Splošni vestnik. Zarezina skupščina t Rudolforem. Vse cenjene tovariše in tovarišice, ki se udeleže Zavezine skupščine dne 6. in 7. avgusta v Gudolfovem in žele prenočišča, naj javijo to do 15. julija tov. Viljem Gebauerju, nadučitelju v Šmihelu pri Rudolfovem. Kdor se ne zglasi, se mu bo ustreglo le po možnosti. Tudi za banket naj se zglasi vsakdo pri imenovanem tovarišu ter pošlje 4 K do I, avgusta t. I. Kdor se zglasi in ne pošlje tudi denarja se ne bo oziralo nanj. Pripravljalni odbor. Odllkovanje. Naželnik slovanskih gasilnih društev, Karel V a z a b , nadučitelj v Brnu, je imenovan za cesarskega svetnika. — Odličnemu češkernu tovarišu na tem odlikovanju čestitamo! Ufiiteljskemu konrikta je daroval prijatelj učiteljstva, ki neče biti imenovan, 10 K, veseleč se možatosti in odločnosti, ki z njo pobija rUčiteljski Tovariš" klerikalno-vladna nasilja. Priznanlca. Gremij ljubljanskih trgovcev je na predlog šolskega odbora izrekel Todstvu in učiteljstvu trgovske gremialne nadaljevalne šole za uzorno vodstvo in izvrstne učne uspehe najtoplejšo zahvalo in priznanje. — Na trgovski gremialni šoli poučujejo pod vodstvom nadučitelja Jakoba D i ra n i k a ti-le učitelj: Ivau D i m n i k , trgovski zemljepis; Fran Gartner, drugi deželni jezik; Anton L e n a r č i č , trgovsko računstvo ; Janez L e v e c , lepopis in drugi deželni jezik; Ivan Vole, korespondenco ia knjigovodstvo ; Avgust Wa s c h t e , trgovsko računstvo; dr. Gregor Ž e r j a v , trgovsko in menično znanstvo. Državna slorenska Ijudska šola v Trsta. Iz dobro poučenib. krogov poročajo, da misli vlada dva slabo obiskana razreda nemške državDe Ijudske šole v Trstu ogustiti in tako pripraviti prostor za pripravljenonovo državno šolo s slovenskim učnim jezikom. Oporoka na korlst neuiškerau Schul Tereinu. Iz Lundeuburga poročajo, da je ondi urarli okrajni sodoik Buchwald zapustil neraškemu Schulrereiau 50.000 K. Skrb mestne občine Ijabljanske za dekliško lzobrazbo. Eo se je mestna občina odločila ustanoviti višjo dekliško šolo, t. j. šolski zavod za višjo žensko izobrazbo, je obč. zastop pokazal, kaj razume pod napredkom in kulturo. Zdaj imamo že tudi dekliški licej iu društvo nMladika", ki skrbi za naraščaj. Ob podaljšani Šubičevi ulici se poslopje liceja i prizidkom razširja, a blizu tega je dospela tud stavba BMladike" že do pritličja. Eak prijeten vtisk napravi to na razumne starše, ki vidijo da bodo svoja dekleta po ljudski šoli ali pa že konce tn zadnjih let poslali lahko v modernp urejeno višjo šolo! Obe stavbi bosta letos pod streho in bosta obe kmalu prenapolnjeni! Saj pa tudi ni čuda, če je gneča, ko pošiljajo slovenski starši izštirib kronovin svoja dekleta v ta slovenska zavoda! Elerikalni obrekovalcl. Hrvaško klerikalno društvo BDomogoj" v Zagrebu je izdalo brošuro MFiat lux", v kateri so napredne diake proglasili za nemoralue in jim očitali, da so naprednega mišlenja postali zaradi obiskovanja javnih hiš in da v tem duhu vzgoujejo tudi srednješolce, ki jih zato vlačijo v hiše javnega pohujšanja. Z ozirom Da te podlosti je pet naprednih dijakov v BPokretu" imeaovalo vse člaae klerikalaega društva BDomogoj" navadne in nesramne klevetnike. Elerikalci so se čutili žaljene in so vložili proti petorici — Caldareviču, Novaku, Pecikozicu, Sara6eTiču, in Wolfu tožbo zaradi razžaljenja časti. Obravnava na to tožbo je bila preteklo soboto. Elerikalci so nastopili dokaz resnice, ki se jim pa je popoluoma ponesrečil. Sodnija e napredne obtožence oprostila, češ da s tem, ker so imenovali člane BDomogoja" navadne n nesramne klevetnike, niso zrgrešili prestopka razžaljenja časti. Sodnija je izrekla, da se je klerikalni dokaz resuice, da so naprednjaki neraoralni, ponesrecil, dočim je obtožencem popolnoma uspel protidokaz, da napredno naziranje ni nemoralno. Hrvaškim klerikalnim dijakom e to res soduija sama pritisnila na čelo pečat ,navadnih in nesramnih klevetnikov". Emetijskl ponk pri naših Tojakih. C. kr. poljedelsko ministrstvo se je vendar odločilo, v nekaterih žtacijah deželnih. brambovcev uvesti kmetijski strokovni pouk. Druge vojaške brauše zasedaj tega pouka še ne bodo deležne, ne še pa tudi vsi deželui brambovci. Užni načrt je že izdelan. Iz njega posnemamo, da se bo vršil pouk na teden po enkrat do dvakrat, vsekdar najdalje do eno in pol ure, in da se bo poljudno predavalo o kakovosti in o obdelovanju zemlje, o kmetijskem orodju in strojih, o raznih gnojilih in gnojenju, o vrstah, negovanju in spravljanju kulturnih rastlin, o rastlinskih in živalskih škodljivcih in njih zatiranju, o rastlinskih in živalskih boleznih, o živinoreji, o mlekarstvu, o planšarstvu, o krnetijskem knjigovodstvu, o rajfajznorkah, o kmetijskem stavstvu itd. Vsakemu predavanju ima slediti neprisiljen razgovor, ki pa ne sme imati značaja strogega izpraševanja. Modele ia slike, ki jih je treba za predavanja, imajo dajati bližnje kmetijske šole. Hodilo se bo tudi skupno ogledovati vzorne kmetije in kmetijske naprave. Predavali bodo strokovni učitelji bližnjih kmetijskih šol, potovalni učitelji in dobri kmetijski praktiki. Troške Dosi c. kr. poljedelsko rainistrstvo. Štacij, kjer se v Cislitvaniji s takim poukom začne, je 10, med njimi tudi Maribor, na Štajerskem edina. Pouk za vojake ni obvezen : nobenega se torej ne more siliti, pač pa se bo vsakemu priporočalo, da se ga udeleži. Povod k tej odredbi so dali neprestani oporaini naših poslaneev in pa uspehi takšnega pouka v Nemčiji, Italiji in Franeiji. Češka in sloranska neTarnost na Dunaju raste. Dunajski BDeufcsehes Volksblatt" pravi med drugira, da število čeških delavcev in učencev na Dunaju jako raste. V nekaterih obrtih se je število čeških in slovanskih učence? zvečalo za 800 odstotkov, kakor n. pr. v pekarski obrti. Prirastek čeških učencev se pojavlja tudi v izkazih nadaljevalnih šol. L. 1883. je bilo v pripravljalnih tečajih nadaljevalnih šol 3262 Oehov, 1. 1907. jih je bilo 6125, dočim se je število nemških učencev v teh teeajih znižalo od 3770 na 3218. To naraščanje čeških učencev pospešuje narodna organizacija mladine na Dunaju, ki jo vodi primarij dr. Drozda in posredovaloiea, ki preskrbi mesečno vsaj 100 mladeničem in mladenkam češkim službo na Dunaju. Iz tega izvaja nD. Volksblatt", da se je treba temu čoškemu navalu delavcev in obrtnih učencev zoperstaviti s tem, da začneta agilnajše delovati nemškonacionalna organizacija učencev in posredovalniea. Že iz tega, da že neraški časopisi morajo priznati, da je dunajsko nemštvo v nevarnosti tudi že zaradi navala čeških obrtnih učencev, je razvidao, da Dunaj ni tako nemško mesto, kakor pravijo. Prrl slorenski zasebnl trgorski tcčaj. Tovariš Fran Gartncr je lansko leto otvoril v Ljubljanl slovenski trgovski tečaj. Tak zavod smo Slovenci že davno pogrešali, ker so morale naše hčre pohajati neraške trgovske tečaje. Izgovarjalo se je s tem, da nimamo takih slovenskih učnih zavodov. Sedaj ta izgovor pač več ne drži ia uparao, da bodo starši podpirali domačina, ki je svoj zavod zares docela moderno in z velikimi žrtvami ustanovil To pa tem lažje store, ker je lastnik tečaja sam strokovno usposobljea in izprašan v vseh. trgovskih predmetih ter že 16 let poučuje na trgovskih in obrtnih šolah z odličnim uspehom iu je sedaj tudi učitelj na gremialni trgovski šoli v Ljubljani. Da je zavod res na višini, je dokaz, da je njegov lastnik sam zaprosil, naj se nadzoruje po strokovnih komisarjih, ki so določeni za Ljubljano in bo to edini zasebni zavod te vrste, ki bo imelo strokovno nadzorstvo. Priporočamo I. slovenski zasebni trgovskki tečaj tov. Fr. Gartnerja.