postavili temelje lastne državnosti, ki je bila osnova v vojni za Slovenijo 1991 in nastanek samostojne, neodvisno priznane članice ZN - Republike Slovenije!« Obsodil je oskrunilev spominskega parka NOB na Trnovem nad Novo Gorico z. obešenjem fašistične zastave, onečaščene plošče Z imeni 2 300 padlih borcev NOB. Omenil je, da bo 9. maja v Moskvi evropska prireditev ob 60-letnici konca NOB, pri nas bo 7. maja v Ajdovščini. Zato najodločneje protestiramo proti poskusom prevrednotenja NOB in oživljanjem fašističnega in nacističnega revanšizma. ANTE PA.IK 14 Novice iz Ob 60-tetnici prve vlade v Ajdovščini V soboto, 7.maja, smo se člani Območne organizacije Zveze Združenj borcev Moravč in Domžal udeležili spominske svečanosti ob 60-ietnici prve slovenske narodne vlade, ki je bila ustanovljena 5.maja 1945 v Ajdovščini. Reka ljudi iz vseh koncev Slovenije se je valila proti Glavnemu trgu. Se posebno svečan je bil prihod častne enote naše vojske in preko 300praporščakov. Proslave so se udeležili številni visoki gostje: predsednik OZZB Slovenije dr. Janez Slanovnik, nekdanji predsednik Slovenije lov. Milan Kučan, evropski poslanec lov. Bona Pahor, predstavniki političnih strank in drugi. Pripravili so bogat kulturni program. Nastopili so tamkajšnja pihalna godba, partizanski pevski zbor, umetnica Jerca Mrzel, PZ Srečko Kosovel ter igralec Aleksander Valič. Slavnostni govornik je bil akademik in takratni partizan Ciril Zlobec. V svojem govoru je podrobno opisal pomen NOB. Opozoril je na pomen, ki gaje imela prva narodna vlada za Slovence. Dejal je, da je bila prva vlada pod vodstvom Borisa Kidriča prva revolucionarna in partizanska. Njen pomen pa je toliko večji, ker je bila zaradi svojega programa to Narodnoosvobodilna slovenska vlada. Poleg znanih umetnikov je nastopil l udi Aleksander Valič, kije poudaril: » Spet sem in! Ne damo se! Posebna časi mi je, da sem tu nastopil v okviru dramske skupine 9.korpusa, prav na takratni svečanosti, 5.maja 1945, pred šestimi desetletji.« Kakor tovariš Zlobec, je i udi tov. Va- lič požel velik aplavz. Zadonele so partizanske pesmi, kakor tudi preko 10.000 zbranih na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Ponovno smo pokazali, da spoštujemo in cenimo zmago NOB in prvo slovensko narodno vlado. ANTE PAJK, tajnik OOZZB Moravče Prihodnost Ivrope šestdeset let po drugi svetovni vojni in spomenik v Moravčah Čeprav je druga svetovna vojna v veliki meri pretresla vse evropske narode in precejšnji del preostalega sveta, ima vsak narod svojo izkušnjo te svetovne morije in človeške norosti. Tudi slovenski narod je ta vojna zaznamovala, ne le v času njenega trajanja, pač pa vse do današnjega dne. Z napadom na Jugoslavijo ter s fašistično in nacistično okupacijo slovenskega ozemlja smo bili Slovenci proti naši volji sredi vojnega dogajanja. Pri tem ima gotovo z.elo pomembno vlogo narodnoosvobodilni boj, kije združil vse sloje Slovencev v uporu proti okupatorju. Ko je vodilno vlogo prevzela komunistična partija pod idejnim vodstvom Rusije in Beograda, je naenkrat postalo sporno ideološko prepričanje borcev oziroma vseh tistih, ki niso odobravali socialistične revolucije in komunizma. Dogajale so se čistke znotraj samih partizanskih vrst in se nadaljevale po vojni s pokoli nasprotnikov in mnogih nedolžnih civilistov. Prav revolucionarna usmerjenost in protikaloliška naperjenost partije ter strah pred poboji so pripomogli k upornosti dela Slovencev in k odločitvi za kolaboracijo z. okupatorjem. Zal se je vnela bitka med samimi Slovenci, kije nismo razrešili do današnjega dne. V duhu združene Evrope v teh dneh obnavljamo spomin na grozote preteklosti z namenom, da bi nam resnica pomagala k boljši in lepši prihodnosti. Jasno je, da je glavni krivec nacistična Nemčija, kije skupaj s fašistično Italijo okupirala slovensko ozemlje. Prav tako je jasno, da nemški narod prevzema za te grozote vso odgovornost, jo obžaluje in želi gradili mir v sedanji in prihodnji Evropi. Evropska unija je zalo prava možnost in priložnost, da evropski narodi gradijo skupno mirno in lepšo prihodnost. Tega se še posebno veselijo vsi listi narodi, ki so si po koncu druge svetovne vojne sicer izborili mir, ne pa svobode, ker so takoj postali žrtev komunističnega totalitarizma. In takšno skupno in mirno prihodnost z. vsemi narodi Evrope si Želimo gradili tudi Slovenci. Začeti pa moramo doma. Nekateri sicer trdijo, daje sprava že bila. zato ni potrebno več govoriti o preteklosti in pisati zgodovine na novo. Vsi pa vemo, da res- nične sprave ne more biti, če se olepšana pravljica o idealnem partiz.anstvu in komunizmu želi gojiti še naprej, po drugi strani pa nismo sposobni izreči vsaj opravičila vsem nedolžnim žrtvam vojne in povojne revolucije ter jim priznati njihovo tiho trpljenje in krivico zaradi izločenosti in ožigosanja v preteklosti. Vojna je čas grozot in trpljenja za zmagovalce in poražence. Slovenci smo bili veliki poraženci, ker smo iz te vojne poleg številnih žrtev odnesli tudi rane medsebojnega sovraštva, ki se le počasi celijo. In dokler rana ni očiščena umazanije in tujkov, se ne more zaceliti. Očistimo jo, vlijmo nanjo olje sprave, ki celi in ne žge, ter zaživimo bolj polno, osvobojeni ran preteklosti in ponosni na svoje veliko dejanje. Naša lepa dežela si to zasluži-Ali si to deželo zaslužimo tudi mi? V občini Moravče je bilo po vojni postavljenih mnogo spomenikov vsem tistim, ki so padli v partizanskih vrstah. Do sedaj pa ni bilo niti enega spomenika, ki bi obeležil smrt tistih, ki so bili prav tako žrtve vojne in revolucije, samo da so se v vojnem viharju znašli na drugi strani ali pa so postali žrtev zaradi svojega verskega prepričanja ali morda celo sosedskega spora. Zato je obeležje, ki se poslavlja v parku ob cerkvi, zgolj skromen obliž za vse rane, ki so jih pretrpeli umrli, še bolj pa za njihove svojce, ki so vsa leta po vojni morali poslušati in prenašati prikrojeno resnico. Spomenik je najmanj, k ob strokovni razlagi Albina Mikuliča skupaj s častnim občanom Občine Domžale dr. Miroslavom Stiplt>vškom , evropsko poslanko Milko Novak, poslancem Francem Capudrom, predsednikom Zveze veteranov vojne za Slovenijo in ostalimi udeleženci ogledal. BOJANA DORIČ Moravske doline 21 Taborniki v adrenalinskem parku Končno je prišel dan, ko smo se PP-ji in mlade Grče podali dogodivščinam naproti. V soboto, 14.5.2005, se nas je 6 tabornikov odpravilo v adrenalinski park na Ljubelj. Tam smo imeli rezerviran 4-urni adrenalinski program, ki nas je pošteno izmučil. Ob prihodu v gostišče Koren so nas pričakali inštruktorji, ki so nas popeljali na vrtoglave igračke. Naš inštruktor Iztok in njegov kolega »Jagoda« sta nam in skupini poleg nas razložila pravila, ki jih je nujno potrebno upoštevati na višinskem poligonu. Oblekli smo se v pasove, kakršne nosijo plezalci, in se povzpeli na 8-metrski poligon. Na vrhu so nas čakale prepreke iz visečih gum, vrvi, ležečih debel in podobno. Prepreke si moral prehoditi s partnerjem, ki si ga izbral. Po tem preizkusu nas je čakalo najhujše. Povzpeli si se moral na 9-metrski steber, na katerega si moral stopiti in se obrniti za 180°. Najhuje je bilo to, da na vrhu ni bilo nobene opore, na katero bi se lahko oprl. Da si prišel dol, si moral narediti korak v boljšo prihodnost - v prazno. Seveda si bil privezan na treh koncih. Naslednja atrakcija se je imenovala orjaška gugalnica. Privezan si bil na dveh dolgih žicah in na hrbtu si imel zanko, katero si sam odvez.al, da si se spustil v guganje. Ko smo dali tO vsi mimo, smo se z. inštruktorjem podali na 15-minulni sprehod do t. i. Flying foxa (spust s škripcem čez sotesko), kar je bilo bolj z.abavno kol strašno, vsaj zame. Po uspešnih spustih, smo se vrnili h gostišču, kjer smo opravljali še malo ekipnih preizkušenj na trdnih tleh in plezali po steni. Predvidene 4 ure so se končale. Vsi smo se počutili, kot bi prišli iz. tridnevnega pohoda - utrujeni. To je bilo dokaz, da smo doživeli zvrhan kup adrenalina. Zapeljali smo se do Tržiča, še do zadnjega skupnega postanka in si privoščili zaslužene pice. 11.DORIC Taborniki- grče v akciji »Slovenija v g Že dve leti med starejšimi taborniki poteka akcija »Popotnik«. Namen te akcije je druženje, vzdrževanje telesne aktivnost in spoznavanje naše lepe domovine. Tako smo do sedaj obiskali že velik del planinskih vrhov, širnih dolin, krajinskih parkov, naravnih in kulturnih zanimivosti, muzejev. Spotoma spoznavamo staro arhitekturo, raznoliko krajino, način življenja, navade, običaje ljudi in seveda tudi kulinariko naše dežele. V tednu akcije »Slovenija v gibanju« pa smo se odločili za velik podvig. Odločili smo se prevoziti 100 km na kolesu in prispevati svoj delček k akciji, predvsem pa k svojemu zdravju. Ker smo večinoma vsi šele začetniki na kolesu (naj povem, da smo si večinama sposodili kolesa od svojih otrok, ali smo jih dobili za darilo ob srečanju z. abrahamom), smo si izbrali ne preveč zahtevno varianto. Odločili smo se prevoziti pot od Moravč do Cerkelj na Dolenjskem, natančneje do Kljunovih toplic, kjer smo pred nekaj leti imeli taborniki letno taborjenje. Na dan zadnjega ledenega moža Bonifacija je bito jutro mrzlo, tako da nas je na začetku na kolesu kar malo zeblo v nosove in roke. A kmalu smo se s poganjanjem pedalov ogreli. Ko pa se je izza Zasavskih vrhov pokazalo sonce, smo se pričeli slačiti in oblačila pospravljati v nahrbtnike. Pot nas je vodila po Zasavju, mimo Kisovca, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, kjer smo imeli prvi krajši postanek. V Hrastniku smo se odločili zaviti na desni breg Save, ker ni tako prometen. Ozka asfaltna cesta nas je pripeljala mimo Zidanega Mosta v Radeče, kjer smo prečkali železni most in prešli na levi breg Save. Nadaljevali smo vožnjo do Sevnice, vendar smo se, da bi se izognili prometu, podali na bolj strmo in daljšo pot. Med majhnimi vasmi in zaselki, travniki in polji, kjer so kmetje že pričeli s košnjo, je bila vožnja prijetna. Dišalo je po pokošeni travi. V Sevnici smo imeli daljši postanek. Okrepčali smo se in popili kovico. Za nami je bilo ž.e več kot pol poti, a še vsi smo imeli dovolj moči in dobre volje, da smo se odločili nadaljevati pot s kolesom. Čez drn in strn smo se spuščali proti Krškemu, kjer nas je čakal kombi in osvežilna limonada. Pred nami je bilo še dobrih 12 km do cilja. Ker smo vedeli, da nas na cilju čaka bazen s termalno vodo, kjer si bomo lahko spočili utrujene mišice, smo kar laže potiskali kolo proti cilju. mnju« Vseh devet zagnancev, ki smo se odločili, da pot prekolesarimo, smo prišli srečno na cilj. Sledilo je zmagoslavje in seveda čestitke naših gostiteljev (starih prijateljev), ki so nas pričakali na cilju z. golažem in kozarčkom pravega cvička. Čestitke so deževale tudi od naših članov, ki se za vožnjo s kolesom niso odločili ali so nas spremljali kot spremljevalna ekipa s kombijem. Zvečer smo v prijetnem ambienlu med vinogradi ž.e delali načrte Z.a prihodnjo »ekspedicijo«. MILENA SMOLNIKAR Potep po Logarski dolini Skavtsko leto skavtske skupine Moravče I se približuje koncu. Čakata nas le še težko pričakovana poletni in potovalni tabor. Za »nagrado«, ker smo bili vse leto pridni, smo se odpeljali na iz.let. Drugi maj je bil kot nalašč pravi dan in vreme za odkrivanje lepot Ijogarske doline. Sprehodili smo se do slapu Rinke, kjer smo se ohladili. Nekateri smo pot nadaljevali na Okrešelj, drugi so po dolgem in po čez prečesali dolino. Po obilnem kosilu smo z. duhovnim voditeljem prisluhnili šmarnicam in tako osmislili mesec maj in naš izhod. Spoznali smo še en del naše Slovenije. Kam nas ho pot vodila naslednje leto, pa prepustimo prijetnemu presenečenju KRISTINA NOVAK 22 Novice iz V treh dneh prečkati Pohorje Lepo vreme je bilo med prazniki naklonjeno vsem ljubiteljem narave. Nekaj pohodnikov iz Moravč in okolice se je odločilo, da bodo praznične dni izkoristili za tri dnevni pohod od Maribora preko Pohorja do Slovenj Gradca. Pod vodstvom Slavka Krnšnika iz. vodniškega odseka PD Ljubljana -Matica se je v soboto, 30. 4. 2005, ob 7. uri na železniški postaji v Ljubljani zbrala manjša skupina. Po prvih informacijah so se z vlakom odpeljali do Prugerskegu, tam prestopili in se odpeljali do Maribora. Do vzpenjače v vznožju Pohorja, so se pripeljali z. avtobusom. Na Bellvi so prispeli okoli 12. ure in pohod preko Pohorja seje začel. Prvi dan so hodili 5 ur in obiskali koče ob poti. Ogledali so si tudi prelep slap Šumnik in Črno jezero. Noč so prespali v koči na Osankarici. Novo jutro jih je pričakalo svete, a sončno. Pred njimi je bilo dolgih 9 ur hoda. Podali so se v gozd, kjer so kmalu prispeli na poslednje bojišče Pohorskega bataljona. Pot jih je nato vodila čez. hribe, doline, po močvirju in snegu. Ustavljali so se v kočah, kjer so si malo oddahnili in v svoje planinske knjižice Žigosali postojanke potrebne za osvojitev slovenske transverzale. Kljub utrujenosti so si ogledali še Lovrenška jezera. Tradicionalni tek na Murovico Prizadevni Stegnanci se v spomladanskem času niso zadovoljili samo z očiščevalno akcijo vasi in poti ob Rači, ampak so organizirali še tek in pohod na Murovico. V poznih popoldanskih urah so po dolgi hoji končno prispeli v Ribniško kočo. Najbolj so se razveselili lepih sob in kopalnic. Časa za počitek je bilo ktu- dovolj in zadnji dan so dobre volje Že zgodaj zjutraj odšli preko Kop in Kremžarjevega vrha do Slovenj Gradca. Pol je bila naporna in predvsem dolga. Narava, ki jih je spremljala, jim je vlivala novih moči. Spremljali so jih ptičje petje, prebujajoča se narava, mravljišča ter mnoge naravne znamenitosti. Vodnik Slavko Krušnik jim je bil vzgled vztrajnosti in moči, saj je kljub visoki starosti stopal neutrudno, s svojimi neštetimi šalami pa je vnašal med pohodnike vedrino in optimizem. B. DORIČ Odkrivali lepote Slovenije Na deževno nedeljo, 10. aprila, smo se skavti klana McMaček. kljub temu da nam je vreme pošteno zagodlo, napotili v čudovit, a hkrati zelo oddaljen kraj v Sloveniji, v Log pod Mangartom. Po dolgotrajni vožnji, počitku ter ogledu Korit-niče in Soče odšli na ogled slapov. Prepričali smo se , da je čista voda nekaj edinstvenega in »pogrešljivega« v življenju. Ker dež. ni Tek predstavlja inovacijo med podobnimi prireditvami, saj so si tekmovalci lahko sami izbrali pot; morali pa so se javiti na treh kontrolnih točkah: na vrhu Murovice in pri Mašonu (Severjevo znamenje) in seveda nato na cilju, ki je bil na startu v Stegnah. Letos je teklo devet tekmovalcev. Pohodniki. ki jih je bilo kar nekaj, pa niso tekmovali, ampak so se odpravili na Murovico in nazaj. Vmes so imeli čas za daljši klepet, medlem ko si tekači tega niso mogli privoščiti. Vsak udeleženec prireditve je moral prispevati startnino. Iz zbranih sredstev so organizatorji krili stroške priznanj in zaključne prireditve. V teku je zmagal tako kot lansko leto Milan Cerar z rekordnim časom 39 minut in S sekund, druga je bila Diana Pučnik, ki je pot gor in dol opravilu v 40 minutah in 55 sekunduh, tretji pu Uroš Cerar, ki je s potjo na Murovico in nuzuj opravil v času 43 minut in 52 sekund. Po tekmi je direktor dirke Tine Cerar na novinarski konferenci ruzloz.il, daje bilo zanimanje za nustop nu tej tekmi veliko večje, kot pu hi sodili po številu prijavljenih tekmovalcev. Za nastop so se zanimale predvsem maratonske tekmovalke iz Doba, ki sodelujejo na vseh podobnih tekmovanjih. Menda so se raznesli glasovi, da bo dirka zaradi edinstvene proge uvrščena v Gui-nesovo knjigo rekordov. Glede na to, da je bil direktor preveč zaposlen, je njegov namestnik interesentom pojasnil, da gre z.u čisto vaško dirko in du si organizacijski odbor ne more privoščiti, da bi po Ciclju iskal tekmovalce, ki bi se izgubili. Vaški odbor tudi ni dobil nobenih sredstev od širše skupnosti, da bi zagotovil nujno medicinsko pomoč ter varnostno službo. Po končanem teku in pohodu so organizatorji pod Vehovčevim kozolcem razdelili priznanja, nato pa so udeleženci ob kozarčku obujali spomine na pot, ki sojo prehodili oz. pretekli. TONEPAČN1K ponehal, smo si na jasi naredili zavetišče, si skuhali kosilo ter se ogreli z. zabavnimi igrami. Nato nas je pol popeljala do Liga, kjer smo se prepričali, da je narava lahko tudi kruta. Naravna katastrofa je tako izbrisala del lepote te pokrajine. Upamo, da je in bo naša dolina obvarovana takih nesreč. Naš izhod je bil uspešno izveden, popestrili smo ga z. enajstim skavtskim zakonom: Skavt ne pozna slabega vremena, pozna le slabo opremo. In tega se je bilo v tem vremenu in potepu vredno držati. K.N. Moravske doline 23 MOJA DOLINA NA DLANI z etnološkimi značilnostmi ŽENITOVANJSKE ŠEGE Mesec maj je čas, ko skoraj vsako soboto opazujemo povorke hupajočih okrašenih avtomobilov, ki peljejo Ženina in nevesto k poroki. V Moravski dolini so še vedno žive marsikatere ženitovanjske šege. Začnejo se teden dni (ali več) pred poroko s fantovščino in dekliščino. Večer pred poroko se postavlja mlaj, največkrat z napisom živela ženin in nevesta. Na poročni dan zjutraj, ko pride ženin po nevesto, namesto neveste najprej iz hiše spustijo lažne neveste (mame, sestre, pričo), nakar fantje iz njene vasi preberejo ženitovanjsko pismo oziroma prodajajo nevesto. Sledi šran-ga, ki jo pripravijo sovaščani neveste ali pa ženina, odvisno od tega, kdo se odseli iz vasi. Po civilni in cerkveni poroki je zvečer poročna gostija (ohcet), ki se je v zadnjih dvajsetih letih počasi preselila z domov v gostilne. Na ohceti se še vedno velikokrat pojavijo kamelarji, opolnoči še vedno ženin in nevesta zaplešeta svoj prvi solo ples in še se pobirajo prispevki za solo plese in na koncu svatje dobijo »šajbezen« (pecivo in druga hrana) za domov. Poleg polke in valčka nekateri še plešejo »pouštertanc«, »beksel« in podobne plese. Je pa ženitovanjsko pogačo zamenjala torta, prodajo nevestinega venčka pa prodaja njenega šopka. Teden dni po poroki se ožji družinski člani mladoporočencev in njuni priči zberejo na nevestinem domu »na kosteh« (gostija po ohceti). Popolnoma pa so izginile šege, kot sta vožnja bale ali pa sprejem neveste na novem domu. Ena izmed najbolj značilnih poročnih šeg so zagotovo kamelarji, to je našemljenci, ki pridejo na poročno gostijo oziroma ohcet. Kamelarji so fantje, praviloma iz. nevestine vasi (seveda obstajajo izjeme), ko se dva ali trije fantje zamaskirajo v kamelo, vsaj dva se oblečeta v »arafala«, to pomeni, da posnemata arabsko nošo in sta tako navadno ogrnjena v belo rjuho, nosita sončna očala, v rokah pa imata palico.Eden se obleče v »babo«, ki pa ni oblečena po arabsko, temveč nosi kakšno krilo, bluzo, ruto in čevlje iz. mamine omare. Malo čez enajsto uro prideta fanta oblečena v »arafata« na ohcet vprašat, če lahko pripeljejo eno žival, saj sta slišala, daje tu velika družba veselih ljudi, ki bi mogoče hoteli kupiti to žival. Pravita, da so revni pastirji, ki so prišli iz. daljne dežele, na primer iz. Afrike ali Saudske Arabije. Največkrat dobijo dovoljenje in noter pripeljejo kamelo. Zamaskirani v kamelo oziroma »pod kamelo« sta dva ali pa trije fantje. Kamelina glava je največkrat narejena iz. lesa in poslikana. Izdelajo jo fantje sami in jo lahko uporabijo za več ohceti. Včasih je kamelo jahal eden od kamelarjev, danes pa se tega lotita priči. Ko torej kamelo, oziroma Lisko kot jo največkrat imenujejo, privedejo na ohcet skuša »baba« na vsak način preprečiti kupčijo. Glasno joka in prosi, češ da ne bo dovolj mleka za njene otroke. Ostala dva kamelarja jo skušala utišati. Glavno besedo ima pri kamelarjih eden od »Arabcev«, to vlogo dodelijo najbolj zgovornemu in izkušenemu fantu. Na strani svatov sta z.a barantanje zadolženi priči (včasih je imel to vlogo starešina), vendar pa se s pripombami in vprašanji z.a kamelarje oglašajo tudi drugi svatje. Dokler kupčija ni zaključena kamelarji ne smejo spiti nič alkohola, čeprav jim ga vztrajno ponujajo, saj bi s tem zapiti kamelo. Pije lahko edino kamela, oziroma fantje pod njo. S seboj prinesejo tudi kame-lino veterinarsko spričevalo-»pos«, kjer je na šaljiv način opisana njena družinska zgodovina, število njenih otrok, bolezni, ki jih je prebolela (na primer aids), koliko mleka daje. »Pos« izdelajo z.a vsako ohcet posebej tako, tla ga izdelajo po spominu ali prepišejo, večkrat pa dodajo tudi nove, aktualne domislice. Svatje ponavadi oporekajo kamelenim številnim kvalitetam, tako da se med njimi razvije dialog poln smeha. Svatje tudi z. raznimi preizkusi skušajo dognati kameline sposobnosti, na primer z. jahanjem ali pa z. molžo mleka. Po starem pravilu, ki pa se uporablja čedalje redkeje, mora kamela odgovoriti na nekaj vprašanj, da bi preverili njeno inteligentnost. To so na primer: Koliko je stara nevesta? - Sedem dni. (od oklicev do poroke) S čim je pokrita moravška cerkev (ali katera druga iz. Moravske doline)? - Ni pokrita, ker se drugače ne bi videla. Koliko je klinov nebeške lestve? - Dvanajst, (število apostolov) Kolikšna je razdalja od Zemlje do nebes ? - Devet ur. (toliko časa naj bi Jezus potreboval za pot v nebesa) Ker kamela ne govori, daje številčne odgovore s topotanjem nog, ostalo pa glavni kamelar. Barantanje prekine priča, ki reče kame-larjem, naj določijo ceno, saj se mora dogajanje zaključiti do polnoči, ko sledi solo ples za ženina in nevesto. Sprva je številka visoka, a jo kasneje zbijejo. Kamelo plačata priči. Šele po drugi svetovni vojni seje počasi začel uveljavljati denar kot plačilo z.a kamelarje, saj so prej dobili le hrano in pijačo z.a mizo v veži. Včasih so svatje tako rekli:«Koža je naša, ril pa vaša.«. Koža je predstavljala plahto, v katero je bila pregrnjena kamela in kolere 24 Novice iz kamelarji niso hoteli prepustiti svatom. »Rit« pa je bila drugo ime za hrano in pijačo, ki so jo ponudili kamelarjem. O tem priča tudi opis kamelarjev v Moravski dolini iz leta 1957:«VMoravčah pride našemljen fant na gostijo vprašat starešino, ali sme prignali »eno živinče«. Privedejo kamelo in harantajo zanjo v spakedrani hrvaščini. Z njo so tudi druge maškare, vmes gonjačeva žena, ki joka, da ne ho mleka za otroke, če kamelo prodajo; pri tem meša apneno vodo v piskru. Kamelo prodajo in »ubijejo«, nato pa vlečejo z.a plahto, s katero je bila pre grajena.«. Tudi danes se kamelarji po zaključeni kupčiji preoblečejo in se vrnejo na ohcet kot gostje. Kadar so isti fantje kot prodajajo kamelo prodajali tudi nevesto, so iz dobljenega denarja prinesli na ohcet darilo ženinu in nevesti. Nekaj tednov po ohcet pa iz zbranega denarja kamelarji naredijo zabavo, kamor povabijo tudi ženina in nevesto. Ni pa vedno vse teklo gladko in nekajkrat je tudi že prišlo do konfliktov med svati in kamelarji, ko svatje niso hoteli sprejeti kamelarjev oziroma jim niso hoteli plačati. V takih primerih so se kamelarji maščevali, na primer z. zažiganjeni starih cunj. Vsakršen prihod kamelarjev na ohcet je drugačen in je odvisen od njihovih igralskih sposobnosti, smisla za humor in seveda od pripravljenosti svatov, da sodelujejo. V Moravski dolini resda nimamo ohranjenih tradicionalinih pustnih mask (kot so na primer kurenti), je pa zato maski-ranje toliko bolj živo na ohceti h, kamor še vedno prihajajo kamelarji. Literatura: Prašnikar Monika, Kamelarji v Moravski dolini, Moravče 2005. Kuret Niko, Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana I9H4. Novak Vilko, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960. MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije Obisk avstrijske prestolnice - Dunaja V soboto zjutraj smo se člani nemškega in turističnega krožka odpravili na Dunaj, malo z.a nagrado in malo za utrjevanje in preizkušanje pridobljenega znanja. Pred šolo smo se zbrali ob 6. uri zjutraj. Vožnja je trajala kar štiri ure in pol. vendar smo se zaposlili ob klepetu in prepevanju pesmi priljubljenega pevca Omarja. Peljali smo se mimo Celja in Maribora do mednarodnega mejnega prehoda Šentilj. Opraviti ni bilo treba nobenih mejnih formalnosti, saj je Slovenija zdaj članica EU. Z nekaj poslanki smo se peljali mimo Gradca, Wiener Neusladla do Dunaja. Z orientacijskim avtobusnim ogledom smo si ogledali Dvorec Belvedere, Trg Schwarzenberg, Opero, Hofburg, Trg Marije Terezije, Parlament, Mestno hišo, Volitveno Cerkev in center OZN. O zanimivostih nam je pripovedoval naš vodič Rok, učitelj geografije na srednji šoli. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno, smo si privoščili pogled iz. višine. Šli smo namreč na Donavski stolp (visok več kot 200 m!), S katerega se je videl Dunaj kot na dlani. Za bungie jumping s stolpa pa se tokrat nismo odločili. Morda drugič! Po krajšem postanku smo se odpeljali v mesto. Vodič nas je peljal na ogled starega mestnega jedra. Občudovali smo mogočne stavbe, ki so bile tako velike, da jih je bilo težko ujeli v fotoaparat. Sprehodili smo se vse do stolnice Sv. Štefana, v kateri smo lahko poslušali orgle. Tam smo se razšli in vsak učenec je imel uro in pol zase. Nekateri so šli v slavni hotel Sacher in si privoščili znano Sacher torto, dunajski sladoled, drugi so preizkušali svoje znanje nemščine in orientacijske spretnosti, tretji pa občudovali poulične umetnike. Ko smo se spet vsi zbrali na dogovorjenem mestu (izgubil se ni nihče!), smo odšli proti Trgu Marije Terezije, kjer stoji mogočen spomenik te vladarice. Tam smo naredili nekaj skupnih fotografij. Našega izleta je bilo konec in vsi smo se z novimi izkušnjami usedli na avtobus in se odpeljali proti - v primerjavi z. Dunajem majhnim - domačim Moravčam. TINA BRICEU Nastop mladih glasbenikov V torek, 5.4.2005, so se v Osnovni šoli Jurija Vege Moravče predstavili učenci Glasbene šole. Pripravili so z.elo lep in skrbno izveden nastop mladih glasbenih talentov. Kar 25 učencev se je predstavilo Z. zahtevnimi skladbami v igranju različnih glasbenih instrumentov: tolkal, klavirja, flavte in trobent. Vsi izvajalci so se zelo dobro odrezali in pokazali veliko mero znanja, truda in glasbenega talenta. Izvajali so dela F, Chopina, C. Debussva, J.S. Bacha, Ch.W. Glucka, L. van Beethovna, E. MacDonela in drugih. Ob koncu pestrega programa seje predstavila Orffova skupina z izredno veliko mero občutka za ritem in metodiko. Izkazali so se tudi v gibni plesni improvizaciji. Vse pohvale veljajo nastopajočim izvajalcem skladb, mentorjem Lojz.u Pirnatu, Petri Einfalt, Juretu Močilnikarju in Danielu Savniku in še posebno prof. Nini Lorber, ki je bila organizatorka nastopa. Pri uri njihovega nastopa smo zelo uživali v »prostranem« glasbenem svetu. Vemo, da je vloženo ogromno dela in truda mladih talentov, kakor tudi njihovih mentorjev. Škoda, da ni bilo večje udeležbe, sicer pa so bili njihovi starši. Ti so nanje lahko ponosni. Vsem nastopajočim in mentorjem vse čestitke in pohvale! Veliko uspeha še naprej! ANTE PA.IK Moravske doline 25 Utrinki s šolskih hodnikov Tekmovanje -.a bralno značko se je zaključilo in pridni bralci so se zbrali v Kulturnem domu. Učenci razredne stopnje so si letos za nagrado ogledali predstavo z. naslovom Pika Nogavička v Čarovniški šoli. Kot vedno je Pika s svojo navihanostjo nasmejala mlade bralce. Starejše učence pa je obiskala pisateljica Janja Vidmar. Letos je bralno značko opravilo 79% učencev naše šole, 25 osmošolcev pa je prejelo tudi zlato bralno značko za osemletno vestno branje. Čestitamo! V minulih dneh nas je obiskala Pihalna godba Moravče, kije pod vodstvom Saša Vavpetiča predstavila svoje delo. S svojo predstavitvijo želijo pridobiti nove člane, ki se bodo aktivno vključili v njihove vrste. Za tovrstno dejavnost je potrebno veliko glasbenega znanja, zato je ravnatelj Glasbene šole Domžale g. Anton Savnik predstavil tudi delo glasbene šole Domžale. Le-ta ima oddelke tudi v Moravčah. Tu učenci pridobijo teoretična in praktična znanja igranja na instrumente (klavir, prečna flavta, klarinet, trobenta), kijih potrebujejo tudi z.a bodoče udejstvo-vanje v moravški godbi. Tekmovanja Bliža se konec šolskega leta, katerega zagotovo predvsem učenci že kar nestrpno pričakujejo, saj je »sedenje« v šolskih klopeh lahko zelo naporno. Da pa se je trud izplačal, nam kažejo še zadnji rezultati tekmovanj, katerih se učenci z. veseljem udeležujejo. Državno tekmovanje iz. zgodovine je desetim sodelujočim učencem naše šole prineslo dve srebrni priznanji. Pridobila sta jih učenca Dominik Štefan in Marjan Kos. V Kamniku je potekalo področno tekmovanje iz. znanja fizike, na katerega sta se uvrstila po dva najboljša učenca iz. osmega razreda devet letke in osemletke. To sta bila letos Ana Stri tih in David Peterka iz. devetletke in Marjan Kos ter Dominik Štefan iz osemletke. Vsi so uspešno reševali in dosegli srebrno Štefanovo priznanje. Ana in David pa sta se uvrstila tudi na državno tekmovanje. Tam sta bila med tridesetimi najboljšimi učenci v Sloveniji in usvojila zlato Štefanovo priznanje. ŠOLSKI KOLEDAR • 15. 06. - zaključek pouka za učence zaključnih razredov in razdelitev spričeval; valeta • 16.06. - koncert otroškega pevskega zbora MALI KOS in mladinskega pevskega zbora MUC ARTter Orffove skupine pod vodstvom Mojce Malovrh na gradu Tuštanj ob 18. uri; gostujeta mlajši in starejši godalni orkester Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Janeza Klopčarja • 23.06. - zaključna prireditev s podelitvijo priznanj v Kulturnem domu ob 17. uri • 24. 06. - zaključek pouka za učence ostalih razredov in razdelitev spričeval Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Na OŠ Janka Kersnika na Brdu je potekalo državno tekmovanje iz Vesele šole. Tekmovali so učenci razredne in predmetne stopnje. Na razredni stopnji sta učenca četrtega razreda osemletke Vito Urbanija in Marija Štefan usvojila priznanje. Na predmetni stopnji pa so zlata priznanja pridobili Ana Smolnikar in Aleš Znidar, ki sta učenca osmega razreda osemletke in Neira Muh-tari, Brigita Gorjup, Rok Grilj, Tina Bricelj, Katarina Stenko, Matej Cerar in David Peterka. Vsi so učenci osmega razreda devetletke. Vse omenjene državne prvake iz. Vesele šole čaka slovesna podelitev priznanj 12. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsem učencem iskreno čestitamo in jim želimo, naj bodo še naprej tako uspešni. BETKA GORJUP EX TEMPORE V sredo, 25. maja, je bil v Moravčah že 9. t.i. Ex tempore. Slikali so Cerkev sv. Andreja z, okolico. Sodelovale so naslednje šole: OŠ Dob, Mengeš, Preserje pri Radomljah, Brdo, Trzin, Rodita, Roje in učenci naše šole. Vreme je bilo kot naročeno. Vsi skupaj smo sklenili, da se naslednje leto na jubilejnem desetem Ex tempom znova vidimo. Nastala dela bodo razstavljena na dan koncerta na gradu Tuštanj (16.6.2005). Vsi udeleženci bodo na ta dan dobili priznanja z.a sodelovanje. Vljudno vabljeni. Osnovnošolska modna revija V torek pred prvomajskimi počitnicami smo imeli z. otroki, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje v 7. razredu, čisto pravo modno revijo. Otroci so bili vse v enem; najprej so bili modni kreatorji, nato r šivilje in na koncu še manekeni in napove- i dovalci. Poskrbeli so tudi z.a glasbeno podlago vsakega modnega izhoda. V sproščenem vzdušju smo si tako ogledali zanimive in tudi uporabne, predvsem pa mladostno obarvane kreacije. INGEIVARTNIK 26 Novice iz Nekoč je bilo... Mnogi trdijo, do pravljic ni več. To ni res! Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi belega dne. Pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. Pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja. Pravljica sva jaz in ti. (Franjo Frančič) Ko odrastemo, naša domišljija poleti v zgodnji svet otroštva in nam še enkrat odkriva čudežni svet pravljice, ko smo z. odprtimi očmi in srci poslušali naše starše, ko so začeli: "Nekoč je bila... ", Tudi če smo podrobnosti iz vsebine že pozabili, nam še vedno vznemirja domišljijo. Morda najbolj v trenutkih, ko sami pripovedujemo pravljice otrokom. Takrat tudi dojamemo koliko svežine, globine in vrednosti ter življenjskega spoznanja nam pravljica ponuja. Menim, da vsakodnevno branje in pripovedovanje otrokom od rojstva do vstopa v šolo ni pomembno le za razvijanje govora in literarnoestetskega čuta, temveč je preventivna dejavnost širšega družbenega pomena, ki tudi odloča o prihodnosti državljanov. Da pa hi sama nekaj doprinesla v dobrobit otrok, že osmo leto vodim ure pravljic, ki so namenjene predšolskim otrokom, predvsem tistim ki ne obiskujejo vrtca. Pri samem izvajanju pa me ves čas spremlja težava povezana s prostorom. I Ira pravljic ne poteka v Knjižnici Moravče, kije najbolj primeren prostor za skupinsko obliko književne vzgoje. Saj je le-ta že tako ali tako premajhna in niti nima prostora, ki bi bil temu namenjen. Prvotni prostor v pevski sobi v Kulturnem domu je kmalu postal premajhen in tudi sicer ne bi mogla govoriti o primernosti, prijetnosti in privlačnosti sobe. Iskala sem drugo rešitev. Z dovoljenjem ravnateljice gospe Eve Karažija pravljične urice sedaj potekajo v prostorih osnovne šole, ki so namenjeni podaljšanemu bivanju. Tudi ta prostor ni namenjen predšolskim otrokom; stoli in mize so namenjeni večjim otrokom, igrač in drugih pripomočkov nimamo na voljo. Vse kar lahko ponudim otrokom je tisto, kar prinesem s seboj. Z negodovanjem ne želim blatili šole in iskreno sem hvaležna gospe ravnateljici, ki je imela posluh za naše težave, temveč hočem in upam, da bomo tudi v Moravčah nekoč dobili pravo knjižnico s prostorom, kjer se bodo zbirali tudi najmlajši. Mar si ne želimo vsi prijaznega kotička, kjer hi se otroci oh poslušanju pravljic dobro počutili?! Naj se ta klic zapiše v zavest tistih, ki lahko prispevajo k rešitvi omenjenega problema. Kljub vsemu smo vsak leden vznemirjeni obiskali pravljični svet. Zadnjič v ponedeljek. 30. maja, ko smo si v dvorani Kulturnega doma ogledali lutkovno predstavo Volk in trije kozlički v izvedbi lutkovne skupine Sirova luknjica. Pravljica je otroke učila nezaupanja do tujcev in kako morajo ravnati v primeru, ko potrka neznanec na vrata. ( ez poletje si bomo malo odpočili, jeseni pa vas, najmlajše, zopet vabim na skupno potovanje v čarobni pravljični svet. URŠA LAVRIČ. joto: Katarina Petere Mladinski svet Moravče Pozdravljeni. Pretekli mesec je MSM začel s svojim prvini projektom, in sicer s čiščenjem poli ol> reki Rači. Za omenjeno pol se je zanimalo že več ljudi in želja župana, pa tudi nas vseh je, da se pot obnovi ter s tem uredi vsem sprehajalcem nova-slara sprehajalna pol. Vso potrebna dokumentacijo je uredil župan, podal je tudi ideje in želje, kako naj se lotimo obnove poli. Prisotni smo bili nekateri člani M F Moravče. RMD ter župan g. Martin Rebolj in njegova soproga. Najprej smo se lotili odcepa v Krašcah. Pot je vodila po bregu, bila je tudi zelo ozka. Potrebno jo je bilo razširiti, ponekod naredili nasipe, požagali odvečne veje, pobrati smeti. Istega dne (16.4.2005) smo si ogledali še odcepa Sv. Andrej ter Dvor je, izmenjali mnenja in se dogovorili, da se ponovno snidemo čez. teden dni. Teden je hitro minil in dne. 23.4.2005, smo se ponovno zbrali na avtobusni postaji v Moravčah ter odšli novim delovnim akcijam naproti. Pridružili so se nam tudi nekateri člani DPM. Lotili smo se odcepov Sv. Andrej ter Dvor je. Pri prvem odcepu je bilo pot potrebno le pograbiti, požagali in pospraviti veje ter smeti, ponekod pa jo tudi razširiti in nasuti. Več napora je od nas zahteval odcep na Dvorjan. Skorajda celotno juh na leni deluje bilo potrebno zamaknili v breg, da bi bila v primeru poplav soteska še vedno prehodna. Za izdelavo nasipa smo požagali suha drevesa, jih postavili med opore ter zasuli s kamenjem in založili z. vejami, na koncu pa vse skupaj posuli še z zemljo in peskom. Na nekairih delili je bila pol zelo ozka. zalo jo je bilo potrebno vkopali in izkopali odvečno kamenje. Pot smo milo nasuti še s peskom, tako da sedaj ni blatna. Za konec dneva smo še pospravili smeti, določili datum novega delovnega dne ter se poslovili. V sredo, 27.4.2005, smo se, lako kakor prejšnje dni, zbrali na avtobusnem postajališču v Moravčah in nadaljevali z. urejanjem poti ob Rtiči. Tudi lu je bilo pot potrebno pograbiti ter na nekatrih delih razširiti. Obž.agali in požagali smo odvečne veje ter jih pospravili. Pobrali smo smeti, ki so bile odvržene ob poti. v gozdu. In teh vsekakor ni bilo malo. Popravili smo tudi enega od prehodov čez reko Račo, tako daje sedaj prečkanje Race lažje. Za nami je bil še en uspešno končan dan. Poslovili smo se v upanju na ponovno snidenje in seveda na čimprejšnje dokončanje poti. MAJA PETERC V soboto, I6.4.2(X)5, je v Krajevni skupnosti Peče potekala očiščevalna akcija. Kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu je bila več kot uspešna. In kdo vse čisti in pobira nesnago, ki se pokaže, ko skopni zadnji sneg ? Stari, mladi, otroci? Gasilci, lovci, športniki? Vsi našteti, pa morda tudi kdo, ki ne spada v nobeno od naštetih skupin. Lahko bi dejali, da vsi listi, ki imajo radi lepo, čisto naravo in jim ni vseeno, v kakšnem tikolju živimo. J. L., fino Tone Sten ko Moravske doline 27 Sezona je tu Člani Moto kluba ROKOVN.IAČI iz. Lukovice in okolice, smo si tudi letos (tretjič po vrsti) zadali organizirati Propagandni večer, namenjen predstavitvi kluba in dogodkov pretekle sezone. Zbrali smo se v petek, 22.04.2005, v ROK Puhu v Krtini, kjer smo obiskovalcem pripravili zanimiv program. Preko projektorja smo najprej predstavili utrinke z. lanskoletnega Propagandnega večera, Božo je pripravil potopis strokovne ekskurzije na Balaton, sledila je fotoreportaža s kolesarske dirke VN Lukovice in potopis »TOUR 2004« Benelux. V drugem delu nas je Pr'jatu nasmejal s predstavitvijo podviga »Z motorjem na Triglav« ter s foto reportažo z moto piknika. Sledila je kratka predstavitev z Lukovega sejma in vz.trajnostne dirke z. jermenarji, katere smo se udeležili v lanskem novembru. V izbor smo uvrstili tudi prednovoletno zabavo in za konec še utrinke s I. zimskega moto tabora, ki se je odvijal 12. februarja na smučišču Kandrše. Večer se je nadaljeval ob debatah in novih spoznavanjih, predvsem pa ob dobri glasbi skupine Prjatli. Hvala gostišču Rok iz. Krtine za sodelovanje ter vsem obiskovalcem in nastopajočim (BozZO, Gapi, Vesna, Pr'jatu, Koko). Po deževnem aprilu smo le dočakali lepše vreme. Za motoriste je bil prvi majski ponedeljek kot ustvarjen za izlet z motorjem. Tako smo zadnji dan prvomajskih praznikov organizirali otvoritveno vožnjo ter tako uradno z.ačeli novo motoristično sezono. Zbrali smo se ob 13.00 v Moravčah, od koder smo krenili proti Kamniku in naprej čez. Črnivec do Mozirja. Dolga kolona motorjev se je z, umirjeno vožnjo vila naprej proti Preboldu, čez. Marijo Reko do Trbovelj, od tam pa do Izlak oziroma Kandrš. Prvi krajši postanek smo si privoščili na Črnivcu, drugi, majčkeno daljši pa v Lovskem domu na Mariji Reki, kjer je klub udeležencem častil kavo. Vožnjo smo zaključili v Kandršah, kjer nas je pričakala voda za osvežitev. Našteli smo 42 motorjev, otvoritvene vožnje seje poleg članov našega kluba udeležilo tudi kar nekaj motoristov iz okoliških klubov. Naš namen, da se na začetku sezone zberemo in skupaj nekaj odpeljemo, je bil tako dosežen, saj je bila udeležba res številčna, naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme. Več informacij o našem klubu si lahko pribrskate na spletnem naslovu www.mkrokovnjaci.com. ANŽE KOČAR Rokodelski kotiček S pomladjo so se pričele prireditve na prostem in številna društvena dejavnost. Rokodelci moravške doline so v okviru meddruštvenega sodelovanja pripravili razstavo izdelkov na Florjanovem sejmu 7. maja v Trzinu. (B.B.) I TWrjanovem sejmu /. maja v irzinu. {li. Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošam, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2 000. znaka. Določilo velja za vse avtorje od naslednje, to je 5. številke letošnjega letnika dalje. (Uredništvo) Je iskanje in napihovanje napak drugih res pravi način, da povzdigneš sehe? Članek, ki je bil objavljen v marčevski številki Moravških novic, sem napisala, ker sem mnenja, da je s prehodom na črno beli tisk resnično uničen ponos občine. Ker je bila tista številka časopisa kljub prejšnji županovi grožnji vendarle barvna, hi ta članek bolj sodil v aprilsko številko, pa ne samo zaradi uresničitve grožnje glede tiska, temveč predvsem zaradi nesramnega blatenja urednice, ki je kriva samo toliko, da skuša čim bolje delati v dobro občanov, biti čimbolj pravična in ohraniti nekaj kvalitetnega zanamcem. Županovo zahrbtno ravnanje v tej zadnji številki je nedopustno. Posluž.il se je objave mimo uredničinega vpogleda samo z. namenom, da sijaje lahko nesramno privoščil, njej pa zaradi zahtevanega odloga nakopal obilo dodatnega dela. Tega mu res ne bi bilo treba početi, če bi imel poštene namene. Med drugim jo obtožuje, da je časopis olastninila, a če bi bilo to res, bi bil v barvah in bi bili objavljeni vsi članki, kot je bilo to v preteklosti, sedaj pa zaradi omejevanja prostora ostaja ogromno gradiva neobjavljenega. Pred leti smo lahko brali njene uvodnike, ki smo jih ljudje imeli radi, saj so bili polni pozitivnih ter lepih in vzpodbudnih misli, ki so človeka dobesedno napolnili z. energijo. Danes pa se je v njih prisiljena samo še hraniti pred krivičnimi obtožbami in napadi in pojasnjevati vse drastične ukrepe, ki so doleteli časopis ne po njeni krivdi. Vse županovo nadaljevanje na strani 30. 28 Novice iz PLANINGI iLao. «C A Vrhpotje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00- 19.00 sobota 7.00-13.00 infoWavtoseryis-pUimnc.com www.avtoscrvis-planinc.com Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303 -033_ Tečaj CPP 27. junij ob 18. uri tečaji tudi v juliju in avgustu 5 Kupujte dobro, kupujte blago slovenskih proizvajalcev, kupujte v SPININIH trgovinah. SOVO sovo sovo Prodaja gospodinjskega plina v jeklenkah. Vsem kupcem želimo lep dopust. http://www.spina-doo.si Mercator I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com • prekrivanje streh, * kleparska dela, montaža strešnih oken tavbno kl^Snstvo •> Robi lančar s.p. w ' Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 Festival TRZINSKA POMLAD 2005 21 .maj -25.junij 2005 sobota, 11.junij 2005 ob 19:00 uri VLADO NOVAK: GOVOR MALEMU ČLOVEKU, monodrama, V dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja ob 20.00 uri VOKALNA SKUPINA DUST: koncert jazz priredb, Pred centrom Ivana Hribarja (Vprimeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja) sobota, 18.ji ni i 2005 ob 19:00 uri MEDNARODNO LITERARNO SREČANJE, Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja sobota, 25.junij 2005 ob 19.00 uri MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL, Na športni ploščadi OŠ Trzin Vstop na vse prireditve je brezplačen! Knjiinica Domžale se bo v letošnjem poletju preselila na novo lokacijo, v poslovni center Mercator. Glavnino selitve načrtujemo v avgustu, zaradi česar bo knjiinica takrat tudi zaprta. Zaradi selitve bo za naše uporabnike veljal nekoliko drugačen poslovni red: V juniju in juliju bo knjiinica v Domžalah na Ljubljanski 58 delovala po ustaljenem poletnem odpiralnem času: Ponedeljek: /3.00 - 19.00 Torek: 8.00 - 14.00 Sreda: 13.00 -19.00 Četrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 8.00 - 14.00 Sobota: zaprto V avgustu načrtujemo, da bo knjižnica za uporabnike zaprta. Takoj ko bo preseljena, urejena in bo vzpostavljena računalniška mreža. jo bomo odprli za uporabnike. Uporabnike bomo o tem sproti obveščali preko medijev. V mesecu avgustu bodo vsak dan v tednu po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, Trzinu, Moravčah in Mengšu, kjer bodo uporabnikom iz Domžal na voljo vse storitve pod enakimi pogoji in isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke...). Za morebitne nevšečnosti, kijih bomo s tem povzročili uporabnikom, se že vnaprej opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Uporabnikom svetujemo, da si poletno branje vzamejo na zalogo že od junija dalje, s čimer nam bodo posredno pomagali tudi pri selitvi knjižnice. Več kot si bodo ljudje izposodili knjig, hitreje bomo preselili knjižnico. Svečano otvoritev planiramo sredi septembra. MARJAN GUJTMAN, direktor Knjižnice Domžale Moravske doline 29 ravnanje pa kaže na to, daje on tisti, ki si hoče časopis prisvojiti in mogoče kmalu lahko pričakujemo samo nujna občinska obvestila, pisma bralcev po njegovi in g. Cerarja meri ter županovo stran oz,, strani in po njegovem bomo tako prihranili, v resnici pa vsi vemo, kaj to pomeni. Prav tako ne razumem, s čim seje zamerila g. Romanu Cerarju, saj kolikor jo jaz, poznam, ni sposobna nikomur škodovati, vsaj namenoma ne, a jo ima tako v želodcu, da venomer išče njene napake, ne vidi pa vseh njenih pozitivnih lastnosti, ki jih ima veliko. Verjetno nikoli ne prebira njenih lepih člankov, ki so pravi balzam za dušo, ali pa jih ni sposoben razumeti. Mogoče je to odraz njegove osebnosti, da pri drugih ne vidi, kar je dobrega. Po vsem tem resnično ne moremo biti več ponosni na časopis, ki ga je ustvarjalo toliko ljudi, sloves pa sta mu odvzela samo dva. FRANCKA TOMAN, Limbarska Gora (1.946 znakov) Spoštovani*. Tudi v aprilski številki ste lahko prebrali kar nekaj odmevov na moje pisanje o izplačanih honorarjih iz proračunskih sredstev. Oglasili so se nekateri, ki se jih članek posredno ali direktno tiče in se čutijo ogrožene. Ne bom vsakemu od njih na dolgo in široko odgovarjal, naj le na kratko pojasnim, zakaj sem se odločil odpreti temo honorarjev. Razlog je preprost; ker ne morem več poslušati »jamranja« naših lokalnih politikov in posameznikov, kako Občina namenja premalo sredstev društvom in društvenim dejavnostim. Velika večina tega denarja pa se na koncu prelije v žepe istih ljudi, njihovih prijateljev in sorodnikov in tem istim ljudem potem podeljujemo še razna občinska priznanja za prostovoljno delo, za katerega so tako ali tako plačani. Stvari ne posplošujem, saj za veliko društev in posameznikov to ne velja. Na državni ravni so se pred volitvami v Državni zbor v medijih pogosto pojavljale besede: korupcija, klientilizem, nepotizem, in prav gotovo jih lahko uporabimo tudi na ravni naše občine. Spoštovana gospa urednica, Vas moti tudi število svetnikov SDS v Občinskem svetu, a ž.e drugo leto so lokalne volitve in lahko pride do velikih sprememb. Prepričan sem, da bo naše dobro in pošteno delo prepričalo volivke in volivce, da se bodo odločili za večjo podporo stranki. Je pa več kot očitna vaša nestrpnost do mene osebno in članov stranke, kateri pripadam. Spoštovanemu gospodu Ivanu Vidicu, strokovnjaku za »epikurejstvo«, ki ni uspel v svojem članku jasno pojasniti honorarja svoje hčerke in obenem tajnice Gasilske zveze Moravče, katere predsednik je, pa moram priznati, da sije izbral modrost kar ustreznega grškega filozofa (CZ, Veliki slovar tujk- epikurejec: uživač, lahkož.ivec, nasladnež, kdor vidi najvišji namen življenja v čutnem uživanju). Spoštovani, sprašujem se, kam je poniknila »prostovoljnost«, ki je v preteklosti bogatila našo občino, saj očitno danes po nekaterih prostovoljnih društvih posamezniki delajo samo še za denar ?! ROMAN CERAR, svetnik SDS (1.679 znakov) Sejem bil je živ... Odziv na županov uvodnik in pismo bralcem svetnika Romana Cerarja V zadnjih Novicah iz. Moravske doline sem, tudi tokrat, prebrala stran, ki je namenjena županu za predstavitev dela občine. Res z zaskrbljenostjo ugotavljam, da v 10-letnem obdobju delovanja Občine Moravče, še nisem prebrala »županove strani«, ki bi bila napisana tako neprofesionalno. Oba župana, tako g. Kočar kot ga.Novakova, sta ob pisanju na županovi strani imela dosledno profesionalni pristop. Ob koncu tega članka pa nisem vedela, ali berem županovo stran, ali sedim v vrtcu pri učni uri o lepem vedenju. Velik del vzgoje je namenjen naši že vzgojeni urednici ga.Bernardi Mul, del pa GZ Moravče, nekako kot dixi (rekel sem). Kar bi pričakovala kot občanka (ki sem, upam že davno prerasla mali stolček), pa le 4,5 vrstice. No, naj nadaljujem v istem slogu, kot ste ga začeli vi. Postavlja se mi vprašanje, ali kot župan res delujete v korist vseh občanov in občank, kot vedno poudarjate. V zvezi z. GZ in z. njenimi sorodstvenimi vezmi, g.župan: v nobeni literaturi nisem zasledila, daje GZ lahko s kom v sorodu. Če pa ste imeli v mislih sorodstvene vezi med člani GZ Moravče, pa menim, da ob 630 gasilcih le-te obstajajo. Slišala sem že veliko mnenj županov občin, pa še nisem naletela na tako odklonilni odnos do gasilcev, kot ga imate vi. Če spravim mnenja županov na skupni imenovalec, hi se glasilo nekako takole: »Kdor ne mara gasilcev, ta je skregan sam s seboj.« Kot občanka Občine Moravče sem izredno ponosna na kar nekaj društev, ki s svojim delom dosegajo velike uspehe, tako v občini sami kot tudi izven njenih meja. Nisem pa zasledila, da hi bila le-ta s strani župana do sedaj deležna kakšne pohvale. Na koncu, g.Romanu Cerarju. Gospod svetnik, javno vas pozivam, vas, ki se imate za pravičnika in nam kot občanom radi delite nauke, da objavile vse svoje prejemke od leta 1998 do 2002, ki ste jih prejeli s strani Občine Moravče, ki niso tako majhni, s čemer se verjetno strinjate, so pa seveda denar nas davkopačevalcev in tako javni ter dostopni vsakomur, mar ne? G.Cerar! Vzemite si kdaj čas tudi za kakšno pesmico. Pa lahko noč in lepe sanje. IVANKA VIDIC, Dole pri Krašcah (1.811 znakov) Spoštovani gospod župan! Bralci Novic iz Moravske doline smo bili zelo razočarani, ko smo prejeli zadnji) številko časopisa v črno-belem tisku. Mislim, da si občani za davkoplačevalski denar zaslužimo časopis v barvah. Povsod razvoj medijev napreduje, pri nas pa gremo v nasprotno smer! MARIJA ZA LOKA R, Moravče O upravljanju Občine Moravče Minulo jesen smo si v Moravčah izvolili novega župana in od tedaj vlada v občini "obsedeno stanje ": • po izvolitvi so tekmeci čestitali novemu županu, razen tabora prejšnje županje, ki je še pred nastopom novega župana pričel z zmerjanjem le lega - to se vleče sedaj preko vseh številk Moravških novic • nato je sledil odstop in upokojitev dotedanje direktorice občinske uprave, kije novemu županu po svojem odhodu v Moravških novicah zapisala nekaj krepkih • potem seje začela kanonada uredništva in urednice Moravških novic o poseganju župana v pristojnosti uredništva in njegovem domnevnem omalovaževanju njihovega prostovoljnega in predanega delovanja • in končno, najpomembnejše: zaradi "obsedenih razmer" se je sprejem občinskega proračuna za leto 2005 zavlekel v mesec maj 2005, kar za normalnega človeka pomeni, da občina šele v mesecu maju 2005 odloči in pove, kaj bo porabila v mesecu januarju 2005. Po vsem tem, kar beremo o dogajanju v občinskem svetu in občinski upravi v Moravških novicah (beremo pa skoraj edinole o medsebojnem zmerjanju in nesoglasjih, skoraj nič pa o problemih - za kaj gre, kot da to navadnih občanov ne sme zanimati), se človek mora vprašati: » J a, za kaj pa res gre?« Ob pomanjkanju pravih informacij, ki naj bi jih prinašale Moravske novice, je mogoče ocenili, da gre za naslednje: Vrnili se je treba v predvolilni čas in 30 Novice iz pogledali predvolilne programe kandidatov. Verjetno se še spomnimo: vsi kandidati so zagotavljali kontinuiteto dotedanjega pristopa vodenja občine: več denarja za dejavnost društev in obljubljali nove projekte. Prav nasprotno pa sta izstopala sedanji župan in pa Roman Cerar, oba iz v državnem zboru nasprotujočih si političnih strank, vendar z enakim osnovnim programom, citiram: "Najprej je potrebno reorganizirati občinsko upravo, da bo opravljala svoje delo strokovno.... in : občani na obronkih naše občine še vedno nimajo tekoče pitne vode in spodobne ceste. Na seji Občinskega sveta nam je bilo rečeno, da se izgradnja vodovoda ne izplača, ker je ceneje, če jo vozijo gasilci s cisterno...Urediti je potrebno M a rakovo ulico in center Moravč, zamenjali azbestne vodovodne cevi, izgraditi obvoznico in javno razsvetljavo, itd. " Namesto gradov v oblakih sla zapisala v svoj program tO, kar so sicer Moravčani vedeli, a se na glas nihče ni upal povedati: da občinska uprava ni dobro urejena ... JANEZ V1RK, Limbarska Gora 40 (objavljenih 2015 znakov od 6171) MALI OGLAS Zaposlimo lesarja, krovca, stavbnega kleparja in pomožnega delavca. Zaposlitev je redna s poskusno dobo 2 mesecev, možna priučitev. Več informacij na številkah 041/614-750 ali 01/724-86-30 Anton BRODAR Ivanka BRODAR 1915- 1975 1922 -2000 30 oz. 5 let mineva, odkar ni več med nami naših staršev: očeta Aniona in mami Ivanke Brodar. Vsem. ki se ju spominjate, postojite ob njunem zadnjem domu in prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo. I Itaka Marija, sinovi: Marjan, Anion, Stanislav in Milan z družinami Tako tiho, skinmnn si trpela, toksini luili s i :i\ljrtijf imela, zdaj rešena vseh .11 bolet iti, 7ti lahti ostal bo lep. a bole? spomin. ZAHVALA V S2. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama. stara mama, scslra, svakinja in leta Zofija LOVSE rojena Jcmcc iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše. hvala župniku Viktorju Primožiču za lep pogrebni obred. Za vso pomoč se zahvaljujemo patronažnima seslrama Kristini in Marlini ler zdravniku Marjanu Dežmanu, hvala Jožetu K vedru za ganljive poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni Toke tiho, tktvmo si trptla, taksno tltili \i nl/iitie imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za talin ustal Im lep. a bolet spomin. ZAHVALA V 89.letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta Helena VIDERGAR roj. Štrukelj, Matejeva mama iz. Stic pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše ter darove za cerkev. Hvala gospodu Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogreb in sveto mašo, pevcem KZ Limbar ter trobentaču Andreju Vrbančiču za zaigrano tišino. Za vso pomoč se iskreno zahvaljujemo patronažnima seslrama Kristini in Marlini ler zdravniku Marjanu Dežmanu. Hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kako prazen jr naš dom, zaman le i.frV. Ni vrč tVOJega gUUM, smehljaja, Iš sledi ostale so povsod tvojih pridnih rok. V SPOMIN Rozalija VEHOVEC iz Straže ■TA 2. maja je minilo 2 leti, od kar si nas zapustila. Zahvaljujemo se vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu. Vsi njeni l.c tlelti, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo je tvoje Življenje. V SPOMIN 27. maja je minilo 5 let. odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami. babica, sestra in tašča Anica RIBIČ s Hriba nad Kibčami Za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni ZAHVALA V 75.letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama. babica, sestra in leta Slavka URANKAR iz Vinj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za potrebe cerkve in sv. maše. Hvala ludi gospodu župniku Viktorju Primožiču za pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Moravske doline 31 sam Dtopdom Dnevi VRTNEGA PROGRAMA v trgovinah SAM od 13.6. do 24.6.2005. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00, 729 88 02; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica tel.: 01/729 62 82; fax: 01/729 62,85 www.sam.si