OSREONJA KNJIŽNICA PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZU E 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130 MM OKNA - VRATA - SENČILA TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL : 063/ 728-340 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & tax: 063/472-596 GSM: 041 666468 Leto // • številka 2 • cena 200 SIT • 23. februar 2000 Popolini Veter razkrival strehe str. 6 OSREDNIE TEME Nacionalni akcijski program zaposlovanja TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 PODIETNIŠTVO Kriza v hmeljarstvu popušča str. 10 Savlmske zgodbe Toplota in tradicija treh generacij Ježovnikovih str. 25 Priznanja športnikom za dosežke v lanskem letu Študentski klub Žalec in Občina Žalec sta v goste povabila znanega slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki bo imel predavanje danes (23. februarja) ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Ob tej priložnosti bo Občina Žalec podelila priznanja za športne dosežke v letu 1999. Glede na športne dosežke v letu 1999 je za najboljšo žensko ekipo v lanskem letu proglašen Ženski rokometni klub Žalec (3. mesto v državnem prvenstvu, 3- mesto na pokalu Slovenije, 9- do 16. mesto v pokalu evropske rokometne zveze, lepe uspehe pa dosegajo tudi deklice in kadetinje), za najboljšo moško ekipo pa Karate klub Žalec (lani ekipni članski državni prvaki, zelo uspešni so tudi posamezni člani ekipe). Priznanja bodo prejeli tudi športniki posamezniki, ki imajo s svojim talentom, športnim znanjem in perspektivnostjo pomembno vlogo na področju športa v Sloveniji in občini Žalec. To so: Nejc Lovec (Smučarski klub Gozdnik), Uroš Vogrinc (Strelsko društvo Juteks Žalec), Matevž Uratnik (Lokostrelski klub Žalec), Andreja Vodeb (Odbojkarski klub Savinjska dolina B&L Utrip), Dejan Udrih (Odbojkarski klub Šempeter), Ksenija Novak (Šahovski klub Griže), Gregor Jančič in Matjaž Končina (Karate klub Žalec), Mojca Derčar in Sonja Zidar (Rokometni klub Žalec) ter alpinist Matic Jošt (Planinsko društvo Celje). Priznanja bo dobitnikom izročil župan Lojze Posedel. Sicer pa bo potrebno za vstopnico za predavanje Tomaža Humarja odšteti 500 tolarjev. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bo šel v dobrodelne namene. K. R. Sanacija plazu se je pričela Kot smo poročali v prejšnji številki Utripa, je občina Žalec po dolgotrajnem postopku pridobivanja dokumentacije in priprave razpisa za sanacijo plazu na cesti na Sv. Jedert opravila tudi postopek oddaje del. Zahtevna sanacija plazu, ki predvideva utrditev terena s sidranimi piloti, se je pred dnevi že začela. Izvajalec del, ki je bil izbran med osmimi ponudniki, je Hudournik d.o.o.. Strošek za opravljena dela bo predvidoma 33,8 milijona tolarjev, denar pa bo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. Če bo sanacija potekala po načrtih, bo končana v tridesetih dneh oziroma še v prvi polovici meseca marca. K. R., foto: T. T. biniVIII „o.* 1 malo dobre volje in veselja do življenja si mora človek priznati, da prav vsak mesec v letu prinaša kaj posebnega in lepega. Če smo lahko v februarju uživali na številnih kulturnih proslavah, o katerih seveda poročamo tudi v Utripu, in se na valetninovo obdarovali z drobnimi darilci, pa nam ho marec prinesel pomlad in praznike, namenjene ženam in mamam, pa tudi družinam. Tako nas ne bo grelo le pomladno sonce, pač pa tudi pozornost naših najbližjih in zlasti ljubezen do mam in žena. Nikar ne pozabite nanje, pa če vam še tako zatrjujejo, da prazniki sploh niso pomembni. Vsak mesec seveda prinaša veliko dogodkov. Čeprav je februar najkrajši v letu, smo tudi tokrat v uredništvu komaj uspeli večino izmed njih povzeti v drugi letošnji številki Utripa. In ko je ta številka v vaših rokah, že nastaja nova. Življenje pač teče z vrtoglavo hitrostjo. A kljub vsemu si vzemite čas in uživajte v pomladi. In ljubezni... Galerija savinjskih likovnikov Savinovi hiši V Savinovi hiši v Žalcu bo prve dni marca odprta galerija savinjskih likovnikov, ki po rodu izhajajo iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. S po Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja: 1. Marija Hodnik, Varpolje 36, Rečica ob Savinji 2. Helena Breznik, Arja vas 55, Petrovče 3. Jaro Zelinka, Kajuhova 9, Celje enim najbolj značilnim delom bo predstavljenih šestnajst akademskih likovnikov, od tega so trije pokojni. Odprtje bo v petek, 10. marca. Nanj je povabljenih vseh dvanajst županov iz Spodnje in Zgornje Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije -sekcija za turizem in gostinstvo sta pred dnevi v Ljubljani v okviru akcije Slovenija - gostoljubna in urejena, Savinjske doline, pa tudi predsednik države. O galeriji in likovnikih bo spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Po odprtju v Savinovi hiši bo še kulturna prireditev v Domu II. slovenskega tabora. K. R. ponovno podelili priznanja najbolj urejenim kampom za leto 1999- Med manjšimi kampi je bil ponovno najbolje ocenjen kamp Dolina iz Dolenje vasi pri Preboldu. K. R. PROtZVOOUi PROGRAM: • t&ÙX zi rfMfor zar gfó&éfyé' Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC> tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 „-^"*****» mobitel.: 0609/635-868 Dolina ponovno najboljša Kljub nezadovoljstvu proračun sprejet NEURJE ‘98 - DRŽAVNA POMOČ ______________________OŠKODOVANCEM___________________________________________ V noči s 4. na 5. november leta 1998 je območje občine Žalec zajelo močno neurje, v katerem je padlo več kot 230 litrov padavin na m2. Narasli potoki in hudourniki ali izredno visoke talne vode so povzročili ogromno škodo na stanovanjskih ter gospodarskih objektih, vodovodu in cestni infrastrukturi. Na območju občine Žalec je znašala skupna prijavljena škoda 795.361.731,00 SIT. Da bi rešili nastale razmere, je bil sprejet zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september - november 1998 prizadeli Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99; v nadaljevanju ZZS098). Na podlagi tega zakona in prijavljene škode je občina Žalec pridobila državna sredstva v znesku 20.368.611,00 SIT za izvedbo interventnih del za normaliziranje stanja vodooskrbe z začasnimi ukrepi, za zagotovitev prevoznosti javnih cest in poljskih ter gozdnih poti, popravilo mostov, za odvoz odpadkov in odstranitev razlitih olj. ZZS098 je naložil občini Žalec, naj pripravi sanacijski program za leti 1999. in 2000 za področja komunalne infrastrukture, cestne infrastrukture, objekte in kmetijstvo, na katerih je prijavljena škoda znašala 361.190.382,00 SIT. Državna komisija za sanacije je potrdila prijavljeno škodo na teh področjih do višine 207.345.962,00 SIT (okoli 57 % prijavljene škode) ter zagotovila za izvedbo sanacijskega programa 12.667.341,00 SIT za leto 1999 (približno 3,5 % prijavljene škode) in 18.096.202,00 SIT za leto 2000 ( okoli 5 % prijavljene škode). Občina Žalec je v juliju 1999 pripravila zahtevan sanacijski program. V začetku februarja smo bili obveščeni, da je državna komisija za sanacije potrdila del programa, ki se nanaša na leto 1999- Pričakujemo, da bo v nekaj mesecih potrjen tudi tisti del, ki se nanaša na leto 2000. Sredstva državne pomoči po sanacijskem programu so razdeljena med področja glede na odstotek skupne prijavljene škode na teh področjih, zato tudi različna višina povračila škode med področji. Na področju komunalne in cestne infrastrukture so plan sanacij izdelali upravljavci vodovodov in javnih cest. Oškodovancem na področju stanovanjskih in gospodarskih objektov ter oškodovancem na področju kmetijstva so sredstva razdeljena enako glede na odstotek od skupne prijavljene škode. Sredstva državne pomoči za leto 1999: Namen: Znesek: Višina odškodnin: sanacija komunalne infrastrukture 1.174.183,20 SIT 3,05 % prijavljene škode sanacija cestne infrastrukture 2.921.833,90 SIT 3,67 % prijavljene škode sanacija objektov 5.784.925,20 SIT 4,11 % prijavljene škode sanacija kmetijstva 2.786.398,70 SIT 3,43 % prijavljene škode Skupaj 12.667.341,00 SIT povprečno 3,50 % prijavljene škode (povprečno 6,11 % potrjene škode) Sredstva državne pomoči za leto 2000: Namen: Znesek: Višina odškodnin: sanacija komunalne infrastrukture 1.677.404,60 SIT 4,36 % prijavljene škode sanacija cestne infrastrukture 4.174.048,60 SIT 4,98 % prijavljene škode sanacija objektov 8.264.179,10 SIT 5,24 % prijavljene škode sanacija kmetijstva 3.980.569,70 SIT 4,91 % prijavljene škode Skupaj 18.096.202,00 SIT povprečno 5,01 % prijavljene škode (povprečno 8,73 % potrjene škode) Iz teh podatkov je razvidno, da bodo odškodnine za prijavljeno škodo izredno nizke, tudi komaj nekaj sto tolarjev, saj so nekateri oškodovanci prijavljali škodo, nižjo od 10.000,00 SIT. Kljub temu pa v občini Žalec nismo določili zneska, do katerega se odškodnine ne izplačujejo. Zavedati se moramo, da z dodelitvijo teh sredstev oškodovancem stanje na terenu še ne bo izboljšano. V proračunu občine Žalec za leto 2000 smo zagotovili del sredstev za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Tako je npr. za varovanje naselja Levec, kjer znaša vrednost projekta 8.300.000,00 SIT, namenjenih 4.300.000,00 SIT. Krajani Levca iz naslova odškodnin prejmejo skupno približno 1.700.000,00 SIT. Predlagamo, da bi krajani ta sredstva v sodelovanju s krajevno skupnostjo prostovoljno namenili kot svoj prispevek k izvedbi visokovodnega nasipa. Enako velja tudi za vsa ostala poplavna območja v občini Žalec. Oddelek za okolje prostor in komunalne zadeve občine Žalec HAZSVETIJAVA OBNOVLJENE CESTE V VELIKI PIREŠICI Po enajstih sejah, vedno v drugi krajevni skupnosti, so imeli svetniki občine Žalec 12. sejo ponovno v Žalcu. Zaradi obnove sejne sobe v občinski stavbi je bQa seja v dvorani žalskega gasilskega doma. Tokrat se je zavlekla do poznega popoldneva, so pa svetniki obdelali vseh petnajst točk dnevnega reda. Med drugim so kljub številnim pripombam potrdili proračun občine za leto 2000. Poročilo nadzornega odbora Med drugim so potrditi poročilo nadzornega odbora o porabi javnih sredstev v občini Žalec za lansko leto. Petlčanski nadzorni odbor, ki mu predseduje Valerija Čakš, se je od lanskega maja naprej sestajal vsak drugi mesec, skupno pa je sprejel 52 sklepov. V poročilu o ugotovitvah nadzora porabe javnih sredstev za obdobje od januarja do decembra lani večjih nepravilnosti ni ugotovil (pregledal je tudi poslovanje KS Liboje, kjer je imel kar nekaj pripomb, poslovanje KS Petrovče in MS Žalec). Nadzorni odbor je pripravil nekaj priporočil in predlogov v zvezi s svojimi ugotovitvami. Med drugim priporoča, naj se v zvezi z delovanjem javnih zavodov in drugih proračunskih uporabnikov fiz uporabniki sklenejo ustrezne pogodbe, v katere naj bo vključena klavzula, da ima občina prek strokovnih služb in nadzornega odbora pravico kontrolirati namenskost in smotrnost porabe teh sredstev pri uporabnikih (društvih, zavodih ...)x. Za krajevne skupnosti je nadzorni odbor poudaril, da morajo imeti letne finančne plane, na osnovi katerih se lahko izplačujejo posamezni računi. Če krajevna skupnost finančnega plana nima, mora biti za posamezno izplačilo predložen sklep sveta KS. Vse krajevne skupnosti morajo imeti nadzorne odbore, občinski nadzorni odbor pa priporoča, da le-ti najmanj enkrat na leto o svojem delovanju poročajo svetom krajevnih skupnosti. Nadzorni odbor je tudi ugotovil, da je v nekaj primerih prišlo do napačnega poslovanja krajevnih skupnosti, ko se je brez soglasja oziroma podpisnika s strani krajevne skupnosti po nalogu občine izvršilo plačilo z žiro računa KS. O taksah in stanovanjskem skladu Na 12. seji so žalski svetniki po skrajšanem postopku in brez razprave sprejeti spremembe odloka o komunalnih taksah. Zavezanci za plačilo komunalnih taks bodo poslej namesto enkrat letno svoje obveznosti poravnati v dveh obrokih oziroma v štirih, če je obveznost višja od 50.000 tolarjev. Prav tako so potrditi spremembe odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Žalec. V skladu z delitveno bilanco za stanovanjski sklad bivše občine Žalec, ki so jo sklenili župani vseh šestih občin 6. decembra lani, ostanejo v stanovanjskem skladu le stanovanja, ki so na območju sedanje občine Žalec. Za poslovanje stanovanjskega sklada se izdela zaključni račun po stanju na dan 31. december 1999-Sredstva, ugotovljena na podlagi zaključnega računa, ki po delitvenem ključu pripadajo občini Žalec, se bodo prenesla v otvoritveno bilanco sklada. Svetniki so pred to točko dnevnega reda že imenovati tudi 5-članski upravni odbor stanovanjskega sklada, v katerem so Peter Gominšek, Janez Klugler, Jože Randl, Andrej Šporin in Štefka Štarkelj Škafar. V nadzorni odbor sklada pa so biti imenovani: Marija Kvas, Leopold Škafar in Anton Založnik. O občinski upravi V nadaljevanju seje so svetniki v 7-dnevno javno obravnavo dati odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Notranje organizacijske enote uprave bodo: oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, oddelek za finance ter oddelek za premoženje in splošne zadeve, ki jih bodo voditi tako imenovani predstojniki (imenuje in razrešuje jih župan). Predstojnik občinske uprave je župan, neposredno pa jo bo vodil direktor občinske uprave (do sedaj je bil vodja občinske uprave imenovan tajnik). Za mesto direktorja občinske uprave je bil objavljen javni razpis, saj je tajnik Peter Marinšek z novim letom odšel v pokoj. Podražitve Brez razprave so svetniki sprejeli sklep, da se bo cena programov predšolske vzgoje v JZ Vrtci občine Žalec v tem letu zvišala dvakrat po 9 odstotkov, in sicer 1. marca in 1. junija. Za indeks povprečne podražitve stanovanjske gradnje v lanskem letu, ki ga izračunava združenje za gradbeništvo in IGM pri Gospodarski zbornici Slovenije in znaša 105,43, pa se je po sklepu svetnikov povečala povprečna gradbena cena za leto 2000, ki po novem na območju občine Žalec znaša 135.640,00 tolarjev za kvadratni meter. Proračun vendarle sprejet Na 12. seji so svetniki opraviti tildi drugo obravnavo predloga proračuna občine Žalec za leto 2000. Najprej so o predlogu proračuna spregovoriti predsedniki odborov. Predlog so podprti vsi odbori razen odbora za okolje in prostor ter komunalne zadeve. Slednji se za področje oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve ni strinjal z razdelitvijo sredstev za redno dejavnost in investicije med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Odbor za kmetijstvo pa je sprejel tudi dva sklepa, da se iz splošne proračunske rezerve do 10 milijonov tolarjev rezervira za regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil za nakup hmeljskih žičnic in ostalih nepremičnin od Hmezada Kmetijstva v stečaju. Prav tako so sprejeti sklep, da se za področje kmetijstva ohrani 28,5 milijona tolarjev. Uidi svetniki so imeti v obširni razpravi veliko pripomb na predlog proračuna. Tako naj bi bila pri delitvi proračunskih sredstev ponovno zapostavljena krajevna skupnost Griže, v njem ni predvidenih sredstev za začetek obnove starega mestnega jedra Žalca, svetniki so spraševati, kako bo z gradnjo telovadnice v Petrovčah, podružnične šole Trje v Galiciji in glasbene šole v Žalcu, zakaj ni dovolj proračunskega denarja namenjenega za sofinanciranje gradnje vodovoda Podkraj Stebovnik na Ponikvi, zakaj za področje gospodarstva ni več denarja, zakaj pri kulturni dediščini ni posebne postavke za sakralne objekte, več svetnikov je poudarilo nujnost, da se pripravi večletni program investicij. Po obširnem odgovoru župana na vse pripombe je bil proračun sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagal župan, z nekaj dodatnimi sklepi, v katerih so vključene zahteve odbora za kmetijstvo in svetnikov v zvezi s telovadnico v Petrovčah in šolo v Trju. Letošnji proračun občine Žalec bo imel predvidoma 1.652.200.000 tolarjev prihodkov in 1.737.700.000 tolarjev odhodkov. Planiran proračunski primanjkljaj znaša 85,5 milijona tolarjev. Nov način obračunavanja cene odvoza odpadkov , Žalski svetniki so se na zadnji seji seznaniti tudi z novim sistemom obračunavanja cene odvoza in odlaganja odpadkov za gospodinjstva in družbene dejavnosti, ki ga predlagajo Javne naprave Celje. Namesto osnovne uporabne površine, števila oseb in pogostosti odvoza naj bi bila po novem osnova za izračun cene prostornina posode ter pogostost odvozov. V primerjavi s starim tarifnim sistemom bi se zelo povečala cena za povprečna gospodinjstva (73 kvadratnih metrov uporabnih bivalnih površin, 3 in več oseb), znižala pa bi se za tiste, ki imajo več kot 150 kvadratnih metrov površin. Ker nov tarifni sistem tudi ne zajema vseh stroškov, ki nastajajo pri ravnanju z odpadki (sofinanciranje gradnje novega centra za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku, dokončna sanacija odlagališča na Ložnici, ločeno zbiranje kosovnih odpadkov, sanacija divjih odlagališč ...), so ga strokovne službe zavrnile. Med drugim predlagajo, da bi z Javnimi napravami Celje skleniti dve pogodbi - eno za odvoz odpadkov in drugo za odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališče Bukovžlak. Tako stališče so potrditi tudi svetniki. Šole ustanovile Petko V nadaljevanju seje so žalski svetniki dati soglasje k statutoma krajevnih skupnosti Galicija in Ponikva. Prav tako so soglašali z ustanovitvijo javnega zavoda za izvajanje šolskih storitev Petka. Ustanoviteljice tega zavoda so osnovna šola Šempeter, I. in II. osnovna šola Žalec, osnovna šola Petrovče in Glasbena šola Rista Savina Žalec, ker so prejšnji Zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti Žalec ustanoviteljice (šole z območja stare občine Žalec) likvidirale. Osnovna šola Griže se novemu zavodu ni priključila, saj bo vse storitve, kot so čiščenje, šolska kuhinja, računovodstvo in drugo, opravljala sama. Imenovanja Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja so svetniki na 12. seji imenovali predstavnike ustanovitelja v javni zavod Žalske lekarne in predstavnike občinskega sveta v svet za varnostno kulturo v občini Žalec. Občino kot ustanoviteljico JZ Žalske lekarne zastopajo: Zdenka Ferlež, Božena Pintar, Robert Čehovin in Ludvik Semprimožnik. V svetu za varnostno kulturo pa občinski svet zastopata Vasja Knapič in Januš Rasiewicz. K.R. V preteklem letu je bila obnovljena cesta skozi Veliko Pirešico. Hkrati je bila zgrajena tudi cestna razsvetljava, ki naj bi z osvetlitvijo ceste in ostalih prometnih površin zagotavljala večjo prometno varnost Zaradi vse pogostejših izklopov električne energije s strani Elektra Celje prihaja do motenj osvetljenosti križišča. Krajani so izražali nezadovoljstvo, krajevna skupnost pa je od občine kot sofinancerja zahtevala rešitev nastale situacije. Občina Žalec je od inženirske organizacije ves čas zahtevala dokončno ureditev nedokončanih zadev, pripravo dokumentacije in predajo objektov naročniku oz. pooblaščenim upravljavcem. Ker z razsvetljavo, ki naj bi jo prevzela v upravljanje Občina Žalec, le-ta ne more upravljati, smo predlagali prenos na Elektro Celje. Ta je zahteval predhodno ureditev dokumentacije. Nastal je začaran krog in predaja do danes še ni bila opravljena. Ker objekt še ni predan, je še zmeraj v upravljanju izvajalca del, to je CMC, d.d Celje. Prav tako ni dogovorjeno plačilo električne energije in vzdrževanja. Občina Žalec je predlagala, da plačujejo te stroške uporabniki po naslednjem ključu: - stroške el. energije za 10 svetilk in utripalec za označitev prehoda Direkcija RS za ceste, - stroške el. energije za 3 svetilke CMC, d.d. Celje in - stroške el. energije za 23 svetilk Občina Žalec. Na predlagano razdelitev Direkcija RS za ceste ni pristala, CMC, d.d. Celje pa sploh ni odgovorila. Glede na stališče predstavnika krajevne skupnosti Galicija, izraženo v javni TV-oddaji, je strokovna služba Občine Žalec zagotovila v proračunu (in občinski svet potrdil) finančna sredstva za plačilo električne energije. Tako lahko krajevna skupnost Galicija naroči dobavo električne energije in kljub neopravljeni predaji objekta zagotovi nemoteno osvetlitev cestišča. OBČINA ŽALEC KUPI DVOINPOL-A1.I TRISOBNO STANOVANJE V ŽALCU, LAHKO TUDI V BLIŽNJI OKOLICI. Iz ponudbe morajo biti razvidni podatki o površini stanovanja, starosti stanovanja, višini kupnine, priložiti pa je potrebno tudi dokaz o lastništvu stanovanja (zemljiškoknjižni izpisek, v primeru, da stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi, overjeno kupoprodajno pogodbo). Ponudbo je potrebno posredovati pisno na naslov: Občina Žalec, Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve, Savinjske čete 5, Žalec. OBČIM ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC, Ta.:715-313, faks: 716-311 objavlja JAVNI POZIV ZA ODDAJO PRIJAV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV SOCIALNO-HUMANITARNIH DRUŠTEV, KI JIH BO V LETU 2000 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC 1. S predlogi programov se lahko na javni poziv praviloma prijavijo društva, ki imajo sedež v občini Žalec in so registrirana za opravljanje socialno-humanitame dejavnosti. 2. Prijava mora vsebovati : • odločbo o registraciji in osebno ime zastopnika društva, • program dela in predvideno finančno poslovanje v lem 2000, • izpolnjen obrazec Prijava na razpis za program socialno-humanitamih društev v lem 2000 v občini, Žalec, ki ga dobite na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba 52/11, • reference in priporočila, • dokazila o statusu društva v javnem interesu oz. potrdilo o oddani vlogi za pridobitev statusa društva v javnem interesu. 3. Občina Žalec bo prednostno financirala: • programe društev z večletnim delovanjem, • programe, ki so usmerjeni v preprečevanje, lajšanje ali zmanjševanje socialnih stisk posameznikov, oziroma skupin občanov, • programe, ki dopolnjujejo dejavnosti javnih zavodov. 4. Predlagani programi ne smejo biti profimo usmerjeni. S sredstvi proračuna občine Žalec bodo financirani v okviru razpoložljivih sredstev, vendar največ s 50 % deležem vrednosti celotnega programa. 5. Predlagatelji naj pošljejo svoje predloge v zaprti kuverti na naslov Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Ul.Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA 2000. 6. Razpisni rok traja trideset dni od objave. 7. Predlagatelji bodo o uvrstitvi obveščeni v osmih dneh po sprejeti odločitvi. ŽUPAN Lojze Posedel, univ.dipl.ekon. Gasilci Vrbja letos praznujejo Prostovoljno gasilsko društvo Vrbje je bilo ustanovljeno 9. novembra leta 1930. Ustanovni zbor je bil v prostorih trgovca in posestnika Jurija Debiča v Vrbju, ki je bil tudi prvi načelnik društva. Z branjem zapisnika z ustanovnega zbora se je v soboto začel jubilejni - 70. občni zbor. 0 delu društva v preteklem lem so poročali predsednik Dušan Pungartnik, poveljnik Jože Aram in mentor mladine. Kot so povedali, so lani gasili dva požara na območju krajevne skupnosti in sodelovali pri gašenju požara skladišča hmelja v Šempetru. Udeleževali so se tekmo- vanj, uspešni pa so bili tudi na področju izobraževanja. Že lani so v okviru priprav na praznovanje 70-letnice društva začeli obnavljati gasilski dom, pri čemer sta jim finančno pomagali občina Žalec in krajevna skupnost Vrbje. Obnovili so streho, letos pa se bodo lotili tudi fasade in notranjosti doma; tudi tokrat pričakujejo izdatno pomoč občine in krajevne skupnosti. Prav tako bodo začeli z akcijo za nakup novega praporja, saj je sedanji star že 44 let. Kot so se dogovorili na včerajšnjem občnem zboru, bo znašal prispevek za žebljiček v obliki lipovega lista 5.000 tolarjev, botri pa bodo za spominske trakove darovali 25.000 tolarjev. Na sobotnem občnem zboru so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi komisije za mladino. Zbrane so pozdravih podžupan Janko Kos, v imenu predsedstva Gasilske zveze Prebold Silva Štefančič, v imenu občinskega poveljstva Žalec pa Aleš Cilenšek in Jani Šalej. Sicer pa bo osrednja slovesnost ob 70-letnici društva 1. julija letos, ko bo krajša gasilska parada, odprli bodo obnovljen dom, razvili nov prapor in zaslužnim članom podelili odličja. Pred tem bo tekmovanje mladincev v spomin na lani umrlo mlado članico Metko Puncer. K. R. V torek, 29. februarja, ob 18. uri bo v Domu krajanov Vrbje zanimivo predavanje. Silvo Jošt bo govoril o primerni planinski opremi za pohode v gore, zatem pa bo predaval njegov sin Matic Jošt, član slovenske alpinistične odprave v Himalajo ‘99- Podoodbori zdaj samostojna društva Konec lanskega leta se je društvo upokojencev Žalec reorganiziralo. Dotedanji podoodbori so namreč postali samostojna društva. Vsi so že imeli ustanovne zbore, na katerih so med drugim izvolili predsednike društev. Predsednik DU Gotovlje je Edi Fras, predsednik DU Galicija - Velika Pirešica je Rudi Štajner, predsednik DU Ponikva pri Žalcu je Anton Osolnik, predsednica DU Vrbje je Pavlina Glušič, za predsednika DU Žalec pa je bil ponovno izvoljen Ernest Ramšak. Društvo upokojencev Vrbje bo imelo 14. marca prvi redni občni zbor, na katerem bodo svečano razvili društveni prapor. Občni zbor z zanimivim kulturnim programom se bo pričel ob 15. uri v dvorani Doma krajanov Vrbje. K. R. OSNOVNA ŠOLA GRIŽE OBVEŠČA STARŠE OTROK, roj. od 1. 3. 1993 do 28. 2. 1994, DA POTEKA VPIS OTROK V PRVI RAZRED OŠ GRIŽE in POŠ LIBOJE za šolsko leto 2000/2001. Šolski okoliš zajema KS Griže in KS Liboje. Obvestilo velja samo za starše, ki otrok še niso vpisali v OŠ Griže oz. POŠ Liboje. Otroka lahko vpišejo v OŠ Griže pri ga. predagoginji v četrtek, 9. 3. 2000, od 8. do 12. ure. Ravnatelj Franci Žagar, prof. Ob kulturnem prazniku Savinova odličja Slovenski kulturni praznik so v občini Žalec s kulturnimi prireditvami počastili v večini krajev. Osrednja občinska proslava pa je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Na njej so nastopili člani krožka za izrazni ples Petpedi in krožka retorike I. osnovne šole Žalec s predstavo V enostavnem je lepota ter trobilni kvintet godbe Liboje. Slavnostna govornica je bila direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, župan Lojze Posedel pa je letošnjim dobitnikom izročil Savinova odličja. Anka Krčmar je v svojem govoru razmišljala o položaju kulture in o tem, zakaj sta kultura in umetnost tako nizko na lestvici vrednot Slovencev. Izrazila je spoštovanje vsem kulturnim ustvarjalcem, ki kljub temu skrbijo, da se na področju kulture ves čas kaj dogaja. Kultura pomeni narodno identiteto in zato bi ji zlasti zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo država oziroma politika morah dati večji pomen, je poudarila V času, ko si politiki nasprotujejo o nekaterih najpomembnejših interesih naroda, Prešernove Poezije ostajajo naš najboljši nacionalni program. Slovenski kulturni praznik je tudi priložnost za podehtev priznanj za dosežke na kulturnem področju. Občina Žalec podeljuje Savinova odličja, vsako leto največ pet. Petčlanska komisija, ki ji je predsedoval župan Lojze Posedel, je letos izmed številnih predlogov priznanji podelila Godbi Zabukovica ter Mariji in Petru Zimmermann, Savinovi plaketi Ivanu Mikeku za življenjsko delo na gledališkem področju in oblikovalcu Jožetu Domjanu, Savinovo plaketo z nagrado pa akademskemu kiparju Antonu Hermanu. Nagrajencem je Savinova odličja podelil župan Lojze Posedel, ki je zatem Anki Krčmar v zahvalo za njeno delo na področju kulture in za osebni jubilej izročil spominsko darilo - kipec Štangarja. K. R., foto: T. T. Dobitniki letošnjih Savinovih odličij (povzetki obrazložitev) Godba Zabukovica - Začetki godbe segajo v prejšnje stoletje, ko so iz potrebe po druženju pa tudi razveseljevanju ljudi na desni strani Savinje Krpeževi in Pintarjevi fantje ustanovili pihalno godbo. Med prvo in drugo svetovno vojno je godba delovala zlasti po domačijah Krpežev in Vrbiča, saj jim je leta 1922 rudnik odpovedal gostoljubje. Po drugi svetovni vojni je Alojz Pečnik ponovno zbral godbenike, tudi tiste iz libojske godbe, in ustanovil Rudarsko godbo Zabukovica. Godba je bila alfa in omega kulturnega utripa v knapovski dolini. Če upoštevamo obdobje od leta 1946, je v godbi igralo več kot 200 godbenikov, glasbena tradicija pa se je prenašala iz roda v rod. V teh letih se je izmenjalo več dirigentov, najdlje pa jo je vodil Franci Tratar starejši. Marija in Peter Zimmermann Peter Zimmermann je doktor znanosti, univerzitetni profesor, raziskovalec in prevajalec, ki ga Slovenija neizmerno privlači s svojo zgodovino in podobo. Njegova soproga Marija je germanistka in prevajalka, hčerka Alfonza Pečovnika, strokovnjaka za jahalni šport iz Drešinje vasi, ki je bil vrsto let vodja jahalne šole v Lipid in zmagovalec na številnih mednarodnih tekmovanjih. Zakonca Zimmermann, ki sta sicer živela v tujini, sta leta 1968 v Hramšah kupila posestvo z zapuščenimi bajtarskimi poslopji in s starim hišnim imenom Pri Pušjak. Obnove posestva sta se lotila zelo skrbno in tako, da sta obstoječe stavbne vrednote v kar največji meri uskladila z zahtevami in potrebami sodobnega vsakdanjega bivanja. Zlasti skrbno in spoštljivo oživljata 200 let staro hišo, kjer se staro in novo zlivata v eno. Zimmermannovo posestvo predstavlja pravi biser ohranitve naše ljudske in naravne dediščine, navad in običajev, ki so spremljali življenje na podeželju. Savinovo priznanje zakoncema Zimmermann je tudi spodbuda vsem tistim, ki še oklevajo, ah naj ohranijo in obnovijo staro hišo, kaščo ah kozolec. Vsem novograditeljem pa, da bodo zidali takšna poslopja, kakršna sodijo v okolje. Ivan Mikek - Je predstavnik nekdanje generacije ljubiteljev kulturne dejavnosti predvsem na področju amaterske gledališke dejavnosti in režije. Ves čas je bil gonilna sila gledališke dejavnosti v Grižah, ki je imela nekdaj vodilno vlogo v Savinjski dolini in širše. Bil je režiser večine domačih iger, ki so se odvijale v dvoranah kulturnih domov ifi spektaklov v letnem gledališču v Grižah. Prav Ivan Mikek je bil pobudnik gradnje letnega gledališča Limberk. Jože Domjan - Priznani slovenski oblikovalec je po rodu sicer Celjan, vendar že dolga leta živi in dela v Kasazah. Po srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je diplomiral na visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju, prejel Herderjevò štipendijo v Hamburgu, nadaljeval podiplomski študij na Dunaju in kot magister specializiral grafično oblikovanje. Je član društva oblikovalcev Slovenije. Že kot obetaven mlad oblikovalec je sredi sedemdesetih let prejel prvo nagrado -nagrado Prešernovega sklada občine Celje, sodeloval je na jugoslovanskih razstavah plakatov in grafičnega oblikovanja. Sredi osemdesetih let so njegove liste sprejeh na mednarodni bienale plakata v Varšavi, kasneje na svetovno razstavo plakata v Lahtiju, razstavljal je v Parizu, Metdcu, Coloradu, Zuerichu, Muenchnu, Rzeszowu, Chaumontu, Varšavi, na Japonskem, Tajskem, Finskem, v Potsdamu, Londonu, Torontu ... Njegovi plakati so uvrščeni tudi v stalno zbirko grafičnih oblikovalcev 20. stoletja v New Yorku. Za svoje izjemne oblikovalske dosežke je leta 1998 na BIO prejel častno nagrado za gledališki plakat. Anton Herman - Akademski kipar Anton Herman, doma iz Galicije, je samostojni likovni umetnik, ki že petindvajset let deluje na slovenski umetniški sceni. Njegovo delo najbolj zaznamuje modernistični cikel skulptur in grafik, v katerega sodijo analitične študije dinamizma človeškega stopala, njegov najnovejši cikel pa so tako imenovane Eko skulpture, oblikovane iz preprostega šibja. V nekakšnem vmesnem ciklu je še na klasičen način upodobil petnajst slovenskih športnikov - ohmpijcev, med njimi Leona Štuklja in Brigito Bukovec. Anton Herman je doslej pripravil že več kot petdeset samostojnih razstav doma in na tujem. Zelo odmevne razstave so bile v Galeriji zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani leta 1996, razstava v Galeriji likovne umetnosti v Slovenj Gradcu, pregledna razstava v Galeriji za sodobno umetnost v Celju junija lani in razstava v Ipavčevi hiši v Šentjurju. Poleg omenjenih je avtor razstavljal svoje olimpijce v Mestni hiši v Ljubljani in v Mestni galeriji Šoštanj. Lani junija je Anton Herman prvič razstavljal tudi v okviru Gahških dnevov, in sicer plastike in oljne krajine. Značilni za njegov umetniški opus sta vsestranska likovna aktivnost na različnih umetniških področjih ter izredno aktivna razstavna dejavnost. Polzelski svetniki potrdili proračun Na 11. redni seji so potrdili tudi mandat novemu svetniku Na 11. redni seji so svetniki občine Polzela najprej sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijskega območja Garant, ki je bil v javni razgrnitvi mesec dni, nanj pa ni bilo pripomb. Prav tako so brez pripomb sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih gradbenih stroških komunalnega' urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Polzela ter sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke se je v primerjavi z lanskim letom povišala za 60 odstotkov in tako znaša 0,0597 tolarjev. organizacijska enota vrtca, ki vključuje enoti v Andražu in na Polzeli. Dalj časa so se svetniki zadržali pri osnutku odloka o proračunu občine Polzela, ki je bil v drugi obravnavi. V 15-dnevni javni obravnavi sta na predlog proračuna prišli dve vlogi s pripombami, in sicer s strani podžupana Stanka Novaka, da se za nabavo knjig namesto sedanjih 200.000 nameni 500.000 tolarjev, da se društvu upokojencev poveča dotacija na 180.000 tolarjev, društvu upokojencev Polzela pa na 350.000 tolarjev. V dotaciji so vključena tudi sredstva za srečanja starejših krajanov. Ena od pripomb je bila, naj se dotacija Radiu Polzela poveča na 1,5 milijona tolarjev. Prav tako na predlog Stanka Novaka se KO RK Polzela ma župana Ljuba Žnidarja, da se za podjetništvo namesto 500.000 nameni 1,5 milijona tolarjev. Proračun občine Polzela za leto 2000 tako znaša 374,5 milijona tolarjev. Največ (107,5 milijona) bodo v občini porabili za okolje, prostor in komunalo, 63 milijonov za otroško varstvo, 57 za izobraževanje, 64 za občinsko upravo, 9 milijonov za požarno varnost, 1,5 za področje zaščite in reševanja, 7,2 za kulturo, 7 milijonov za zdravstvo, 13 za socialno varstvo, 8,8 za šport, 8,5 za kmetijstvo, 3 milijone za stanovanjsko gospodarstvo, 4,2 za pokopališko dejavnost in tako naprej. Svetniki so za novega člana občinskega sveta namesto pokojnega Janka Cvikla imenovali doktorja vete- Svetniki so se prvič sestali v obnovljenih prostorih občinske zgradbe. V nadaljevanju seje so svetniki v 15-dnevno javno obravnavo dali osnutek odloka o ustanovitvi vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Polzela. V tem javnem zavodu poleg osnovne šole Polzela delujeta še podružnična šola v Andražu in dodeli dotacija 58.000 tolarjev. Drugo vlogo pa je posredovala ravnateljica šole, mag. Marinka Marovt, naj se sredstva za blago in storitve z dosedanjih 9,3 milijona tolarjev povečajo na 15,4 milijona. Svetniki so potrdili oba predloga ter amand- one Marijana Matjaža, ki je bil naslednji kandidat za svetnika z liste Desusa. Soglasno so svetniki potrdili tudi predlog za 6-odstotno podražitev pokopaliških storitev in najemnin grobov. T. Tavčar Občinski praznik konec junija Svetniki občine Prebold so na 12-ti redni seji prejšnji četrtek obravnavali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so določil datum občinskega praznika. V 30-dnevno javno razpravo so dah predlog pravilnika za vrednotenje športnih programov ter predlog pogojev in meril za vrednotenje športa v občini Prebold. V drugi obravnavi sta bila sprejeta odlok o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve lokalnih cestin javnih poti ter odlok o komunalnem prispevku. Potrdili so tudi odlok o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča. Povprečna gradbena cena za leto 2000 je 135.640 tolarjev za kvadratni meter. Svetniki so v prvi obravnavi potrdili odlok za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in izvajanje gospodarske javne službe - odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda. Po besedah župana je kar nekaj interesentov za to koncesijo. Odlok je „v 15-dnevni javni obravnavi. Svetniki so na zadnji seji določili datum občinskega praznika. Izmed več predlogov so na predlog komisije za grb, zastavo in občinski praznik izbrali zadnjo soboto v juniju. Na ta dan sicer ni kakšnega pomembnega zgodovinskega damma, zanj pa so se odločili, ker je blizu državnemu prazniku in je možno občinski praznik organizirati v sklopu praznovanja državnega praznika, s tem pa zmanjšati stroške. Takrat tudi še ni dopustov, tako da ni težav s pripravo kulturnega programa in ne nazadnje tudi udeležbo občinstva. V tem času se že sicer odvijajo nekatere tradicionalne prireditve, kot so Pod Reško planino veselo živimo in Schwabovi, kulturni dnevi, ki jih je možno vključiti v občinski praznik. Svetniki so se prejšnji teden odločili tudi za 8-odstotno povišanje cene vrtca, ki velja od 1. marca letos. Dejstvo je, da to povišanje pomeni dodatno obremenitev občinskega proračuna, saj občina pokriva del cene za vsakega otroka. 15 otrokom občina v celoti plača vrtec, za 21 otrok starši plačajo 15 % cene, za 35 otrok 20 % cene, za 22 otrok 30% cene, v petem plačilnem razredu (40% cene) je 7 otrok, v šestem (50%) 11 otrok, po eden pa je v sedmem in osmem plačilnem razredu. Zaradi neresnosti staršev, ki prijavijo prisotnost otroka v vrtcu ob delovnih sobotah, potem pa ga ne pripeljejo v vrtec, so se svetniki po daljši razpravi odločili, da bodo morah odslej starši za vsako soboto prispevati 1.500 tolarjev, ki jih bodo morali poravnati ob prijavi otroka. K.R. Darilo prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica Predsednik in podpredsednik socialdemokratske stranke, občinskega odbora Žalec, Jurij Blatnik in Peter Gominšek sta predala prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica mizo za namizni tenis. Mizo so od predstavnikov SDS Žalec sprejeli poveljnik PGD Zabukovica Mitja Polavder, član upravnega odbora Drago Tomažič in predstavnik mladincev Mitja Grm. Stranka je tako podprla PGD Zabukovica v akciji “Stran z drogo, ukvarjajmo se s športom”. Mladi gasilci kot tudi ostali mladinci imajo sedaj možnost tekmovati v namiznem tenisu ali igrati le za rekreacijo. M.G. Med podpisom pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Braslovčah Gasilci in župani podpisujejo pogodbe V začetku leta gasilska društva in gasilske zveze z župani občin sklepajo nove pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za to leto. Pred dnevi sta vsak za svojo občino pogodbo s predstavniki gasilskih društev podpisala tudi župana občine Polzela Ljubo Žnidar in občine Braslovče Duško Goričar. Pogodbi sta podpisala tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in poveljnik zveze Franci Naraks. V občini Braslovče je sedem prostovoljnih gasilskih društev: Braslovče, Dobrovlje, Gomilsko, Grajska vas, Letuš, Parižlje - Topovlje in Trnava. V občini Polzela pa za požarno varnost skrbijo tri društva: Andraž, Polzela in Ločica ob Savinji. Pogodbi, ki so ju podpisali, opredeljujeta obveznosti in naloge društev, način financiranja in druge obveznosti, ki jih ima do društev občina. T. Tavčar Med reševanjem križanke o Prešernu Bogastvo kulture in duha V občini Tabor nimajo veliko denarja, a se lahko pohvalijo z bogato kulturno dejavnostjo. Tako rekoč brez posebnih problemov lahko kadar koli pripravijo kakovostno kulturno prireditev. Tudi letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je to znova potrdila. V dvorani Doma krajanov so Savinjski rogisti zaigrah slovensko himno, zapeli pa so jo pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Milana Lesjaka. Poleg njih so nato nastopih še učenci osnovne šole Tabor, ki so pripravili res prijeten program. Posebnost pa je bila križanka, posvečena Prešernu. Za še vedrejši večer so poskrbeli člani dramske skupine, ki so odigrali odlomek Snubitev. Ob koncu pa so s pesmijo napolnili dvorano članice in člani mešanega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Milana Kasestnika. Slavnostni govornik je bil Stane Geržina. Slovenski kulturni praznik so v Taboru lepo proslavili, podobnih prireditev pa zaradi številnih kulturnikov tudi v prihodnje ne bo manjkalo. D. N. Braslovški svetniki ponovno o rebalansu in proračunu Tudi tokrat niso bili zadovoljni, v tretje gre rado Svetniki občine Braslovče so se sestali na 8. redni seji občinskega sveta, ki je imela kar 11 točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika zadnje seje so svetniki najprej potrdili sklep o določitvi vrednostne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Braslovče, ki sedaj znaša 0,0597 tolarjev in sklep o povprečni gradbeni ceni ter povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Povprečna gradbena cena, ki je znašala za kvadratni meter stano- vanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča 123-353 tolarjev, se je povečala za 5 in pol odstotka. V nadaljevanju so svetniki odloka o pokopališkem redu in o občinskih cestah, ki sta bila v drugi obravnavi, vrnili v obravnavo pristojnemu odboru, oziroma komisiji pri občinskem svetu. Dalj časa pa so se svetniki, tako kot na prejšnji seji, zamudili pri obravnavi rebalansa proračuna za lansko leto in proračunu za letošnje leto. Kljub temu, da so svetniki tokrat dobili rebalans plana in proračun razdeljen po kontih ter kohko in zakaj so bila sredstva porabljena, se z njimi zopet niso strinjali. Bdi so mnenja, da je v tem predlogu še vedno preveč napak. Župan Dušan Goričar, ki je sejo vodil, je občinsko upravo zadolžil, da do naslednje seje - čez 15 dni pripravi rebalans proračuna in proračun, eno in drugo pa bodo na naslednji seji obravnavah ločeno in ne skupaj v eni točki dnevnega reda kot je to bilo na 8. redni seji. T. Tavčar Po DOLINI februar2000 Popokana stekla in stene, noči brez spanja “Kdo bo poravnal škodo?” se sprašujejo krajani Ločice pri Vranskem Del udeležencev “vročega sestanka” v Ločici pri Vranskem v tamkajšnjem gasilskem domu Vaški svet krajanov Ločice pri Vranskem je sklical sestanek s predstavniki DARS-a in Družbe za državne ceste, da bi jih seznanil z razmerami, v katerih so se krajani Ločice pri Vranskem znašli zaradi gradnje avtoceste Vransko-Blagovica. Sestanka se je udeležilo okoli 30 krajanov, v imenu DDC je bil prisoten Silvester Kosec, prišel je tudi predstavnik DARS-a. Vzrok razburjenja je škoda na objektih zaradi razpok, ki nastajajo po miniranju v tunelu. Ob tem pokajo tudi stekla na oknih. Hudo moteče je tudi to, da minirajo v glavnem ponoči, tako da Ločičani ostajajo brez spanca. Pritožujejo se še zaradi spremenjenih vodotokov, posledica tega je usedanje hiš, izvajalci pa so povsem uničili tamkajšnjo mrežo lokalnih cest. Med tem ko predstavniki DARS-a in DDC trdijo, da je za to odgovoren izvajalec, ki ga po njihovem pogodba veže, da poravna vso škodo, ki jo povzroči na okolici ali posesti, župan občine Vransko Franc Sušnik in krajani trdijo, da je v pogodbah, ki jih je DARS sklenil z občino Žalec, za povračilo škode zadolžen DARS. Krajam Ločice pri Vranskem so pripravljeni pristati na vsako rešitev, ki bi jim zagotovila mir, varnost in povračilo narejene škode. T. Tavčar Vlado Korošec kaže eno izmed številnih razpok na njegovi hiši Prešeren v naših očeh Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v občini Prebold v telovadnici tamkajšnje osnovne šole. Ob tej priložnosti so v avli šole pripravili razstavo Prešeren v naših očeh in razstavo knjig, na hodniku pa še razstavo slovenske ljudske umetnosti z upodobitvijo moti- vov na svilo. Na proslavi je zbranim spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak.V kulturnem programu, ki ga je pripravila Simona Mikeln, pa so sodelovali moški pevski zbor Svobode Prebold, pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold in učenci in učenke predmetne stopnje ter šolski pevski zbor. Posebej pa sta proslavo obogatili z igranjem na violino in violo učenki Urška Dolar in Jerneja Jager. Slovenski kulturni praznik so tudi letos praznovali kar najlepše, razstava Prešeren v naših očeh pa je bila hkrati tudi uvod v letošnje praznovanje 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Sicer pa v tem šolskem leta preboldska šola praznuje 90-letnico in podobnih prireditev tudi v prihodnje ne bo manjkalo. D. N. Z razstave Prešeren v naših očeh O proračunu, ustanovitvi javnega zavoda... Svetniki občine Vransko se bodo jutri, v četrtek, sešli na svoji 15. redni seji. Med drugim bodo razpravljali o odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor. Na dnevnem redu bodo tudi predlog sklepa o cenah programov predšolske vzgoje v javnem zavodu OŠ Vransko, vrtcu Vransko, predlog sklepa o povišanju vrednosti točke za določitev višine nadomestila za upora- bo stavbnega zemljišča v občini Vransko za leto 2000, na predlog odbora za negospodarstvo pa naj bi sprejeli pravilnik o merilih za določitev oprostitve in olajšave pri plačilu sodalno-varstvene storitve Pomoč na domu in pogodbo o izvajanju storitve Pomoč družini na domu. V drugi obravnavi bodo svetniki razpravljali o proračunu občine Vransko za leto 2000. Prav tako bodo svetniki v drugi obravnavi razpravljali o odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko. Govora bo tudi o statata sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec, sprejeli pa naj bi še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec. T. Tavčar O prazniku govorila Neža Maurer Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v dvorani kulturnega doma osrednja proslava občine Polzela. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole pripravili recital pesmi Neže Maurer, ki je bila tudi slavnostna govornica. V svojem nagovoru je razmišljala predvsem o pomenu Franceta Prešerna in njegove poezije za slovenstvo in slovenski jezik. Brez njega bi namreč bili Slovenci mnogo siro-mašnejši. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar pa je udeležence proslave in vse sodelujoče toplo pozdravil in med drugim povedal, da je Prešernov dan za Polzelane še pomembnejši, saj so Prešerna na Polzeli gostili pri župniku Antonu Muhovcu, prenočeval je v Komendi. V glasbenem programu je nastopil Celjski godalni orkester. T. Tavčar Proslavili polnoštevilno vidi, da narodna zavest raste. Pripravili so bogat program. Začeli so ga z Zdravljico, ki jo je odigral trobentar Aleksander Ošep. Slavnostni govornik je bil gledališki igralec Karel Brišnik, domačin, ki sicer živi in dela v Ljubljani. V pro- gramu so sodelovali učenci razredne in predmetne stopnje osnovne šole Braslovče, ki so s svojim radoživom in prisrčnim nastopom zaokrožili slovesnost ob kulturnem prazniku. T. Tavčar V Braslovčah že leta ne pomnijo, da bi se na proslavi ob kulturnem prazniku zbralo tako veliko ljudi kot letos. Dvorana zadružnega doma je bila polna do zadnjega kotička in nekdo je pripomnil, da se Kulturni dan na Vranskem Igralec in pesnik Tone Kuntner navdušil občinstvo 'AmuvnmtÉiw Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila letos v občini Vransko gotovo nekaj posebnega. Za to je zlasti poskrbel igralec in pesnik Tone Kuntner, ki je oživil Prešerna in Cankarja ter predstavil delček svoje poezije. Tone Kuntner je tudi povezoval program, v katerem so sodelovali še člani kvarteta svetega Mihaela, šolska dramska skupina, ki je na oder postavila Povodnega moža, in pa dekliški pevski zbor pod vodstvom Anje Štrumfl. Že v začetku proslave, po zapeti Zdravljici, je s slavnostnim govorom nastopil tudi predsednik Kulturnega društva Vransko Janko Reberšek. D. N. februar2000 Po DOLINI Veterje pustil za sabo tako razdejanje, kot bi v gospodarsko poslopje Franca Jelena treščila bomba. Veter razkrival strehe odnesel streho z gospodarskega poslopa) Franca Jelena, v neposredni bližini pa razkril in odnesel del ostrešja z nove hiše njegovega brata Edvarda. V obeh primerih je napravil veliko škode, ostrešje z gospodarskega poslopja, ki se je raztreščilo v trske, je pod seboj pokopalo traktor in še nekaj drugega orodja. V hlevu imajo več kot deset glav živine, zato bo treba streho v najkrajšem času popraviti, zasilno pa so jo pokriti s plastično fohjo. Veter je svojo razdiralno pot nadaljeval v sosednjem Dobriču, kjer je na 24 metrov dolgem in 12 metrov širokem poslopju dvignil napušč ter ga prek strehe treščil na da. S tem je Ludviku Miklavcu uničil celo streho in napravil ogromno škode. Razdejanje močnega vetra so si ogledali župan občine Polzela Ljubo Žnidar, podžupan Tone Mešič, predstavniki zavarovalnice in drugi. Župan je oškodovancem obljubil pomoč pri odpravljanju posledic neurja, javni delavci pa so že kar zjutraj prišli na pomoč, pomagali so jim andraški gasilci, sosedje in drugi krajani. T. Tavčar Daleč naokrog so ležali ostanki ostrešja hiše Edvarda Jelena. Vremenska napoved za noč s torka na sredo, 9- februarja, ni napovedovala posebnosti. V Savinjski dobni pa je proti večeru začelo močno pihati, veter je postajal vedno močnejši ter po polnoči v Andražu nad Polzelo in v Dobriču pihal z orkanskimi sunki. V Andražu je PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI se iskreno zahvaljuje vsem krajanom, obrtnikom in podjetjem v KS Šempeter za veliko vsestransko razumevanje in pomoč, še posebno ob zaključku leta. Hkrati vam želimo dobrega zdravja, sreče in uspehov v letu 2000. Upravni odbor PGD Šempeter Območno združenje rdečega križa sporoča, da je v sodelovanju z Društvom invalidov Žalec pričela Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec MERITI KRVNI PRITISK IN SLADKOR V KRVI* (kasneje tudi holesterol). Merjenje bo potekalo VSAKO 2. SREDO V MESECU, MED 9. IN 10. URO, v prostorih Društva invalidov, Hmeljarska 3, Žalec. Gasilci zborovali Tudi prostovoljna gasilska društva Gasilske zveze Prebold, za katero mineva prvo leto delovanja, imajo v tem času občne zbore. Med njimi je gasilsko društvo Sveti Lovrenc. O delu društva v preteklem letu sta poročala predsednik Boris Kupec in poveljnik Marko Natek. Povedala sta, da je društvo tudi v lanskem letu delovalo zelo uspešno tako na teh-nično-operativnem področju, v okviru katerega so skrbeh za operativno usposobljenost enot, se udeleževati tekmovanj in vaj ter izdelati operativni načrt varstva pred požari, kot na področju tako imenovanega društvenega življenja. S prireditvami, med katerimi je najodmevnejša in finančno uspešna vsakoletna Tekma koscev, omogočajo tudi boljšo tehnično opremljenost društva. Prav tako vsako leto pripravijo' proslavo ob materinskem dnevu, lani pa je prav iz Svetega Lovrenca potekala tudi radijska oddaja Iz naših krajev. Prav zaradi pomena društva, ki ga ima tudi na kulturnem in športnem področju, bodo organizirati kulturno in športno sekcijo. V društvu se pripravljajo tudi na dozidavo orodjarne in ureditev centralnega ogrevanja v gasilskem domu, možno pa je, da bodo odkupili sušilnico ob gasilskem domu, tako da gradnja orodnjame ne bi bila potrebna. Na občnem zboru sta o delu gasilske zveze Prebold spregovorila tudi predsednik Jože Veber in poveljnik Branko Verk, o delu občine pa župan Vinko Debelak, ki je ob tej priložnosti na gasilski prapor društva pripel trak občine. K. R. Delovni člani Rdečega križa Braslovče Člani braslovške krajevne organizacije Rdečega križa so zelo aktivni. Poleg običajnih dejavnosti, kot so zbiranje oblačil in obutve, razdeljevanje prehrambenih paketov, obiskovanje starejših in organiziranje srečanj le-teh, so organizirali tudi merjenje krvnega tlaka in skladkorja, od marca dalje pa tudi merjenje holesterola v krvi. Merjenje opravlja medicinska sestra Cvetka Strojanšek, prostore pa je v svoji zasebni Domači lekarni odstopila lastnica Jelka Stemad. Merjenje je vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 10. ure, ob tem pa lahko krajani kupijo tudi zdravila. Kot je povedala predsednica KO KR Braslovče Vlasta Pšaker, Braslovčam kar pogosto koristijo to brezplačno ugodnost, povprečno jih na eno merjenje pride približno štirideset. T. T. Pri merjenju krvnega tlaka 200 krvodajalcev na Polzeli Letošnja prva krvodajalska akcija na območju organizacije Rdečega križa Žalec je bila na Polzeli. Tildi tokrat so se krvodajalci dobro odzvali povabilu; kar 200 jih je darovalo kri za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Tildi sicer so krvodajalske akcije na Polzeli najbolj številne, kar je gotovo zaradi tega, ker imata obe pol-zelski podjetji razumevanje za te humane akcije. Več kot polovica je bilo delavcev tovarne nogavic. O akciji in krvodajalstvu pa so nekateri izmed udeležencev povedali: Niko Žgank: “Star sem 40 let, doslej pa sem kri dal 43-krat. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom akcij še udeleževal, ker se mi zdi, da je krvodajalstvo ena izmed najpotrebnejših humanitarnih dejavnosti.” Marko Kužnik: “Med krvodajalci sem danes prvič in sedaj, ko je prvi odvzem krvi za menoj, lahko rečem, da bom še kdaj dal kri. Star sem 23 let in menim, da bi bilo lahko med krvodajalci več mojih vrstnikov.” Dorica Čižič: “Zaposlena sem v tovarni nogavic na Polzeti, kjer imajo do krvodajalstva zelo lep odnos. Tokrat sem kri dala devetnajstič in še jo bom dala.” Sanda Djujič: “Uidi jaz delam v tovarni nogavic. H krvodajalstvu so me pripravile sodelavke. Doslej sem kri dala 19-krat. Seveda bom kri še darovala, če bom zdrava.” Ivan Gostečnik: “Krvodajalstvo je pri nas kar družinska zadeva. Danes sta z mano tudi žena in hčerka. Jaz sem kri daroval 31-krat. Priporočamo pa tudi drugim, ki se še niso pridružiti krvodajalcem, naj to storijo.” T. Tavčar Kdo bo pomagal ob elementarnih nesrečah? Preživeli smo začetek leta, za katerega so mnogi trdili, da se ne bo več pisalo. Ko smo na te črne misli malo pozabili, nas je na začetku februarja kar precej presenetil potres 4. stopnje po evropski potresni lestvici, z epicentrom v Šempetru, ki pa se je dobro čutil tudi v Žalcu in okolici. Narava nas opozarja, da v svojih nedrih skriva moči, ki se nenapovedano sproščajo in lahko povzročijo tudi večjo materialno škodo. Posledice so večje rušitve objektov, zlasti večjih stanovanjskih enot, ki bi lahko pod seboj pokopale več stanovalcev. V izogib večjim žrtvam in čim hitrejši pomoči pri reševanju, je župan občine Žalec konec decembra lani sprejel sklep o določitvi društev in klubov za operativne naloge zaščite in reševanja v primeru naravnih nesreč. Ti so: Kinološko društvo Žalec, Jamarski klub Črni galeb Prebold, Radio klub Žalec in Društvo za preiskovanje voda Celje. Zavedati se moramo, da so vse to prostovoljne organizacije, zato jim bomo letno sofinancirati dejavnosti, da bi bili v primeru potrebe čim bolj izurjeni in pripravljeni za strokovno posredovanje. Občanom priporočamo,da se vključijo v te ustanove, da bi bila njihova pomoč v primeru potrebe, čim hitrejša in učinkovita. Občinski štab civilne zaščite Občine Žalec Po DOLINI februar2000 Polzelski čebelaji imajo novega predsednika Čebelarsko društvo Polzela je eno najbolj delovnih v celjski regiji. Že pred 30 leti si je zgradilo svoj čebelarski dom. Na rednem letnem občnem zboru je o delu poročal predsednik Milko Medvešek, ki je med drugim povedal, da so tako kot vsa leta do sedaj skrbeli za svoj dom. V preteklem letu so obnovili notranjost, prepleskali okna in vrata ter zamenjali strešno kritino. Vsa dela so opravili prostovoljno, tako da so dotacijo, ki so jo prejeli od Občine Polzela, kar potrojili. Seveda so skrbeli za izobraževanje, predvsem so se poučevali o tem, kako zatirati varo- 7.0. Sodelovali so na razstavi cvetja, ki jo je organiziralo hortikulturno društvo Polzela, in na sejmu kmečkih dobrot, ki ga je pripravilo turistično društvo ob prvem občinskem prazniku občine Polzela. Na zboru so govorili še o tem, da je čebelarstvo preveč zapostavljena kmetijska Da so polzelski čebelarji dobri gospodarji, kaže posnetek, na katerem sta čebelnjak društva in čebelarski dom. panoga, čeprav je pridelek v sadjarstvu močno odvisen od čebel. Glede na to, da dosedanji predsednik Milko Medvešek iz zdravstvenih razlogov ni želel več opravljati te funkcije, so za novega predsednika izvolili Radivoja Verbnjaka. Milku Medvešku so podelili naslov častnega predsednika. V program dela so poleg stalnih nalog zapisali namero, da bodo ponovno ustanovili čebelarski krožek na osnovni šoli. Zbor Novi predsednik Radiivj Verbnjak čebelarjev je v imenu Občine Polzela pozdravil podpredsednik občine Stanko Novak, tudi sam vnet čebelar. T. Tavčar Prijetno srečanje kmečkih žena Nova predsednica društva kmečkih žena je Nevenka Jelen Društvo kmečkih žena Savinjske doline, ki ima približno 230 članic in osem krajevnih organizacij, je prejšnji četrtek pripravilo letno srečanje članic z občnim zborom. Letošnje srečanje je bilo v dvorani Kmetijske zadruge v Preboldu, med gosti pa sta bila tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in župan občine Prebold Vinko Debelak. Na občnem zboru so članice društva med drugim izvolile novo predsednico in podpredsednico društva. Srečanje se je pričelo z nastopom ansambla Tri žličke in pesmijo, katere naslov so si kmečke žene izbrale za geslo občnega zbora - Polje, kdo bo tebe ljubil. Sledil je nastop moškega pevskega zbora Svobode Prebold, malčkov preboldskega vrtca in učencev osnovne šole Prebold. Prijetno počutje v Preboldu in uspešno delo je kmečkim ženam najprej zaželel župan Vinko Debelak, v imenu Zadružne zveze Slovenije in komisije državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa Peter Vrisk. Med drugim je poudaril, da imajo kmečke žene manj možnosti za javno delovanje in zastopanje svojih interesov, saj se običajno zaradi obilice dela na kmetiji razen v društva kmečkih žena ne vključujejo v druge kmečke organizacije. Tako sta na primer v vsej Sloveniji samo dve Nevenka Jelen predsednici upravnih odborov kmetijskih zadrug. Peter Vrisk je ženam priporočil, naj bodo čim bolj aktivne tudi zunaj doma in naj kdaj kakšno domače opravilo namesto njih opravijo možje. Glede položaja hmeljarstva v Savinjski dolini je izrazil upanje, da bodo problemi s pomočjo države kmalu rešeni. Občni zbor društva kmečkih žena Savinjske doline je vodila mentorica Andreja Žolnir. V imenu predsednice Ide Rojnik je poročilo o dejavnosti društva v preteklem mandatu podala podpredsednica Cirila Turk, Andreja Žolnir pa je nato podrobneje predstavila delo društva v preteklem letu. Vsi krajevni odbori so bili zelo delavni, kmečke žene so se udeleževale predavanj, tečajev, ekskurzij, izletov, pripravile so mnoge razstave, prireditve in pogostitve, na Ponikvi so organizirale Kmečko popoldne pod lipo in celo izdale brošuro. Sodelovale so na Jožefovem sejmu, sejmu Alpe Adria, udeležile pa so se tudi tekmovanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so prejele dve bronasti medalji za kruh, srebrno za pecivo in zlato medaljo za pehtranov šarkelj. Tildi letošnji program dela je bogat in raznolik; že 19- marca pa pripravljajo kulinarično razstavo na Jožefovem sejmu, kjer bodo prav tako sodelovale pri ocenjevanju kruhov, suhih salam in kisov. Na letošnjem občnem zboru so članice društva kmečkih žena izvolile nov upravni odbor društva, v katerem je nekaj novih članic, nova predsednica društva je postala Nevenka Jelen s Ponikve, podpredsednica pa Tilka Drev iz Drešinje vasi. Nadzorni odbor, ki je bil izvoljen lani, bo svoje delo opravljal še tri leta, disciplinska komisija pa ima nove članice, to so Helenca Povše, Marta Rojnik in Dragica Petek. K. R., foto: T. T. Tradicionalno srečanje mle-karjev Celeie Arja vas Mlekarna Celeia iz Arje vasi je minuli četrtek v hotelu Štorman v Celju pripravila tradicionalno srečanje z najboljšimi pridelovalci mleka, kmetijskimi zadrugami in solastnicami podjetja. Direktor mlekarne Marjan Jakob je udeležencem srečanja najprej predstavil poslovne rezultate družbe v preteklem letu. Med drugim je dejal, da kakovostno surovo kravje in kozje mleko odkupujejo z lastnega območja od 23 kmetijskih zadrug (približno 2000 kmetov) in ene lastne kmetijske proizvodnje. Poleg tega pa so lani mleko odkupovali od Mlekarne Ptuj in Mariborske mlekarne. V letu 1999 so odkupili in predelali 59-531 000 litrov mleka, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998, in še 838.000 litrov kravjega mleka. Skupaj so predelali 60.369 000 litrov mleka, kar predstavlja 11 odstotkov več kot leta 1998. Odkupili in predelali pa so tudi 9-931 litrov kozjega mleka. Izdelke Mlekarne Celeia so tržili pod blagovno znamko Zelena dolina, ki jo od samega začetka skrbno negujejo, skrbijo za visoko raven kakovosti izdelkov ter pri tem v središče postavljajo naše potrošnike. V lanskem letu so slabe tri četrtine odkupljenega mleka predelali v sire, ostalo pa v široko paleto fermentiranih izdelkov. V okviru probiotične linije LCA so slovenskim potrošnikom ponudili probiotični napitek LCA ACI z okusom jabolka in probiotični LCA SIR, poltrdi sir z velikimi luknjami LUKA ter sir s salamo Knežji sir. Uidi v letu 2000 pripravljajo nekaj novosti, prva med njimi pa bo jubilejni Velikonočni jogurt. Ko je direktor Marjan Jakob govoril o združevanju v mlekarski industriji v letu 2000, je dejal, da se bo veliko govorilo in marsikaj zgodilo. Vse jasnejši so obrisi, da se v slovenskem prostoru oblikujeta dve večji mlekarski podjetji. Intenzivno združevanje slovenske trgovine daje ultimat pove- Prodaja lesa prinaša tudi nezadovoljstvo Gozdarska zadruga Vransko opozarja plačajo lastniku robo kar na roke in se tako izognejo vsem dajatvam. S tem smo v neenakopravnem položaju, saj mi kot zadruga sproti plačujemo vse dajatve do države, hkrati pa tudi iz dohodka vsako leto izločimo precejšnja sredstva za vzdrževanje gozdnih cest in vlak. Prav in pošteno bi bilo, če bi kmetje - lastniki gozdov, še posebno pa tisti, ki so člani zadruge, ne sodelovali pri takšni prodaji, saj bi s tem pomagali, da teh problemov ne bi bilo. Bolj kot sicer bi se morali zavedati, da je to njihova zadruga in ji tako tudi omogočali uspešno delo in redno odkupovanje njihovega lesa.” Tako Drago Lobnikar, mi pa še dodajmo, da je v Gozdarsko zadrugo Vransko včlanjenih 123 članov - lastnikov gozdov, ki gospodarijo s svojimi gozdovi po vsej Savinjski dolini, okrog Celja pa tja do Laškega. D. N. Ob gozdni cesti v Miklavžu nad Taborom je že od oktobra večja količina lesa. Marsikdo, ki gre tam mimo, se sprašuje, zakaj ga nihče ne odpelje, saj povpraševanja po lesu ne manjka. Zvedeli smo, da je krivec za to podjetje Jadran iz Sežane, ki je lastniku lesa obljubilo, da bo odkupilo ves pripravljen les, odpeljalo pa je samo hlodovino javorja in tako lastnika speljalo na led. Kako je s temi problemi, ki jezijo tako lastnike gozdov kot tudi Gozdarsko zadrugo Vransko, smo povprašali predsednika upravnega odbora zadruge Draga Lobnikarja iz Marija Reke. “Številni kupci lesa uporabljajo najrazličnejše trike, da bi dobili le tisti les, ki jim daje največji zaslužek, ostalo pa pustijo, tako kot se je to Drago Lobnikar zgodilo v Miklavžu. To sproža slabo voljo tako pri lastnikih gozdov kot pri naši gozdarski zadrugi. Dejstvo je, da mi odkupujemo vse vrste lesa, saj se zavedamo, da je tudi manj kakovosten les potrebno spraviti v denar. Naša jeza pa je še toliko bolj upravičena, saj marsikateri kupci zovanju v živilski predelovalni industriji. Mlekarna Celeia budno spremlja integracijske procese v mlekarstvu in ocenjuje, da so vse opcije odprte. Z aktivnim delovanjem v teh procesih pa bosta glede na velikost tržnega deleža dinamičnost in lokacija pomembna člena v verigi združevanja slovenskih mlekarjev. Ob koncu je govoril tudi o najnovejšem dogajanju v zvezi s prilagajanjem evropskim kriterijem. Med posameznimi proizvajalci kravjega mleka je lani največ mleka oddala kmetija Franca in Marjana Rotnika iz Raven pri Šoštanju (407.270 1), na drugo mesto se je uvrstil Damjan Četina iz Sp. Grušovelj (354.755 D, največ kozjega mleka pa je oddala kmetija Franca Videča iz Vodruža pri Šentjurju. Po trije najboljši proizvajalci mleka iz kmetijskih zadrug v Spodnji Savinjski dolini pa so: Hmezad KZ Prebold: Vladimir Svet (52.990 1), Marija Pukovnik (50.594 1), Ciril Rojnik (39-499 1); Hmezad KZ Tabor: Milan Širše (81.654 1), Martina Lesjak (55.432 1), Ivan Lukman (43.737 1); Hmezad KZ Trnava - Gomilsko: Anton Rožič (140.7901), Ivan Rančigaj (74.8541), Albin Stepišnik (71.088 1); Hmezad KZ Petrovče: Bojan Čretnik (91.809 1), Franc Uranjek (60.915 1), Rafko Leve (95-807 1); Hmezad KZ Braslovče: Anton Flere (165.529 1), Jože Bizjak (82.620 1), Ivan Čulk (76.9041); Hmezad KZ Polzela: Alojz Satler (111.4781), Vinko Zagoričnik ( 105.4301), Jože Košec (101.9351); Hmezad KZ Vransko: Janko Brdnik (145.869 I), Marija Pečečnik (132.O681), Andrej Rovan (105.429 1); Hmezad KZ Gotovlje: Marija Ograjenšek (182.564 1), Branko Verdel (166.615 1), Marjan Škafar (122.615 1); Hmezad KZ Šempeter: Damjan Četina (354.755 1), Angela Cizej (211.885 1), Anton Mešič (137.1431); Mlekarska zadruga Arja vas: Franc Brišnik (Vransko, 258.512 1), Stanko Veber (Galicija -Žalec, 169.074 1), Andrej Podpečan (Galicija - Žalec 161.7451). T. T. Direktor Marjan Jakob izroča priznanje Damjanu Cetini. februar2000 Osrednje teme Upravna enota ima vedno več dela Vodje oddelkov so med drugim opozorili zlasti Šempetrane, da morajo zamenjati osebne dokumente zaradi sprememb naslovov oziroma uvedbe uličnega sistema S tiskovne konference Načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar je pred dnevi sklical novinarsko konferenco, na kateri je s sodelavci predstavil statistični in vsebinski pregled dela upravne enote v preteklem letu. Kot je povedal načelnik, je tudi v lanskem letu naraščalo število zadev, ki jih po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke rešuje upravna enota. Čeprav je število zadev naraščalo in so bili zaradi tega zaposleni bolj obremenjeni, je načelnik Marjan Žohar ocenil lansko delo upravne enote kot zelo uspešno. Upravna enota je lani prejela 69.366 zadev (19% več kot leto prej), iz leta 1998 pa je bil prenesenih 2.377 zadev (17% manj kot leto pred tem), tako da je bilo skupaj 71.743 zadev. Od tega jih je bilo 69.349 rešenih (za 18% več kot leto pred tem), 2.394 pa jih je bilo prenešenih v letošnje leto. To je nekoliko več (za 0,71%), kot je ostalo nerešenih zadev v letu 1998, kar pa po besedah načelnika glede na siceršnji porast zadev ni problematično. Da je delo upravne enote dobro, dokazuje tudi to, da je bila večina zadev - 66.251 rešenih v roku enega meseca, se pa glede na vedno več dela s strankami srečujejo s precejšnjo prostorsko stisko. Ta problem bo morala država rešiti čim prej, je poudaril Marjan Žohar in napovedal, da bodo po napovedih iz Ljubljane za enostavnejša upravna opravila kmalu začeli delovati tako imenovani “upravnomati”. Omenil je tudi precejšen problem zaradi bolniških odsotnosti delavcev upravne enote, ki so večinoma tudi precej nezadovoljni zaradi nizkih plač. Poleg statističnih podatkov so načelnik in vodje treh od petih oddelkov žalske upravne enote predstavili tudi nekatere novosti, ki jih občani še ne izkoriščajo. Načelnik je povedal, da ta čas poteka izbor koncesionarja za opravljanje tehničnih pregledov. Na območju žalske upravne enote je pet interesentov. Tako naj bi zmanjšali najbolj problematično gnečo na oddelku prometa, saj občani premalo upoštevajo dejstvo, da lahko precej zadev v zvezi z vozili opravijo pri pooblaščenih podjetjih v Celju, Velenju ali Nazarjah. Vodja oddelka za občo upravo in skupne zadeve Milena Antloga je opozorila na občutno povišanje upravnih taks s 15. februarjem, vodja oddelka za upravne notranje zadeve Miran Krajšek pa je vse Šempetrane pozval, da poskrbijo za spremembe osebnih dokumentov, saj so se jim zaradi uvedbe uličnega sistema in ukinitve naselja Dobrteša vas spremenili naslovi. V registru stalnega prebivalstva je 2027 prebivalcev Šempetra, le redki doslej pa so poskrbeli za spremembo v osebnih dokumetnih, kar so sicer po zakonu dolžni storiti v osmih dneh. Miran Krajšek je zlasti kmete, ki bodo potrebovali sezonske delavce, opozoril na spremembe zakona o tujcih in s tem postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj. Postopki so se podaljšali za približno mesec dni, saj morajo vloge tujci oddati na diplomatsko-konzulamih predstavništvih Slovenije v tujini, ta pa jih nato pošljejo v reševanje pristojni upravni enoti. V žalski ujjravni enoti pričakujejo, da bo letos za delovna dovoljenja zaprosilo od 700 do 800 sezonskih delavcev. Vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze Melanija Žvikart je med drugim poudarila, da je letošnje leto sveto leto in da moramo pričakovati večje število turistov oziroma romarjev, ki bodo skozi naše kraje potovali v Rim. Pravočasno je zato potrebno namestiti opozorilne table. Sredi lanskega leta je zakon o gostinstvu ponudil tudi možnost, da občani oddajajo sobe in se kot fizične osebe vpišejo v register občanov sobodajalcev. Omejitve so, da ne oddajajo več kot 15 ležišč, ne več kot 3 mesece neprekinjeno v letu oziroma 5 mesecev s prekinitvami. S tem naj bi povečali število ležišč v Savinjski dolini. V registru kategoriziranih nastanitvenih obratov je namreč ta čas le 124 postelj, kar je občutno premalo. Melanija Žvikart je omenila tudi možnost, ki jo ponuja zakon o gostinstvu, to je pridobitev znaka kakovosti in znaka specializacije - še noben nastanitveni obrat z območja žalske upravne enote se namreč ni odločil za pridobitev takšnega znaka. Tako Melanija Žvikart kot Miran Krajšek sta opozorila še na problem izvršb, na primer s področja sociale v zvezi z izvršbo stikov otrok s starši po ločitvah, ko se eden od staršev izogiba ustnih obravnav. S področja prometa pa je največ težav v zvezi z odvzemi vozniških dovoljenj, ki jih sicer določijo sodniki za prekrške. Lani je bilo 376 začasnih odvzemov vozniških dovoljenj, 103 vozniška dovoljenja so bila odvzeta za stalno, 745 pa je bilo postopkov za odvzem registrskih tablic. K. R., foto: T. T. Upravna enota Žalec je pripravila tudi informacijo o statistični regiji, ki zajema upravne enote Celje, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec, ne pa tudi upravne enote Laško. Območje omenjenih upravnih enot je veliko 2.141 kvadratnih kilometrov, kar pomeni 10.6 % površine celotne države. Na tem območju živi 237.215 prebivalcev (skoraj 12 % celotnega prebivalstva Slovenije). Lani so upravne enote obravnavale skupaj 290.354 zadev (leta 1995 je bilo 169 898 zadev), od tega so bile 204 pritožbe, delež rešenih zadev pa za lansko leto znaša 96,5 %• Največ zadev je bilo s področja notranjih zadev (256.658), s področja okolja in prostora (12.878), dela, družine in socialnih zadev (9557) ter področja kmetijstva (7106), najmanj pa s področja obrambe (1). Skupno so upravne enote omenjene statistične regije lani zapo- slovale 381 oziroma 12,4 % vseh zaposlenih v upravnih enotah v državi. Zaradi bolniških in porodniških dopustov je bilo lani v povprečju z dela odsotnih 9 % zaposlenih, to je približno 34 delavcev. Po kriteriju, po katerem pripada zaposlenim, ki prejemajo nižjo plačo od povprečne plače v Republiki Sloveniji, prejema v upravnih enotah draginjski dodatek približno 60 odstotkov zaposlenih. IZ POROČILA O DELI UPRAVNE ENOTE ŽALEC ZA LETO 1999 PODROČJE UPRAVNIH NOTRANJIH ZADEV * V letu 1999 je bilo rešenih 62.899 zadev (79% zadev na zahtevo stranke, 21% po uradni dolžnosti). Večina nerešenih zadev je na področju urejanja statusa tujcev, prebivajočih v Republiki Sloveniji, ter izvrševanju varstvenih ukrepov na področju upravnih zadev prometa. V zvezi s prebivanjem tujcev je največ nerešenih zadev zaradi uveljavitve zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ. Te zadeve bodo rešene predvidoma v prvem četrtletju leta 2000, saj ima zakon omejen rok uveljavljanja zahtevkov. Reševanje upravnih zadev se je časovno podaljšalo tudi s sprejemom novega zakona o tujcih, ki določa način vlaganja zahtevkov za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji na diplomatsko-konzulamih predstavništvih v tujini. S tem se reševanje zadev podaljša povprečno za 20 do 30 dni. Pri izvrševanju varstvenih ukrepov pa je največji problem vpis ukrepa v vozniško dovoljenje, saj se stranke temu na vse mogoče načine izogibajo. PODROČJE OKOLJA IN PROSTORA V letu 1999 je bilo rešenih 2.089 zadev (92,53% na zahtevo stranke). Največ nerešenih je vlog za izdajo lokacijskega dovoljenja. V osnovni vlogi za izdajo le-tega mora, po zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, investitor navesti osnovne podatke o objektu. V primeru, da se za izdajo lokacijskega dovoljenja zahteva izdelana lokacijska dokumentacija, je rok, v katerem si lahko stranka le-to pridobi, običajno zelo dolg (od 3 do 6 mesecev), saj je za izdelavo predpogoj pridobitev pogojev, ki jih predpišejo soglasodajalci na zahtevo izdelovalca te dokumentacije. Postopke izdaje gradbenih dovoljenj pa podaljšujejo postopki za odmero komunalnega prispevka, ki jih morajo pred izdajo opraviti lokalne skupnosti, in pridobitev soglasij zdravstvene in požarne inšpekcije. PODROČJE GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI TER PROMETA IN ZVEZ V letu 1999 je bilo rešenih po posameznih področjih naslednje število rešenih zadev: Delo, družina in socialne zadeve - 2893 (36,9% na zahtevo stranke) Vzroki za nerešene zadeve so naslednji: 19.6.1999 je pričela veljati novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, s katero se je razširil krog upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja (nerešeni sta ostali še 102 zadevi); pritožbe strank, ki se rešujejo na drugostopenjskem organu; pridobitev mnenja (odločitve) zdravniške komisije na I. stopnji o odobrenem zdraviliškem zdravljenju (za pridobitev mnenja moramo včasih čakati tudi do 5 mesecev); dolgotrajni postopki za rešitev vlog za zdraviliško zdravljenje (najprej je potrebno pridobiti mnenje zdravniške komisij I. stopnje, nato se pošlje upravičenca na zdravljenje in šele po prejemu računa in njegovi poravnavi se postopek zaključi, kar lahko traja tudi do 7 mesecev); zadeve, vrnjene iz revizije v ponovni postopek (12 mesecev); daljša odsotnost delavke (3 mesece) zaradi bolniškega dopusta, nismo pa v tem času uspeli pridobiti nadomestnega delavca z ustrezno usposobljenostjo; nove vloge; problem se pojavlja predvsem zaradi tega, ker stranke nimajo ustreznih dokazil o v taborišču umrlih starših (izvesti je potrebno predhodni postopek za razglasitev osebe za umrlo, kar predvidoma traja do 6 mesecev); dolgotrajen je tudi postopek za pridobitev potrdila za nasilno dejanje žrtve vojnega nasilja iz tujine. Ekonomski odnosi in razvoj - 99 zadev, vse na zahtevo stranke Vzroki za nerešene zadeve so naslednji: 76% nerešenih zadev je zato, ker so bile vloge vložene v mesecu decembru in upravni postopek še ni zaključen; nepopolne vloge strank oz. rešitev predhodnega vprašanja (predvsem pridobitev uporabnega dovoljenja, kar traja zelo dolgo, tudi do enega leta); izvedenci izdajo zapisnik o ogledu in strokovno mnenje Uidi po več mesecih (stranke ne odpravijo pomanjkljivosti), kar podaljša rok za rešitev zadeve; čakanje na pravnomočnost, ker odločb ni možno vročiti. Gospodarske dejavnosti - 460 rešenih zadev, vse na zahtevo stranke Vzroki za nerešene zadeve so: vložene zadeve v mesecu decembru, tako da upravni postopek še ni zaključen; pridobitev uporabnega dovoljenja, kar traja zelo dolgo (tudi do enega leta); izvedenci izdajo zapisnik o ogledu in strokovno mnenje tudi po več mesecih (stranke ne odpravijo pomanjkljivosti) , kar podaljša rok za rešitev zadeve; čakanje na pravnomočnost; pritožba na vlogo, ki jo rešuje drugostopenjski organ (3), (zadeve so že skoraj celo leto na n. stopnji); čakanje na pridobitev mnenja od lokalne skupnosti ali od ustreznih inšpekcijskih služb, ki so soglasodajalci (lahko tudi več kot 1 mesec). Kultura - 5 rešenih zadev (40% na zahtevo strank), nerešenih zadev ni. Promet in zveze - 48 rešenih zadev, vse na zahtevo stranke. Vzroki za nerešene zadeve so: - nedokončan ogled izvedenca; - nove vloge. PODROČJE ZA KMETIJSTVO IN DENACIONALIZACIJO Področje kmetijstva Prednost pri reševanju zadev so imele zadeve na zahtevo strank. Te so v preteklem letu vložile 646 vlog za uvedbo upravnih postopkov in 516 vlog za izdajo mnenj in potrdil. V letu 1999 je bilo s tega področja rešeno 821 upravnih zadev, od tega 56 začetih po uradni dolžnosti -68,21% in 765 zadev, začetih na pobudo stranke - 93,18 %. Vzroki za nerešene zadeve: glavni vzrok za nerešene zadeve je bilo pomanjkanje referentov. Na področju kmetijstva so določena 3 delovna mesta. Zaradi različnih vzrokov pa je bil v lanskem lem odsoten skupaj 1 delavec. To se kaže v manj rešenih zadevah. Delo na področju kmetijstva je bilo zato organizirano tako, da so se sproti reševale vloge strank, opustilo pa se je delo po uradni dolžnosti. V drugi polovici leta se je popolnoma opustilo preverjanje zaščitenosti kmetij na osnovi zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 70/95). Vzrok za manjšo učinkovitost pri reševanju vlog pa je tudi neusklajena in pomanjkljiva zakonodaja. Na tem področju še vedno ni osnovnega zakona o kmetijstvu. Manjka pa tudi vrsta podzakonskih aktov s področja zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev itd. Področje denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev V začetku leta 1999 je bilo v reševanju še 347 vlog, konec leta pa jih je bilo v reševanju še 307. Od tega je za vračilo v naravi 211 vlog, ostalih 96 vlog pa je v tem delu že rešenih in se rešuje še odškodninski del. Vloge po uradni dolžnosti niso možne. Vzroki za nerešene zadeve: Uidi na tem področju je bila glavna ovira za premalo rešenih zadev - pomanjkanje kadrov. V lem 1998 in 1999 je bila na tem področju izredno velika fluktuacija kadrov, katera je v glavnem vplivala na majhno delovno storilnost. Nove delavke so namreč potrebovale določen čas, da so se seznanile z zakonskimi določili, vlogami strank in vsebino zadev. Predstojnik UE Žalec in pristojno ministrstvo sta bila že leta 1996 in vsa nadaljnja leta seznanjena z premajhnim številom delavcev na tem področju (glede na obseg dela). Prav tako sta bila seznanjena s slabimi delovnimi pogoji delavcev, ki vodijo denacionalizacijske postopke (v primerjavi z ostalimi delavci UE). Kljub temu se število delavcev ni povečalo, delovni pogoji pa se delavcem niso izenačili z delovnimi pogoji ostalih delavcev v upravni enoti. Dodatne ovire pri hitrejšem in učinkovitejšem reševanju denacionalizacijskih zadev pa so v: zahtevnosti postopkov, velikem številu strank v postopku, v pomanjkljivi in nedorečeni zakonodaji, neusklajenih z. k. podatkih s stanjem v naravi, stroških postopkov ... Še nekaj zanimivih statističnih podatkov': • V lem 1999 je bilo z odločbo napotenih na kontrolni zdravniški pregled 5 voznikov motornih vozil. Iz zdravstvenih razlogov je bilo vsem petim vozniško dovoljenje odvzeto oziroma je bila določena omejitev voziti posamezne kategorije motornih vozil. V skladu z ZVCP je policija podala 2 predloga za napotitev voznika motornih vozil na kontrolni zdravniški pregled, ker je bil v zadnjih dveh letih večkrat podan oz. predlagan za prekršek, storjen ÉMJ gg 11 tJtmWmUt Savinjske doline mf Osrednje teme februar2000 9 IZ POROČILA O DELU UPRAVNE ENOTE ŽALEC ZA LETO 1999 pod vplivom alkohola. • V letu 1999 je bilo izdanih 6 dovoljenj za izvedbo javne prireditve. Ena prireditev je bila pripravljena izven ceste, medtem ko je bilo 5 prireditev na cesti in je organizator za vse predložil dovoljenje za zaporo ceste pristojnega upravnega organa za promet. • Registracijo vozil lahko opravijo državljani na sedežu organa ter v štirih pooblaščenih družbah s sedežem izven območja upravne enote. Pomanjkanje pooblaščenih družb za tehnične preglede se predvsem čuti na področju urejanja statusa traktorjev in traktorskih priklopnikov, saj je le-teh na območju upravne enote nekaj tisoč, od katerih jih je okrog 1500 evidentiranih, približno 3500 pa ni evidentiranih, večina predvsem zaradi oddaljenosti tehničnih pregledov. Na področju registracije se vse več problemov pojavlja pri vračanju registrskih tablic po poteku registracije. Upravni organ se ukvarja tudi s problemom čuvanja deponiranih registrskih tablic. Število le-teh se vedno veča, prostora za hrambo ni, poleg tega pa predstavljajo rabljene tablice vedno večji higienski problem. • Na območju UE Žalec se je število tujcev, ki jih je približno 700, povečalo, in sicer s številom tujcev bivše Jugoslavije, na podlagi aktiviranja zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97) in odlokom o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija ponudila začasno zatočišče (Uradni list RS, št. 27/99) in je začel veljati 17.4.1999. Na območju UE Žalec smo 83 tujcem ponudili začasno zatočišče, vendar se je to število med letom spreminjalo, saj se je 50 tujcev, državljanov bivše Jugoslavije, organizirano vrnilo v matično domovino. Petim državljanom ZR Jugoslavije pa je začasno zatočišče prenehalo, ker so sami zapustili Republiko Slovenijo. Sedaj prebiva na območju naše UE še 28 državljanov ZR Jugoslavije z urejenim statusom začasnega zatočišča. Število beguncev, državljanov BIH, je ostalo nespremenjeno v primerjavi z letom 1998, in sicer imamo še vedno 4 državljane, ki imajo veljavno začasno zatočišče. • V letu 1999 je bil sprejet novi zakon o tujcih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/99 in je začel veljati s 14.8.1999- Zakon je prinesel veliko sprememb na področju urejanja statusa tujcev. Do sprejetja novega zakona je bilo izdanih: 178 delovnih vizumov, 124 priho-dno-odhodnih vizumov, 258 dovoljenj za začasno prebivanje, 38 izdanih osebnih izkaznic za tujce, 1 potni Ust za tujca, 2 poslovna vizuma, 7 dovoljenj za stalno prebivanje. Izdanih je bilo 22 dovoljenj za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji iz različnih upravičenih razlogov po novem zakonu o tujcih. Po tem zakonu so upravne enote od 14.8.1999 pristojne za podaljšanje začasnega prebivanja. Podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje je bilo 157. V letu 1999 je bilo razveljavljenih 21 delovnih vizumov, glavni razlog razveljavitve je samovoljno prenehanje delovnega razmerja, s tem preneha tudi veljavnost delovnega dovoljenj. Na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni Ust RS, št. 61/99), je Upravna enota Žalec sprejela 162 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Od tega je smo že izdab 15 dovoljenj. • V lem 1999 je bilo izdanih 1565 potnih Ustov državljanom R Slovenije. V primerjavi z letom 1998 jè zaskrbljujoč podatek o ukradenih in izgubljenih potnih Ustinah, saj število narašča. V lem 1999 je takih primerov 82. Izdanih je bilo 430 dovoljenj za potovanje otrok v tujino brez spremstva staršev. Vpisov otrok v pome Uste staršev je bilo 275. Poraslo je tudi število sprememb stalnega prebivališča, saj je potni Ust postal pomemben identifikacijski dokument. Ta porast je predvsem zaradi nove osebne izkaznice, ki ni več obvezen dokument. Spremembe stalnega prebivaUšča v pome Ustine smo vpisafi bilo 528-krat. • SeUtve na območju UE, dosefitve in odseUtve: 1244 Začasne prijave bivališča in podaljšanje: 1002 Izdaja potrdil in osebnih podatkov upravičencev: 2547 • V lem 1999 je bilo izdelanih 3081osebnih izkaznic. IzdaU smo 9871 potrdil o skupnem gospodinjstvu, ta potrdila se potrebujejo za: varstveni dodatek, denarni dodatek, denarno pomoč, zdravstveno zavarovanje, davčne olajšave, nakup avtomobila z olajšavo, štipendije in študentske domove, za kredite stanovanjske sklada RS itd. • Na področju javnega reda in miru je bilo v lem 1999 obravnavanih 1070 zadev, Zadeve se rešujejo v zakonitem roku. Problemi se pojavljajo največkrat pri izdaji dovoljenj za javne shode in prireditve, predvsem zaradi prepozno vloženih vlog. Še vedno je problem v fiktivnih prijavah in pri dejanskem bivanju oseb. Poraslo je tudi število vlog za vpis v register društev, kar predstavlja veUko dela, predvsem pri presoji, ah je temeljni akt društva v skladu z določbami zakona o društvih. • V lem 1999 je bil opravljen tudi tehnični pregled orožja. Pregledanega je bilo prek 1100 kosov orožja. Le-to je po oceni strokovnjaka dobro vzdrževano, saj je bilo zaradi manjših okvar tehnično nepopolnih le 18 kosov orožja. • Po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki je stopil v veljavo 26.lO.i996, je bilo v lem 1999 uvedenih 345 postopkov odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči in izdanih 205 ugotovitvenih zapisnikov. Na zahtevo strank je bilo izdanih 481 mnenj, da se nekdo šteje za kmeta. Nadaljevalo se je 5 komasacijskih postopkov, izdanih je bilo 45 odločb o novi razdefitvi komasacijskega sklada, reševaU pa smo tudi 10 pritožb na odločbe o novi razdefitvi komasacijskega sklada. • V začetku leta 1999 je bilo v reševanju še 347 vlog, konec leta pa 307 vlog. V primerih ko je upravna enota v postopku ugotovila, da v celoti aU deloma ni pristojna za reševanje zahtevka, je v preteklem lem odstopila sodišču 14 celotnih zadev in 14 deblih. Tako je upravna enota odstopila sodišču že 129 vlog v celoti in 37 deblih zadev, kar je skupno 166 zadev. Do leta 2000 je bilo vrnjeno 336 ha kmetijskih zemljišč bi 1242 ha gozdov. V lem 1999 je bilo izdano 31 odločb, s katerimi je bilo vrnjeno 52 ha kmetijskih zemljišč. Na zahtevo strank pa je bilo preverjeno za več kot 400 parcel, aU so v denacionafizacijskih postopkih, in v ta namen izdano 71 potrdil. • Obseg in zahtevnost poslovanja sprejemne pisarne se iz leta v leto veča, trenutno imamo poleg plačljivih tiskovin v prodaji 130 lastnih obrazcev za vloge strank. Ugotavljamo, da se tudi zahtevnost strank veča, saj v državno upravo čedalje manj prihajajo kot neuke stranke in pri iskanju informacij o uveljavljanju svojih zahtevkov pričakujejo od strokovnih delavcev natančne informacije bi pravilne napotke. Glede na navedeno pa je prisotnih čedalje več zahtev strank, kljub opozorilu strokovnih delavcev, da morajo biti vloge popolne, da se vloga sprejme kot nepopolna. • Prisotnost bi odsotnost delavcev upravne enote se vodi prek aparata za zapisovanje delovnega časa. Podatki kažejo, da so zaradi bolniških in porodniških dopustov bili delavci upravne enote odsotnosti v lem 1999 kar 1508 dni, kar predstavlja 5,7 delavca. Nacionalni akcijski program zaposlovanja Zmanjšati nezaposlenost prebivalstva je ena od glavnih nalog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. O tem govori tudi tabo imenovani nacionalni akcijski program zaposlovanja za leto 2000 in 2001, ki je bil predstavljen tudi udeležencem posveta o zaposlovanju v turizmu. Akcijski program zaposlovanja je razdeljen na štiri stebre. V prvem je govora o povečanju zaposlenosti prebivalstva, drugi steber je namenjen pospeševanju podjetništva, tretji povečanju prilagodljivosti podjetij in zaposlenih, četrti pa izenačevanju možnosti zaposlovanja. V pregledni tabeli je predstavljen vsak steber posebej. V prvem je na primer zapisano, da je treba omogočiti nov začetek vsakemu mlademu brezposelnemu, ki naj bi v roku šestih mesecev imel možnost novega začetka v obliki izobraževanja, usposabljanja, delovne prakse, ustvarjanja delovnih mest ali drugih zaposlitvenih ukrepov. Vrsta ukrepov s postavljenimi cilji pa je zajeta tudi v drugih alinejah tega in ostalih stebrov. Vzelo bi preveč prostora, če bi hoteli vse to podrobno zapisati, zato smo naprosili gospoda Albina Kereca z Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije za krajši intervju o tem nacionalnem programu. “S tem nacionalnim programom poskuša država z raznimi ukrepi pomagati predvsem brezposelnim osebam. Omogoča jim, da si pridobijo določena znanja in izkušnje, ki jim bodo omogočale, čim prej najti zaposfitev pri delodajalcih. Po drugi strani pa ti ukrepi pomagajo tudi delodajalcem, da s pomočjo različ-nih subvencij, dotacij zaposUjo brezposelne," je uvodoma povedal Albin Kerec. Kakšne so poti, da se čim prej pride do zaposlitve oziroma kakšno vlogo imajo pri tem zavodi za zaposlovanje? “Teh poti je več in so odvisne od vsakega posameznika. Naša zakonodaja na področju zaposlovanja je prinesla že lansko leto nekaj novosti. Zlasti v tem smislu, da mora vsaka brezposelna oseba najprej s svojim svetovalcem zaposfitve izdelati zapo-sUtveni načrt V njem se v bistvu brezposelni in svetovalec dogovorita, kako se bosta lotila te težke poti od brezposelnosti do zaposfitve. Ta načrt vsebuje tudi vse predvidene korake, od tega, da se brezposelno osebo najprej posreduje v zaposfitev, do tega, da se ji zagotovi manjkajoče znanje. Najbolj klasičen, najbolj pogost primer, ki jih Zavod za zaposlovanje izvaja, je to, da osebe napoti predvsem v različne delavniške oblike dela, kjer se učijo, kako se išče Albin Kerec delo, kako naj bi bili motivirani, na kakšen način se pišejo prošnje ... poleg tega jih vključujemo v različne oblike usposabljanja pri delodajalcih ali pri določenih institucijah. Zavod ima tudi program, s katerim poskuša pomagati predvsem tistim mladim, ki so končali ali izpadli iz šolskega sistema, da se vrnejo nazaj in končajo začeto šolo. Že zelo dobro poznan in utečen je program javnih del, kjer poskušamo s kombinacijo dela in usposabljanja zagotoviti ljudem zaposfitev in pomagati, da tudi pridejo na višjo raven svojega znanja in izkušenj. Ob tem pa je še množica drugih programov, bodisi za podjetnike ali določene obrobne skupine, v kateri so invalidi, odvisniki, povratniki iz zaporov in drugi.” Nacionalni program zaposlovanja je narejen, kakšna so v zvezi z njim pričakovanja države? “Menim, da so relativno velika. Ob tem pa je treba reči, da smo mi na zavodu, ko govorimo o zaposlovanju, bolj previdni pri dajanju izjav, kolikšne učinke bodo ü programi prinesli. S številkami je namreč zelo težko meriti uspešnost zaposlovanja. Na primer, če nam uspe s pomočjo programov v nekem obdobju zaposliti 1000 ljudi, v istem času pa gre v stečaj Hidromontaža ali podobno veliko podjetje, potem, gledano v številkah, se nam brezposelnost ni nič zmanjšala, bi se pa povečala, če nam prej ne bi uspelo zaposliti tisoč ljudi. Čeprav na prvi pogled učinka ni, pa ta vendarle je. K temu bi dodal, da v programih, ki jih izvajamo za brezposelne, vsaj v polovici primerov sledi zaposfitev, tako da smo lahko kar zadovoljni.” Brezposelnost ni enakomerno porazdeljena. Kje so torej največji problemi in kakšna so strukturna neskladja v posameznih regijah? “Problemi so pravzaprav dvojni. Slovenija je kljub svoji majhnosti in kljub relativno majhnemu trgu zelo raznolika. Področje Pomurja, Podravja, celjske regije, Zasavja ima relativno visoko stopnjo brezposelnosti in s tem tudi zelo velike probleme. Zahodna Slovenija pa ima s tem bistveno manjše težave, je pa problem, ker je njihova struktura brezposelnih zelo neprilagodljiva tistemu, kar trg rabi. Za delodajalca je tako rekoč enako, če išče delavca v Pomurju ali v koprski regiji. V obeh primerih se mu bo lahko zgodilo, da ne bo našel nobenega, za kar je krivo strukturno neskladje. Problem brezposelnosti je torej v veliki meri posledica regijske neskladnosti in pa v strukturi brezposelnih. Vedeti je treba, daveč kot polovica oseb, ki so na Zavodu prijavljene, nima nobene strokovne izobrazbe, da jih več kot 60% čaka na delo več kot eno leto, da jih je sedaj že 40% takšnih, ki so stari nad 40 let in si toliko težje najdejo zaposlitev7, saj običajno delodajalci iščejo mlade ljudi. Da bo ta slika drugačna, bo treba še veliko narediti, predvsem pa bo morala država temu problemu posvetiti še bistveno večjo pozornost. Nacionalni program je zaenkrat le na papirju, kakšni bodo učinki, pa bomo videli. Bodimo optimisti! D. Naraglav anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa anketa Kaj nam pomenita Valentinovo, dan žena... Meseca februar in marec prinašata tri praznike, ki so povezani z ljubeznijo, spoštovanjem, hvaležnostjo do žena, mater in tistih, ki jih imamo radi. Pred desetletjem smo v glavnem praznovali le 8. marec, nato pa smo na hitro prevzeli še Valentinovo in materinski dan, ki ga praznujemo 25. marca. Kaj ti prazniki pomenijo danes, pa smo spraševali tudi v tej anketi. Boštjan Kos: “Menim, da je *ep°- če je I jjgpÉB dni. čeprav 1~- >jj PvbL '-*■ JU strmeti k ’jgjp* JjgB irnui da hi h vali vse leto in ne ob teh datumih. Valentinovo je lep dan, saj si drug drugemu izkazu- jemo ljubezen, spoštovanje in to potrdimo vsaj s kakšno podarjeno vrtnico, srčkom ali kakšnim drugim darilcem. Tildi 8. marec in materinski dan sta priložnosti, da izkažemo svojo pozornost do dekleta, žene, do sodelavk in mater. Naj bo tako tudi v prihodnje.” Uroš Premik: “Valentinovo je dan, namenjen izkazovanju ljubezni. Leta pri tem ne igrajo vloge, saj je namenjen vsem, ki se imajo radi, ki se spoštujejo in si medsebojno pomagajo. To je tudi dan, ko svojim ljubljenim podarimo kakšno darilce, rožico, srček in mu s tem izkažemo svojo pozornost. Uidi dan žena je podoben dan, razen tega pa se ta dan pogosteje kot sicer ukvarjamo z vprašanjem enakopravnosti med spoloma. Lepo pa je, če se na dekleta, žene in matere spomnimo tudi druge dni v letu.” Klavdija Antolin: “Valentinovo je praznik prijateljstva, praznik vseh, ki se imajo radi, ki si medsebojno zaupajo in pomagajo. Lepo je, če veš, da te ima kdo rad in da mu lahko to ljubezen tudi vračaš. Dovolj je drob- na pozornost, pa ti je lepo pri srcu. Uidi za materinski dan in 8 . m a r e c poskušamo pokazati, kako cenimo dekle, ženo, mater. Zlasti mama je tista, ki si zasluži največjo pozornost, saj nam je po-darila življenje, bdela nad nami in nas vodila skozi življenje." Ljubo Miljevič: “Človek je vesel vsakega praznika, tako tudi teh, o katerih govoriva. Včeraj je bilo Valen- tinovo. Vse je bilo že dalj časa v znamenju tega dne in tako skorajda ne moreš pozabiti, da ne bi kupil kakšne rožice, srčka ali česa podobnega svoji najdražji. Pozornost je lepa čednost in zato ne smeta mimo nas dan žena ali praznik mater. Vsaj s kakšno vrtnico ali nageljnom je prav, da izkažemo pozornost, pa tudi kakšna bolj slovesna skupna večerja bo prijetna.” D. Naraglav 1Ù ^ februar2000 Podjetništvo Kriza v hmeljarstvu popušča Na 38. seminarju o hmeljarstvu so hmeljarji precej časa namenili tudi trenutnemu položaju na svetovnem trgu hmelja in domačim razmeram. Pri nakupu hmeljskih žičnic oziroma Hmezada Kmetijstva v stečaju pričakujejo pomoč države. Tako kot vsako leto pred pričetkom prvih spomladanskih del v hmeljiščih je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec s pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za pospeševanje kmetijstva - Kmetijske svetovalne službe prvi dan v februarju pripravil seminar o hmeljarstvu. Tokrat že 38. seminarja se je udeležilo okoli sto hmeljarjev. Letošnji enodnevni seminar v dvorani žalskega gasilskega doma je imel tri tematske sklope: Slovensko hmeljarstvo na prelomu tisočletja, Tehnologija pridelave hmelja in Varstvo hmeljskih nasadov. Zbrane je najprej pozdravil in tako odprl seminar direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec mag. Iztok Košir, ki je tudi vodil prvi tematski sklop. V imenu občine V lanskem letu je savinjsko in s tem slovensko hmeljarstvo prizadel še požar v Šempetru, v katerem je zgorelo približno 400 ton posušenega hmelja, kar je skoraj tretjina slovenskega pridelka. To se je zgodilo prav v času, ko se je na svetovnem trgu med drugim zaradi dveh slabih zaporednih letin pričela cena hmelja dvigati in bi bilo mogoče ta hmelj prodati brez težav. Sicer pa pet držav še vedno proizvede 90 odstotkov vsega hmelja na svetu. Slovenski hmeljarji so lani kljub vsem težavam uspeh zadržati 3,7-odstotni delež na svetovnem trgu. Kljub znakom izboljšanja na svetovnem trgu pa slovenske hmeljarje čaka eno najtežjih let. Dodamo bodo obremenjeni zaradi nakupa hmeljišč (gre za približno polovico vseh slovenskih hmeljišč), stroškov zagona proizvodnje letošnjega letnika, nujno pa je tudi sortno prestrukturiranje. Prav tako bodo morah Gospodarske razmere v hmeljarstvu so v največji meri pogojene s tehnološkimi in tržnimi dogajanji v pivovarski industriji. Ta ob zasičenosti nekaterih največjih trgov, z lastnim tehnološkim razvojem, možnostmi vedno novih oblik predelave in skladiščenja hmelja in s tem želenih tipov gojenih kultivarjev hmelja vpliva na razmere v strukturi pridelave oziroma ponudbe hmelja. Med najvidnejšimi strukturnimi spremembami so zmanjševanje svetovnih površin hmeljišč, zmanjševanje povprečnih odmerkov alfa kislin v pivu pa zviševanje svetovne povprečne vsebnosti alfa kislin v hmelju, zmanjšuje se število hmeljarjev, nadaljuje pa se koncentracija pridelave in kapitala v sektorju pivovarn in trgovine. Za ohranitev konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva v mednarodnem prostoru je zato nujno upoštevati več zahtev: spremljanje tržnih razmer in odzivanje nanje z namenom sprotne- Žalec je udeležence seminarja nagovoril in jim želel uspešnega dela podžupan Gregor Vovk Petrovski. Mag. Košir je nato orisal trenutni položaj na svetovnem in domačem hmeljarskem trgu. Povedal je, da. so se žal uresničile slutnje z lanskega seminarja, kaj se bo zgodilo s Hmezadom Kmetijstvom Žalec. Vendar je država v zadnjem hipu precej pomagala, da je le bila organizirana pridelava lanske letine hmelja. Po besedah mag. Koširja je Perutnina Ptuj svoje delo dobro opravila. kmalu kaj ukreniti na področju organiziranja prodaje. Glede nakupa hmeljišč v Savinjski dolini je mag. Iztok Košir poudaril, da gre za slovenski problem, saj če ta hmeljišča propadejo in se delež slovenskih hmeljarjev na svetovnem trgu še zmanjša, Slovenija ne bo več hmeljarska velesila. Zato hmeljarji pričakujejo izdamo pomoč države. Martin Pavlovič je spregovoril o zahtevah za nadaljevanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva v novem tisočletju. ga in celovitega prilagajanja oziroma posodabljanja slovenske ponudbe hmelja, aktivno sodelovanje z različnimi mednarodnimi organizacijami in združenji, nadaljevanje promocije primerjalnih prednosti slovenskega hmelja na tujih strokovnih sejmih, ohranitev podjetniške konkurenčnosti slovenskih hmeljarjev ter organiziranost slovenskih hmeljarjev v luči izvozne naravnanosti in pravnega reda Evropske zveze. V nadaljevanju seminarja so se hmeljarji seznanili tudi z oblikovanjem sortne politike kot nujnostjo za razvoj in preživetje ter s preizkušanjem tujih kultivarjev hmelja v letu 1999- Glede tehnologije pridelave hmelja in varstva hmeljskih nasadov pa so strokovnjaki opozorili ne le na novosti, pač pa tudi na izkušnje in napake iz preteklega leta. K. R. Podjetniki, predstavite se v Utripu Savinjske doline! Za dogovor o objavi reklamnega oglasa pokličite 041-404-582. GOSTIŠČE PLEVCAK MARINKA 1 LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel.: 701-030 PUSTOVANJE 7. marca ob 20.uri, dobrodošli za DAN ŽENA oooooooooo»oooooo«ooo«oooooooooooooo< transport tel.: 063 749-1J PRODAJA KURILNEGA OLJA UGODNE CENE KURILNEGA OLJA ▲▼A BREZPLAČNA DOSTAVA ata PLAČILO DO 6 ČEKOV . Hmezad Ak KMETIJSKA ZADRUGA in PETROVČE organizirata 12. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2000 v Petrovčah PROGRAM: - od 5. do 7. ure - ob 8. uri - ob 9. uri KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC - dovoz blaga in priprava stojnic - sv. maša v petrovški baziliki - odprtje sejma: • vrtnarska razstava s predstavitvijo več načinov pridelave zelenjave in predstavitvijo razstave zelenjavnih jedi • predstavitev društev in turističnih kmetij, degustacija mesnih izdelkov, kruha, domačega kisa in vin savinjskih vinogradnikov -ob 11. uri - pozdrav in nagovor pokrovitelja • prikazi raznih kmečkih del in običajev • podelitev priznanj za najboljše kmečke SALAME, najboljši kmečki KRUH in najboljši domači KIS, zabavali vas bodo veseli kmečki godci -ob 19. uri - zaprtje sejma PRIJAVE SPREJEMAMO PO TELEFONU: 063/708-173, FAKS: 063/708-248 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! Obsejemske prireditve na 12. Jožefovem sejmu v Petrovčah Na jožefovo smo pred 12 leti prvič pripravili kmečki sejem in tako obudili del naše kulturne dediščine - sej-marstvo. Od takrat dalje vsako leto, 19- marca, privabimo v Petrovče večtisočglavo množico ljudi iz celjske regije. Uidi letos Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba iz Žalca organizirata Jožefov sejem. Sejemsko prodajo domače in umetne obrti po stojnicah na prostem bomo popestrili z zanimivimi spremljevalnimi prireditvami. Središče dogajanja teh prireditev je dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah, v kateri KSS Žalec vsako leto pripravi večjo tematsko razstavo in več manjših predstavitev. Glede na vedno večje povezovanje vrtnarjev, ne le v Savinjski dolini ampak tudi širše, bomo pripravili vrtnarsko razstavo, v kateri bo sodelovalo novo ustanovljeno združenje vrtnarjev celjske in koroške regije. Predstavih vam bodo različne načine pridelave zelenjave in različne vrste le-te, društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline pa vas bo prepričalo o uporabnosti, pestrosti in slastnosti zelenjavnih jedi. Na sejmu želimo velik poudarek nameniti tudi prodaji kmečkih izdelkov in pridelkov ter predvsem njihovi kakovosti. Zato organiziramo tudi ocenjevanje suhih domačih salam, domačega kruha in domačega sadnega kisa. Strokovne komisije bodo sestavljene iz strokovnjakov in proizvajalcev. Svoje sodelovanje lahko prijavite vsak delovni dan dopoldan po tel.: 710 17 80. Ocenjeni izdelki bodo razstavljeni, najboljši izdelovalci salam, kruhov in kisov pa posebej nagrajeni. Podelitev priznanj in nagrad bo na Jožefovem sejmu. Organiziramo tudi kmečko tržnico, na kateri bodo kmetje prodajali svoje pridelke in obiskovalcem Jožefovega sejma predstavili svoje kmetije, kmetice pa bodo poskrbele, da bo na stojnicah zadišalo po domačih dobrotah. Andreja Žolnir Župani od leve proti desni: Duško Goričar (Braslovče), Vinko Debelak (Prebold), Ljubo Žnidar (Polzela), Prane Sušnik (Vransko), Vida Slokan (Tabor) in Lcrjze Posedel (Žalec) med podpisom Skupaj na turističnem področju V Preboldu so župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline podpisali dogovor o ustanovitvi skupne Lokalne turistične organizacije za območje Spodnje Savinjske doline. Po tem dogovoru bodo koordinacijski odbor lokalne turistične organizacije sestavljali župani občin, podpisnic dogovora. Vsa strokovna opravila bo do ustanovitve opravljala Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Potrebna sredstva bodo po sprejetem programu zagotavljale občine po delitve- nem ključu, izračunanem na osnovi števila prebivalcev, dohodnine in površine. Obenem so podpisali tudi dogovor o sodelovanju na sejmu Alpe Adria, ki bo od 21. do 25. marca v Ljubljani. T. Tavčar Podjetništvo februar2000 Hmeljarji o perečih temah Ustanovitev Zavoda IRC MS Sindikat kmetov Slovenije -republiški odbor za hmeljarstvo je v Šempetru pripravil zbor hmeljarjev Savinjske doline. Udeležilo se ga je 148 oziroma 75 odstotkov hmeljarjev. Najprej jih je pozdravil predsednik republiškega odbora sindikata Slavko Leskovšek, ki je poudaril, da je namen zbora podati smernice za hitrejšo in bolj kakovostno ureditev razmer v hmeljarstvu, ki so nastale z nakupom Hmezada Kmetijstva v stečaju. Zbor je kot delovni predsednik vodil Marjan Natek, na njem pa so najprej razpravljali o konzorciju za nakup Hmezada Kmetijstva ter bodoči organiziranosti savinjskih hmeljarjev in kmetijskih zadrug. Zatem so govorili o pomoči države pri tem nakupu in o financiranju proizvodnje, o organiziranju Hmezada Exporta Importa in Gospodarskega interesnega združenja za hmeljarstvo v novonastalih razmerah, o problemu obdavčenja hmeljišč in hmeljske proizvodnje ter o denacionalizaciji. 0 nakupu Hmezada Kmetijstva v stečaju je najprej spregovoril predsednik konzorcija savinjskih zadrug Rudi Trobiš. Med drugim je povedal, da so konzorcij ustanovile vse kmetijske zadruge v Savinjski dolini, vendar je Kmetijska zadruga Šempeter izstopila v trenutku, ko je bilo potrebno poravnati 20-odstotni polog. Do sklenitve pogodbe s stečajnim upraviteljem in vplačilom 20 odstotkov kupnine pa se tudi ta zadruga še lahko vključi v konzorcij, je povedal Rudi Trobiš. Sklenitev pogodbe o nakupu je predvidena za 3- marec letos. Celotna kupnina znaša 630 milijonov tolarjev. Ob podpisu pogodbe mora biti poravnanih še 30% kupnine, polovica kupine pa mora biti izplačana najkasneje do konca leta. Če do 3- marca pogodba ne bo podpisana, kupnina v vrednosti 20% propade v korist stečajnega upravitelja. Sicer pa naj bi kupnino zagotovili z 20-odstotno lastno udeležbo, 25% naj bi država zagotovila nepovratnih kreditov, 55% pa bi pridobili kredita pri poslovnih bankah na račun premoženja pravne osebe. Ta kredit bodo kmetje plačevali z oddajo pridelka. Po plačilu celotne kupnine bodo kmetje stoodstotni lastniki pravne osebe. V razpravo se je vključil Ivan Povše, član KZ Šempeter, ki je pojasnil, da je KZ Šempeter odstopila od nakupa zaradi previsoke kupnine. Poudaril je, da bodo šempetrski kmetje preprečili obdelavo teh hmeljišč po zakonski poti, če jih ne bo obdelovala kupljena pravna oseba, saj zakon o kmetijskih zemljiščih izrecno prepoveduje dajanje zemlje v najem. Po njegovem mnenju konzorcij ni dovolj tesno sodeloval s strokovno službo in bi bilo pametneje Hmezad Kmetijstvo kupovati po delih. Sledila je precej burna razprava, v kateri je bilo med drugim predlagano, da mora obračun v kmetijskih zadrugah potekati ločeno po panogah, saj vsi člani kmetijskih zadrug niso hmeljarji. V razpravo se je vključil tudi predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk, ki je menil, da je sedaj idealna priložnost, da se zadruge ponovno združijo v enotno zadrugo. Vodja kabineta ministra za kmetijstvo Boris Gabrijan pa je poudaril, da bo država svojo vlogo odigrala s tem, da bo zagotovila za 25% kupnine nepovratna sredstva, subvencije po hektaru hmeljišč (118.000 SIT za rodne nasade, polovico tega zneska pa za nasade v premem). Polemika se je nadaljevala še kar nekaj časa, nato pa je zbor sprejel sklep, po katerem se morajo konzorcij in zadruge čim prej, s pravnega in ekonomskega vidika, dogovoriti za reorganizacijo kmetijskih zadrug in pravne osebe Hmezad Kmetijstvo Žalec, saj to zahtevajo visoki stroški in neracionalna komunikacija. Hmeljarji od vlade in kmetijskega ministrstva zahtevajo, da se aktivneje vključita v reševanje hmeljarske problematike in pomagata pri financiranju proizvodnje vsaj v takšnem obsegu, kot je v prejšnjih letih pomagala Hmezadu Kmetijstvu Žalec in Perutnini Ptuj. Od vseh zadružnikov in zaposlenih v zadrugah v Savinjski dolini zahtevajo resen, ekonomski in pravni pristop k organiziranosti zadružništva v' dolini. Konzorcij zadrug pa so zadolžili, da v čim krajšem času pripravi variantne predloge pogodb, o katerih bodo odločali samo kupci oziroma kmetje. Glede organiziranosti Hmezada Exporta Importa je direktor Andrej Natek povedal, da je to zadeva, o kateri odločajo lastniki podjetja. Ker na zboru ni bilo predstavnikov Davčnega urada, so vsa vprašanja hmeljarjev zapisali in jih bodo v pisni obliki poslali na urad. Sprejeli pa so tudi sklep, naj vlada takoj ustavi pošiljanje odločb o katastrskem dohodku, po katerem je hmelj štiri-inpolkrat bolj obdavčen kot druge kulture. Hmeljarji zahtevajo spre-membno zakona, pa tudi, da se najete kmetijske površine ne bi obdavčevale po katastrskem dohodku. V nadaljevanju zbora je vodja oddelka za denacionalizacijo Upravne enote Žalec Božka Žolnir prisotne seznanila s potekom in problemi denacionalizacije. Povedala je, da bodo do 31. decembra leta 2001 rešeni vsi zahtevki, ki jih ne obravnava sodišče. Z novimi lastniki zemljišč se bodo morali hmeljarji sami dogovarjati za najem. Ob koncu zbora so govorili še o predstavniku Savinjske doline oziroma tega volilnega okraja v svetu kmetijsko-gozdarske zbornice. Ker bodo volitve po proporcionalnem sistemu, je bil sprejet predlog, da se na prvo mesto liste postavi kmet hmeljar. Na predlog Vlada Marolta je bil soglasno potrjen kmet, hmeljar, živinorejec, poljedelec in hmeljarski starešina Ivan Povše. K. R. Tradicija in kakovost zlatega nakita že od leta 1844 botrujeta prepoznavnemu znaku Z Celje, ki je svoje izdelke ponudila kupcem v Žalcu in okolici. V novem, moderno opremljenem lokalu lahko s pomočjo naših sodelavcev kupci izbirajo med kakovostnimi zlatarskimi izdelki in urami svetovnih proizvajalcev. Zato smo naš delovni čas prilagodili potrebam naših kupcev in vas pričakujemo od ponedeljka do petka od 9- do 19- ure in ob sobotah od 9- do 12. ure. Dobrodošli v naši prodajalni, kjer so skrite sanje v zlatu in diamantih. V začetku tega meseca sta se v Tekstilni tovarni Prebold zgodila dva zelo pomembna dogodka. Drugi februar bo ostal zapisan v kroniki razvoja tovarne kot dan, ki je prinesel ustanovitev industrijskega razvojnega centra metražerjev Slovenije, katerega sedež bo v Preboldu. Tega dne je TT Prebold po letu napornega prilagajanja dobila certifikat kakovosti ISO 9001, ki naj bi ga uradno prejeli prihodnji mesec. V posebni sobi večnamenskega objekta se je zbralo deset proizvajalcev tkanin in pletiv, ki so v prisotnosti Aleša Miheliča z ministrstva za znanost in tehnologijo in Gorazda Jenka z ministrstva za gospodarske dejavnosti podpisali pogodbo o ustanovitvi Zavoda industrijskega razvojnega centra metražerjev Slovenije. Do ustanovitve tega razvojnega cen- nih izdelkov Majšperk, Zvezda Kranj in Tekstilna tovarna Prebold, kjer bo tudi sedež razvojnega centra. Ob tem še povejmo, da je bil podoben razvojni center ustanovljen tudi na področju pletenja in predenja. Slednji, Industrijski razvojni center Generalni direktor TT Prebold Vinko Žohar slovenske prediine industrije, ima sedež v Litiji, med ustanovitelji pa so bili tudi preboldski tekstilci. In kak- triji ter za ustrezno telekomunikacijsko povezanost. Namen ustanovitve je zlasti poenotenje raziskovalno-raz-vojne dejavnosti in opreme podjetij z izrazito delovno intenzivnostjo in velikim (preko 60%) deležem izvoza. Prav tako je pomembno dodatno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki sedaj znaša približno 15.000 ECU na zaposlenega, sorodna podjetja v tujini pa presegajo 30.000 ECU na zaposlenega. Ne nazadnje je ustanovitev razvojnega centra metražerjev Slovenije tudi prvi korak k povezovanju na ostalih področjih, kot so trženje, skupni nastopi na trgih, ekologija, uvajanje skupne blagovne znamke ... Temu velja še dodati, da smo podjetja, ki smo ustanovila ta razvojni center, po bilanci iz leta 1998 ustvarila skoraj 20 milijard tolarjev prihodkov, od tega 60 % na tujih trgih, zaposlujemo pa tudi prek 3400 delavcev. Da ima razvojni center sedež prav v naši tovarni, ni zgolj Podpisniki pogodbe o ustanovitvi Zavoda IRC MS iz vseh desetih podjetij in predstavnika obeh ministrstev tra je prišlo v zelo kratkem času, za kar ima zaslugo zlasti direktor TT Prebold Vinko Žohar, ki je tudi vodil ta ustanovitveni sestanek. Na njem so podpisali pogodbo ter govorili tudi o trenutnih problemih tekstilne industrije, o možnostih prijavljanja na razpise, ki jih bodo razpisala posamezna ministrstva, in o drugih vprašanjih. Izvolili so Uidi vršilca dolžnosti direktorja novoustanovljenega razvojnega centra ter predsednika sveta zavoda, v katerem naj bi bili tudi vsi direktorji ustanoviteljic zavoda. Vršilec dolžnosti je postal Franci Debelak, tehnični direktor TT Prebold, svetu pa bo predsedoval Bogomil Wiegele, direktor Svilanita Kamnik. Zavod IRC MS sestavljajo podjetja IBI Kranj, Inplet Sevnica, Lokateks Škofja Loka, Novoteks Novo mesto, Svila Maribor, Svilanit Kamnik, Tekstina Ajdovščina, Tovarna volne- šen namen in cilj ima ustanovitev tovrstnega centra. O tem generalni direktor TT Prebold Vinko Žohar pravi: “Industrijski razvojni center metražerjev ali na kratko Zavod IRC MS, ki ima sedež v Preboldu, bo opravljal svojo dejavnost za podjetja ob pomoči zunanjih ustanov in podjetij, pričakuje pa tudi sofinanciranje pristojnih ministrstev za znanost, gospodarstvo, delo in šolstvo. Opravljal bo raziskovalno, svetovalno, izobraževalno, informativno-dokumentacijsko ter promocijsko delo, testiranja na področjih, pomembnih za tekstilno industrijo, predvsem pa bo spremljal novosti v raziskavah in tehnologiji na področju proizvodnje tkanin in pletiv ter jih s skupnimi razvojnimi projekti pomagal uveljaviti v podjetjih. Skrbel bo tudi za strokovno izpopolnjevanje razvojnih oddelkov v tekstilni indus- slučaj. Poleg tega da imamo največ zaposlenih, je Prebold na ustrezni lokaciji med Ljubljano in Mariborom, nekje v središču Slovenije. Ob tem imamo tudi že dolgoletno sodelovanje z vsemi tekstilnimi podjetji v Sloveniji, hkrati pa razpolagamo z razvojno enoto strokovnjakov z različnih področij, ki imajo dolgoletne izkušnje. Če k temu še dodamo, da rezultate razvojnega dela hitro prenašamo v prakso, da sodelujemo z obema fakultetama, njihovimi instituti in prek njih tudi z instituti v tujini, da imamo že 157-letno tradicijo, da je inovativno delo potrjeno s pozitivnim poslovanjem, da imamo akreditiran laboratorij za preizkušanje tekstilij, lastno kontrolo odpadnih vod in tudi jasno določeno vizijo poslovnih ciljev firme, potem so razlogi, da je center prav v Preboldu, dovolj argumentirani." D. Naraglav JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o. Nade CUenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Ar ALEA ALEA group d.o.o. Celje. Glavni trg 12. Sedež gradbene operative Ložnica 43. 3310 ŽALEC Tel: (083) 4008-0. Fax.: (063) 4008-101 ; Mob.: (0609) 610687 Gradbeno podjetje ALEA group d.o.o., svojo dejavnost opravlja na področju celotne Slovenije in tudi v tujini. V zadnjem času smo pridobili dva evropska standarda, kar potrjuje uspešnost celotnega podjetja in tudi zagotavlja realizacijo zastavljenih ciljev. V svoj krog vabimo mlade sodelavce, katerim zagotavljamo kreativno in tudi stimulativno delovno okolje, in sicer: GRADBENE INŽENIRJE - TUDI PRIPRAVNIKE (zaželeno znanje s področja tehnologije in planiranja) GRADBENE TEHNIKE - TUDI PRIPRAVNIKE (zaželeno znanje s področja tehnologije in planiranja) KOMERCIALISTA (nabava na terenu) GRADBENE DELAVCE TESARJE ZIDARJE __ ____ ______ VZDRŽEVALCA OBJEKTOV - VRTNARJA SKLADIŠČNIKA Prošnje s kratkim življenjepisom naslovite na naš naslov: ALEA group d.o.o., Gradbena operativa Ložnica 43, 3310 ŽALEC s pripisom “razpis”, do 15.03.2000. OBVESTILO 0 VPISU ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO Vse lastnike stanovanj v večstanovanjskih objektih v občinah ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, VRANSKO IN TABOR, kateri so naročili vpis stanovanj v zemljiško knjigo prek našega podjetja, obveščamo, da postopki vpisa potekajo v skladu z dogovorjenimi roki izvajalcev del. Za vse večstanovanjske objekte so že odmerili pripadajoča funkcionalna zemljišča, za katera Upravna enota Žalec izdaja ustrezne odločbe. Hkrati z izdajo odločb o dodelitvi funkcionalnih zemljišč se tudi izvaja katastrski vpis, vris objektov in zemljišč. Delavci Construkte merijo stanovanja v vseh stanovanjskih objektih, v katerih to še ni bilo opravljeno. Za objekte, za katere je zemljiška knjiga že izvedla prvi vpis, pripravljamo predloge za vpis stanovanj. Mi pa postopoma vabimo lastnike stano- SJPRO vanj posameznih stanovanjskih objektov na podpis zemljiškoknjižnih predlogov. Glede na obseg del in problematiko, ki se pojavlja in jo je potrebno sproti reševati, postopki vpisa potekajo usklajeno. Velik del opravil vpisa etažne lastnine poteka na zemljiški knjigi. Kljub obsežnemu delu in vključevanju posameznih služb v občini bomo uspeli za vse etažne lastnike izdelati predloge za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo do konca leta 2000. 0 času vašega podpisa predloga za vpis v zemljiško knjigo vas bomo pisno obvestili. Zaradi velike količine zemljiškoknjižnih predlogov bo zemljiška knjiga vpisovala etažno lastnino še po letu 2000. SIPRO Žalec Expres optika Podgoršek Polzela Občina Polzela je bogatejša še za en prodajni in storitveni lokal, ki ga je v poslovnem objektu Savinjskih Hopsov odprl optik Jurij Podgoršek iz Slovenj Gradca. To je že njegova tretja prodajalna z optično delavnico, njeno odprtje pa nekako sovpada v čas praznovanja, saj je prav februarja, pred 13. leti stopil na pot samostojnega podjetništva. Sedaj je razpet med Slovenj Gradcem, Velenjem in Polzelo. Skupaj s svojimi zaposlenimi v vseh omenjenih krajih je poskrbel za hitro in kakovostno opravljanje storitev. Expres optika Podgoršek tudi za najzahtevnejšo korekcijo vida izdela očala v enem do treh dni. S strokovnim svetovanjem in z okulističnimi pregledi, ki jih za njih opravlja zdravnik okulist v zdravstvenem domu Polzela, so v optiki Podgoršek povsem približali svoje storitve najširšemu krogu občanov Polzele in Savinjske doline. Okulistični pregledi so po predhodni najavi ob torkih popoldan, svetovanje za sončna in korekcijska očala ter vse ostalo pa opravljajo ves delov- EXPRES OPTIKA PODGORŠEK Kupon S tem kuponom vam omogočamo 10 % popust pri nakupu sončnih in korekcijskih očal. SIPRO d. 0.0. £ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 slONetš NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu februarju 2000 povečale za 0,73%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu februarju 2000 11.687,80 SIT in 239,18 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.097,88 SIT, na Polzeli pa 12.370,12 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu februarju 2000 povečale za 0,73%- Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 874,02 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu februarju znašala 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem januarjem. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15■ ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13■ ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. ni čas. Ob torkih, četrtkih in petkih, jih lahko obiščete med 8.30 in 16. uro. Ob ponedeljkih so vam na voljo od 12. do 18. ure, ob sredah pa od 8.30 dol8. ure, s tem da je med 13. in 14. uro poslovalnica zaprta. Na razpolago pa so vam tudi vsako prvo soboto v mesecu. Pri njih čakalne dobe tako rekoč ni, saj lahko manj zahtevne korekcije vida opravijo že v nekaj urah. Očala izdelujejo Uidi po predhodni naročilnici zdravnikov okulistov. V zalogi imajo vedno bogato izbiro sončnih in korekcijskih očal, kontaktne leče JOHNSON & JOHNSON, barvne kontaktne leče, tekočino za leče in čiščenje očal in drugo. Dobavljajo tudi kontaktne leče za zahtevnejše dioptrije in po meri. Pri tem velja še omeniti, da izdelujejo zaščitna očala za računalnik ter da imajo na voljo veliko izbiro kakovostnega merila očalnih leč, med drugim tudi najbolj priznanih firm ZEISS in ESILOR. Pomembno je še vedeti, da lahko pri njih pridobite predpis za podaljšanje vozniškega dovoljenja, če imate omejitev zaradi očal. Optika Podgoršek je tudi generalni uvoznik linije CASTELASNI in na njihovih policah so že novi modeli sončnih in korekcijskih očal Poletje NOEND 2000. Za podrobnejše informacije jih lahko pokličete na telefonski številki 705-00-60 ali 705-00-61. Sicer pa jih lahko obiščete na naslovu Polzela 10 v že omenjenem poslovnem objektu Savinjskih Hopsov, poleg gostilne Cizej. Ep- d.n G IZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Uradnem listu RS št. 6-7/2000 str. 457 objavilo javni razpis za pridobivanje poroštev Republike Slovenije za posojilne obveznosti pravnih oseb v letu 2000. Predmet razpisa je sprejemanje prošenj za izdajo poroštev R Slovenije za posojilne obveznosti pravnih oseb v letu 2000. Poroštva bodo namenjena za razvojne in ekološke projekte ter prilagajanje industrijskih dejavnosti pogojem notranjega trga Evropske unije. Posamezno poroštvo se lahko izda v višini 100% neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je banka (kreditodajalec) ni mogla izterjati na noben drug zakonit način. Poroštvo se daje banki za kredit, ki je namenjen za realizacijo dejavnosti in aktivnosti, pri katerih kreditojemalec lahko dokumentira ustrezen in poroštvu sorazmeren obseg naročil in storitev. Kreditojemalec je z banko dolžan skleniti kreditno pogodbo, katere pogoji ne smejo odstopati od najbolj ugodnih kreditnih pogojev, ki v trenutku zagotavljanja kredita veljajo v Republiki Sloveniji za ustrezno kategorijo kreditojemalca. Poroštvo bo dano za obveznost z dospelostjo do sedmih let. Poslovna banka ponudi kreditojemalcu kredit, obrestovan po letni obrestni meri, ki praviloma: - za kratkoročne kredite ne presega TOM + 4%; - za dolgoročne kredite ne presega TOM + 5%. Prednost pri izdaji poroštev bodo imeli krediti z nižjo obrestno mero. Republika Slovenija za izdana poroštva zaračunava provizijo. Prednost pri pridobivanju poroštev RS bodo imele pravne osebe: - katerih sanacijski program z opredelitvijo investicij v osnovna in obratna sredstva izkazuje razvojno naravnanost programa, ki se dokazuje s strokovnim mnenjem ministrstva za znanost in tehnologijo; - za ekološko naravnane projekte, kar se dokazuje s pridobljenim mnenjem ministrstva za okolje in prostor. Rok prijave je odprt do 31-12.2000 oziroma do izčrpanja poroštvenega potenciala. Vloge morajo biti poslane po pošti ali predane v vložišču Ministrstva za gospodarske dejavnosti na Kotnikovi 5, 1000 Ljubljana. Prijave bodo odpirali vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v G1Z Podjetniškem centru Žalec, Heroja Staneta 3, telefon 717-533, ga. Danica Jezovšek Korent, podrobnejše pa pri mag. Tončki Zadel, svetovalki vlade na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, tel.: 061/178-32-54. VUUCANIZIIISTVO m AVTOPRALNICA Jure VELIGOŠEK, s.p.,GRIŽE, tel,: 063 716-820, 0416S6 Ml PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni plačilni pogoji in popusti ICNI PREGLEDI Nizka 21 3332 Rečica ob Savinji Tel.: Faks: 838 80 90 838 80 91 041 643 538 OPRAVLJAMO TEHNIČNE PREGLEDE ZA OSEBNA VOZILA, TOVORNA VOZILA DO 3,5 TON, DOSTAVNA VOZILA, LAHKE PRIKLOPNIKE IN KMETIJSKE TRAKTORJE - PRIKLOPNIKE. OPRAVIMO VSE STORITVE ZA REGISTRACIJO VOZIL in PODALJŠANJE REGISTRACIJE (zavarovanje, cestnina). Vsak mesec organiziramo pridobitev strokovnega mnenja (A-TEST) za lahlce priklopnike. V spomladanskem času bomo opravljali tehnične preglede za kmetijske traktorje in priklopnike v vseh občinah žalske upravne enote. Politične stranke februar2000 Stopicanje na mestu Politika so ljudje in ljudje politika. To je žal resnica s katero se človeštvo sooča že skozi stoletja in se bo še najmanj tako dolgo, dokler človeškega razuma ne bodo blokirala razna čudesa iz znanstvene fantastike. Včasih se normalnemu človeku, ki ni preveč navdahnjen za fantazijo človeškega neleumja dozdeva, da vsa ta obdobja jutrišnjega doživetja, doživlja že danes. In kako, se bo marsikdo vprašal? Nič lažjega. Odpreš dnevno časopisje in kaj vidiš predvsem na prvih dveh straneh časopisa. Pisanje o politiki ah za povprečnega človeka branje nemogoče fantastike, ki se lahko zgodi samo v vesolju; na koncu pa ugotoviš, da se vse te reči dogajajo v neki majhni deželici imenovani Slovenija. Človeku se ob tem spoznanju zaje-žijo lasje ko spozna, da se vse to dogaja pred njegovimi vrati in za njegov denar. Ko bi vsi ti ljudje - politiki vedeli, da skoraj za vsak takšen list papirja kjer klatijo in pišejo o svojih fanatičnih podoživetjih, je moralo umreti drevo, ki je raslo najmanj tako dolgo kot je življenje politika od rojstva do smrti - povprečno 70 let in da takšna podoživljanja hočejo imeti vsak dan. Kaj smo komu štorih da moramo takšne tračnice prebirati. Verjetno si boste dejali, zapri in ne beri. Toda kako? Lahko je govoriti, težje storiti. Demokracija, ki je prišla tako rekoč čez noč je svoje naredila. Iz bivših TOVARIŠEV, ki v svojem prvobitnem pomenu pomenijo ideal za človeka, ga je povojna oblast izničila do te mere, da je to samo še sinonim nečesa slabega. Demokracija pa je iz normalnih medčloveških odnosov naredila GOSPODE. Oba izraza v besednem pomenu pomenita, da gre za človeka, ki je živo bitje s svojim razumom in pravico da živi življenje na tem planem njemu dostojno. In ker se vsega ne da idealizirati in postaviti v nekakšen okvir, pa potem le ugotovimo, da je življenje kot reka, ko mora teči sicer bi se osmrdela. Tako je tudi z demokracijo - tudi ta mora teči in dajati življenju tok. Eden izmed rokavov tega toka so tudi informacije, ki jih ljudje potrebujejo za svoj obstoj. V času enopartijskega sistema informacija ni bila odločilna, ker so bik vsi ljudje sistemsko programirani. Demokracija je pa iz globoke brezbrižnosti razsolila ljudi tako, da vsak za svoje preživetje nujno potrebuje informacijo, da si lahko najde svojega razrednega sovražnika. Priviligirane elite ni več. Prav zato smo nemalo- Slovenska ljudska stranka krat jezni, ko nam nekdo od razsoljencev hoče vsiliti svojo voljo. To je prav, saj tako kot so dejali v polpretekli zgodovini, lahko spoznamo in spoznavamo našega sovražnika in neprijatelja. Sodbo si mora ustvariti vsak sam in jo potrdi potem na volitvah. Pripadnost je vprašljiva, ker um je od človeka, ne od pripadnosti tej ah oni strani ah stranki. In zakaj Vam hočemo to povedati da je um in sodba Vaša, ko se na volitvah odločate komu boste poverili svoje zaupanje, da bo življenje v druščini Vaših najbližjih lepo in prijetno. Povedati Vam hočemo, da SLS ni stranka, ki bi ji kot moda zdaj jesenska, zdaj spomladanska ah poletna menjala svoja oblačila. SLS je trdna Vaša stranka, ki si zasluži Vašega zaupanja, saj mora dobro preučiti Vaše želje o kakršnem koli drugačnem videzu. To je Vaša stranka spoštovani simpatizerji in člani, ih kot takšna ni ustvarjena za flirte. Mnogi se boste vprašali zakaj STOPICANJE NA MESTU? - in neodločnost stranke za združevanje, koalicije in podobno. Ni to neodločnost. Vodstvo čaka na Vas, da Vi spoštovani volilci poveste kaj si žehte od te stranke, saj stranka je Vaša in ne od katerih strankarskih veljakov. Danes so še morda, jutri pa jih morda ne bo več, stranka SLS pa bo ostala in to po meri Vas volilcev. Če bo čas pokazal in če se boste odločili da bi bilo tudi drugače bolje za življenje in da bi kako drugače lažje prišli do zastavljenih ciljev, se bo tudi stranka prilagodila temu tako da se zlije še v močnejšo skupnost, vendar pa - o tem smo prepričani, da cilji in ideali SLS ne bodo poteptani. Vsemogoče informacije, ki krožijo o stranki in strankarskih ljudeh po medijih, včasih mečejo slabo luč na samo stranko SLS, vendar Vam moramo povedati, da je SLS sestavljena iz mnogo članov in da vsi člani ne morejo popokati, če popusti en sam člen. Zato naj Vas pretirano ne skrbi da bi vsi ti členi, ki tvorijo trdno in homogeno jedro vsi naenkrat popustih. Stranka je Vaša ljudska in kot takšna bo tudi ostala. Vodstvo naše podružnice za Spodnjo Savinjsko dolino trdno stoji za Vašimi poštenimi željami za boljši jutri in ne bo Vas razočaralo. Zavzemali in borih se bomo da zaupanje, ki ste ga nam dah ne bo nihče zlorabil za takšne in drugačne namene. Zato tudi to stopicanje na mestu ko ne moreš zaupati nekomu katerega premalo poznaš. I. Jošt Kratke novice V občinski organizaciji ZLSD Prebold smo imeli v začetku tega meseca sestanek, na katerem smo pregledali dosedanje aktivnosti in si zadali nove naloge, ki bodo v veliki meri podrejene letošnjemu volilnemu letu. Na sestanku smo spregovorili tudi o delu svetnikov v občinskem svetu in o problemih, ki se pojavljajo v zvezi s kulturnim domom. O delu območne organizacije ZLSD Žalec je spregovoril naš predsednik Roman Virant, ki je tudi podrobno predstavil poglede predsedstva glede volitev in morebitnega povezovanja z drugimi strankami, če bo obveljal večinski sistem volitev. Glede na prezaposlenost dosedanjega predsednika občinske organizacije ZLSD Prebold pa smo izvolil novega predsednika. Občinsko organizacijo bo odslej vodil Niko Rak iz Latkove vasi, ki ima veliko izkušenj na področju sindikalnega dela. Nove volitve naj bi v kratkem imeli tudi v območni organizaciji ZLSD Braslovče. Začasni predsednik je Karel Lebič, to nalogo pa naj bi opravljal tudi po volitvah. V sklopu priprav na volitve 2000 ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov naj bi ob koncu prihodnjega meseca organizirah javno tribuno oziroma pogovor s predsednikom stranke Borutom Pahorjem. Tema bo Tretja pot. Za kandidata za člana sveta za varnostno kulturo v občini Žalec smo predlagali Iva Lindiča iz Galicije, za člana sveta javnega zavoda Žalske lekarne pa Ludvika Semprimožnika. Po prepričanju ZLSD je v Sloveniji potrebno ohraniti sedanjo mrežo zdravstvenih zavodov in tako spoštovati ustavno določilo o zagotovitvi enake dostopnosti do zdravstvenega varstva za vse državljane. Prav tako je po mnenju stranke zelo pomemben nadaljnji razvoj dispanzerjev in dispanzerske metode dela, ki je doslej dajala dobre rezultate in katere vpliv je vedno manjši. Država izvaja privatizacijo zdravstvenih storitev brez sprejete strategije in tako tudi v nacionalnem programu zdravstvenega varstva ni opredeljeno razmerje med javnim in zasebnimi zdravstvenimi storitvami. Pokojninska reforma Za velik uspeh si naša stranka šteje uzakonitev vdovskih pokojnin, čeprav smo si predstavljali uveljavitev teh pokojnin nekoliko drugače. Vse od našega prvega predloga pa do uzakonitve je bilo nešteto pripomb, ki so seveda vplivale na končni rezultat. Predvsem so pomembni pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, katero koristijo vdove in vdovci po umrlem življenjskem partnerju. Ta znaša 53 let in bo uveljavljena postopno. Zakon pozna že čakalno dobo, ki začne teči od 1. januarja 2000, in sicer vdovi pri 45 letih in šestih mesecih starosti, vdovu pa pri 49 letih in šestih mesecih. Posebno pravilo velja za tiste vdove in vdovce ob smrti zavarovanca, če nista imela statusa zavarovanca. V tem primeru lahko preživeli zakonec pridobi pravico do vdovske pokojnine pet let prej, torej pri starosti 45 let. Del vdovske pokojnine bo mogoče prvič uveljaviti s 1. januarjem 2001, vendar v tem letu še ne bo mogoče uveljaviti polnega 15-odstotnega deleža pripadajoče vdovske pokojnine, ampak le v višini 2,5 odstotka. V začetku vsakega naslednjega leta pa se bo višina deleža povečala še za 2,5 odstotka, kar pomeni, da bo nova pravica zaživela leta 2006. Pravica do dela mu bo pripadala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Dejansko bo lahko delež v posameznih primerih tudi nižji oziroma ga sploh ne bo, saj zakon skupno mesečno vsoto takega izplačila omejuje na znesek povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v preteklem letu. To je gornja meja (povprečje, za leto 1999, je znašalo 75.000 SIT), ki velja za posamezno leto. Do izgube pravice do vdovske pokojnine pa pride, če je bila nova zakonska zveza sklenjena pred 58 letom starosti. V tem primeru ne izgubi vdovske pokojnine le, če je vdova (ah vdovec) pridobila ah obdržala pravico do te pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo. Prav gotovo je vdovska pokojnina pomoč upokojencem z nizkimi pokojninami. Rado Rotar Delovni začetek leta Novo leto je LDS OO ŽALEC pričela delovno in uspešno. Že v mesecu januarju so se sestali člani izvršnega odbora LDS Žalec in svetniki LDS v občinskem svetu občine Žalec. V petek, 11. februarja 2000, se je sestal svet LDS ŽALEC, ki je najvišji organ LDS 00 ŽALEC. Med najpomembnejšimi zadevami je bilo evidentiranje treh kandidatov za volitve v državni zbor v letošnjem letu. Razpravljali smo tudi o spremembah načina volitev in o predvidenem programu delovanja odbora v letošnjem letu. Predstavljene so bile tudi strankarske aktivnosti na republiškem nivoju. Člani sveta so se obvezah, da bodo bolj aktivno delovali predvsem v krajevnih skupnostih Griže, Liboje, Levec, Galicija in Petrovče. Odbor se intenzivno pripravlja na skorajšnji obisk ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa ter načrtuje obisk kulturnega ministra Jožefa Školča. Oba ministra se bosta ob tej priložnosti sestala tudi s člani vodstva LDS 00 Žalec. LDS V torek, 15. februarja 2000, se je v strankarskih prostorih zbralo 17 predstavnikov občinskih odborov LDS iz širše spodnještajerske regije, kjer so odbori predstavih svoje aktivnosti v letošnjem letu in evidentirane kandidate za volitve v državni zbor. Od uglednih predstavnikov so se seje udeležili gospod Peter Jamnikar, sekretar izvršnega odbora LDS v Ljubljani in vodja članske pisarne, župana občin Dobje in Šoštanj, podžupan občine Velenje in številni drugi. Poslanec v državnem zboru, gospod Nikolaj Rožič, je redno v poslanski pisarni v Žalcu vsak ponedeljek od 11. do 12. ure. Vsem, ki bi se želeli sestati z gospodom Rožičem, sporočamo, da je zaželeno, da se predhodno najavijo, bodisi telefonsko ah osebno v poslanski pisarni v Žalcu ( pisarna LDS ), Ulica Ivanke Uranjek 1, vsak delavnik do 7. do 15. ure. Telefonski številki sta: 716 060 ah 716-061. Do naslednjič na svidenje. O žalskem proračunu V četrtek, 12. februarja, je bila 12. seja občinskega sveta Občine Žalec. Kot informacijo za naše bralce smo zapisali nekaj najpomembnejših točk. Dnevni red je bil predlagan v 16. točkah, od katerih je bil seveda najpomembnejši proračun za leto 2000. Svernila SDS smo že v času prve obravnave proračuna vložili pripombe, da se poleg proračuna pripravi tudi predlog, naj občinske službe pripravijo načrte razvojnih programov občine Žalec kakor tudi potrebe proračunske porabe v skladu z občinskimi odloki. Na seji je bila poleg proračuna priložena sistematizacija delovnih mest v občinski upravi. Pripombe svetnikov SDS na proračun so se v veliki meri nanašale na zelo veliko razliko pri razporeditvi sredstev po proračunskih porabnikih. Jurij Blatnik, svetnik SDS in predsednik krajevne skupnosti Griže, je dal pripombo zaradi premajhnih sredstev, namenjenih KS Griže, in navedel različne strokovne primerjave, ki govorijo v prid njegovi pripombi. Peter Gominšek, svetnik SDS in podpredsednik sveta mestne skupnosti Žalec, je dal pripombo v imenu mestne skupnosti, da v proračun niso zajeta sredstva, namenjena za prenovo starega mestnega jedra mesta Žalec. Prav tako pa tudi ni namenjenih sredstev za program dolgoročne vizije razvoja mesta Žalec. Svetnica SDS, Jožica Kindlhofer, je dala pripombo, naj se proračun umakne z dnevnega reda in se zaradi utemeljenih predlogov spremembe preloži na naslednjo sejo. Župan Lojze Posedel je vse pod- SDS ane predloge pokomentiral, hkrati pa je povedal, da proračuna za leto 2000 ne misli umakniti niti upoštevati predlogov svetnikov SDS . Pri glasovanju za proračun za leto 2000 smo svetniki SDS glasovali proti sprejetju proračuna, vendar nismo bili uspešni, saj smo edini v celotnem občinskem svetu glasovali proti. Proti proračunu smo glasovali na osnovi že omenjenih pripomb, saj menimo, da je le-ta nesorazmerno razdeljen po proračunskih porabnikih, hkrati pa tudi ni razvojno naravnan. Pod točko vprašanja in odgovori je svetnica SDS Irena Janič podala protestno izjavo svetnikov SDS in SKD zaradi prepovedi župana, da se na gasilskem domu Žalec namesti spominska plošča ob 10-letnici ustanovitve DEMOSA v Žalcu. Svetnik SDS Januš Rasiewicz je postavil vprašanje o gradnji glasbene šole v Žalcu in o podelitvi Savinovih nagrad in priznanj ob občinskem kulturnem prazniku. Svetnik SDS Peter Gominšek pa je postavil vprašanje o svetu za dvig varnostne kulture v občini Žalec. Zanimalo ga je, zakaj se le-ta ni sestal že več mesecev (problematika mladine in vandalizma ter javnega miru). Vprašal je še, zakaj se je štiri mesece usklajeval pravilnik o delovnem času gostinskih lokalov z občinskim odlokom, da je bilo le-tega treba sprejeti po hitrem postopku in na korespondenčni seji. Podali smo nekaj osnovnih informacij o sprejemanju proračuna. Do naslednje številke v mesecu marcu želim vsem bralcem prijetno branje Utripa Savinjske doline. februar2000 Po DOLINI Razveselili oskrbovance v Seneku Učenci OŠ Vransko so se odločili, da bodo obiskali oskrbovance v domu za starejše občane v Šeneku na Polzeli. V tem domu jih domuje več kot dvesto. Čeprav so s svojim življenjem bolj ali manj zadovoljni, si želijo kar največ obiskov, še posebno veseli pa so kakršne koli njim namenjene prireditve. Tako so se zelo razveselili tudi učencev z Vranskega, ki so jim pripravili koncert. Nastopili so v kristalni dvorani graščine, program sta vodili Zlatka Kodre in Polona Bergant, sodelovali sta še zborovodkinji Manja Majcen in Breda Debevc. Z veselim in prisrčnim glasbeno-plesnim programom so varovance dodobra poživili in razveselili, vodstvo doma pa je nastopajoče pogostilo in jih povabilo, naj še kdaj pridejo. T. Tavčar Kako otroci vrtca Polzela doživljamo zimo T\idi pozimi imamo v vrtcu nešteto možnosti razvijati v otroku pozitivni odnos do narave in mu omogočiti, da jo doživlja z vsemi čuti. Če sneži, lovijo snežinke in občudujejo njihove oblike ter se žalostijo, ker prehitro izginejo. Delajo majhne kepe, valijo velike in delajo snežne može, izdelujejo igluje ah pa le opazujejo svoje stopinje. Ste že ugotovili, kdaj se sneg topi in kdaj tali? Kakšna mora biti temperatura, da voda zmrzne ah da iz snega nastane voda? Otroci vse to vedo, ker so sami preizkusih in dobili odgovore na svoja vprašanja. Ves čas pa se tudi veselo sankajo po vrtčevskem hribu. Nikakor pa ne pozabljamo na Živah. Naredili so ptičje pogače, napolnili s semenjem storže in ptičje hišice. Ptičke se pridno gostijo in veselo čebljajo. Namenih pa so se, da odnesejo hrano tudi v gozd in pomagajo lačnim prebivalcem gozda. Veseli so bili, ko so opažih, da tudi drugi skrbijo za Živah, saj so našli smreko, pripravljeno za pravo gostijo. Da so jo našle tudi Živah, so ugotovili po neštetih sledeh okrog smreke. Kar prehitro bo konec teh zimskih radosti in pričele se bodo druge -pomladne. Breda Glavnik Škrat Kuzma v vrtcu Polzela Zdaj pa vem, kakšne barve je sreča ... Sreča je jagodno rdeča. Takšno srečo smo zazrle v očeh naših malčkov, ko smo pripravile in zaigrale škratovščine škrata Kuzme. Igrica je otroke tako prevzela, da so tudi sami uprizarjali igrico, prepevali pesmice, preštevali jagode, zaplesali ples Palčice in odšh v gozd, kjer so iskali sledi škratov in gozdnih Živah. Škrata Kuzme pa so se razveselili tudi oskrbovanci doma upokojencev, otroci iz Andraža in otroci nižjih razredov OŠ Polzela. In čeprav včasih rečemo, da je za otroke igrati težko, odgovorno delo, pri katerem se vse nastopajoče izpostavljamo tudi pred starši in drugimi, ki nas gledajo, nam veselje v očeh naših najmlajših poplača vse napore in tudi za nas velja: Zdaj pa vem, kakšne barve je sreča ... Natalija Skornšek Unescov dan v Grižah Delo v delavnicah in kulturni program Osnovna šola Griže je v začetku oktobra lanskega leta postala članica Unescove mreže šol, o čemer smo že pisali. Pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom so pripravili tako imenovani Unescov dan, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Unescovih šol celjske regije. V prvem delu Unescovega dneva so učenci sodelovali v raznih ustvarjalnih delavnicah. Na razredni stopnji so učenci barvah pravljico, oblikovali izdelke iz fimo mase, tkah, literarno ustvarjali in se spoznavah z otroškimi igrami ter šegami in navadami iz preteklosti. Na predmetni stopnji pa je bilo še pestrejše. Barvah so na svilo, poslikavali steklo, izdelovali instrumente, obdelovali les, pekli pecivo, pisah tople želje v letu 2000, imeli literarno delavnico, prevajali so v angleški in nemški jezik, oblikovali šolsko spletno stran, se podrobneje seznanili, kakšen je bil šport nekoč in kakšen je danes, plešah izrazne plese in se vživljali v vlogo novinarja Po odmoru in malici je sledil drugi del Unescovega dne. Ta je potekal v dvorani Doma Svobode v Grižah, kjer so učenci osnovne šole Griže skupaj s svojimi mentoricami, pripravili bogat kulturni program. Ob tej priložnosti so tudi slavnostno razvili Unescovo zastavo z znakom OŠ Griže. Ob petju, glasbi, lepih besedah ravnatelja Francija Žagarja in res izvrstni uprizoritvi Prešernovega Povodnega moža je Unescov dan so zelo lepo proslavili tudi slovenski kulturni praznik in 200-letnico rojstva velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna. D. Naraglav À f fp v' te"' m * t ; F 41 i J ‘3* V,C f ■f ^ L i «o TA *<4* đ j fr-j“ E Mn 8 gg f- Uspešni mladi športniki Mladi športniki so te dni tekmovali v različnih športnih panogah, ki jih vključujejo šolska športna tekmovanja. Tako je bilo v organizaciji Zveze športnih društev občine Žalec in izvedbi Strelskega društva Juteks Žalec 10. in. 11. februarja regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za osnovne in srednje šola velike KOROŠKO-ŠTAJERSKE-ZASAVSKE RFG1JF. Odličen rezultat so dosegli strelci osnovne šole Žalec, ki so ekipno nas-treljah nov regijski rekord, ki je trenutno tudi večji od državnega. Rezultati: posamezno dečki: 1. mesto Uroš Vogrinc, 186 krogov, 2. mesto Dušan Gračner, 184, 3. mesto Marko Karlovčec, 183 kroge, 4. mesto Matej Drobne, 178 krogov -vsi z osnovne šole Žalec. Zelo dober rezultat je dosegel tudi Davor Mlinarič, 7. mesto in 171 krogov z osnovne šole Griže. Pri deklicah je odličen rezultat dosegla Polona Bitenc, 4. mesto z rezultatom 167 krogov. Nastopile so tudi deklice OŠ Polzela, ki so zasedle: 5. mesto Maja Guček, 8. mesto Natalija Tavčer, 9-mesto Patricija Hofman in 11. mesto Karin Holman. Rezultati ekipno: 1. mesto je zasedla ekipa OŠ Žalec z novim regijskim rekordom 553 krogov, 2. mesto OŠ Primoža Trubarja iz Laškega, 497 krogov, 3- mesto ekipa OŠ Pod Goro Slovenske Konjice, 496 krogov. Deklice ekipno: 1. mesto OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, 2. mesto OŠ Polzela, 3. mesto OŠ Antona Aškerca Velenje. Uspešni so bih tudi žalski strelci, ki obiskujejo srednje šole. Posamezno je bil 2. Janez Bitenc, Šolski center Celje z rezultatom 361 krogov, 3. Jože Špiljak Gimnazija Center Celje z rezultatom 357 krogov ter 5. Dani Marakovič, Šola za gostinstvo in turizem Celje, 350 krogov. Med srednješolkami je bila najbolje uvrščena Tadeja Urankar, Gimnazija Celje Center, na 5- mestu z rezultatom 344 krogov in na 8. mesni Sanja Veselinov, Gimnazija Celje Center, 332 krogov. Vsi omenjeni tekmovalci so dosegli normo za državno prvenstvo, ki bo marca v Ljubljani. Državno prvenstvo pa so imeh mladi športniki že v judu in lokostrelstvu. V soboto je bilo odprto državno prvenstvu v judu za osnovne šole na Jesenicah. Učenec OŠ Žalec Matic Melanšek je v svoji kategoriji - dečki 38 kg zasedel odlično 2. mesto in si priboril prvo srebrno medaljo s tako pomembnega tekmovanja. Mahe trenira judo pri judo klubu Sankaku Celje. Naslednji dan, 13. februarja, pa je bilo v Zrečah državno prvenstvo v lokostrelstvu za osnovnošolce, kjer je prav tako Matic Melanšek v svoji kategoriji goh lok zasedel 3- mesto z rezultatom 212 krogov, kar je bil tudi njegov osebni rekord. Na tem tekmovanju so sodelovale tudi Petra Skok, OŠ Žalec, 2. mesto z rezultatom 209 krogov ter Anja Perger, OŠ Šempeter, 2. mesto z rezultatom 179 krogov. Vsi trije omenjeni lokostrelci so uspešno dosegli predhodne norme na področnem tekmovanju v Gornjem Gradu, so člani lokostrelskega kluba na Polzeli, trenira pa jih Mladen Melanšek. Most med mladostjo in starostjo Na osnovni šoli Polzela deluje skupina mladih prostovoljcev, ki že dobro leto obiskuje starejše oskrbovance doma upokojencev na Polzeli. Njihova mentorica je Jožica Steblovnik. Ob 10-letnici skupine za samopomoč, ki deluje v Šeneku, so mlade prostovoljke - učenke osmih razredov v sodelovanju z upokojenkami pripravile zanimivo publikacijo- V njej so predstavih prostovoljno delo na osnovni šoli Polzela in kronologijo dela v skupinah starih za samopomoč v domu upokojencev, objavili pa tudi nekaj literarnih prispevkov oskrbovancev in mladih prostovoljcev. Kot je v brošuri zapisala mentorica mladih prostovoljcev Jožica Steblovnik, prostovoljno delo omogoča učencem, da spoznajo starost, omogoča jim razumevanje drugačnosti, razvija pri njih strpnost in spo- sobnost vživljanja v drugega, predvsem pa vpliva na njihovo osebnostno rast, na izboljšanje samopodobe ter na zaupanje v lastno vrednost. Starostnikom pa mladi v dom prinašajo svežino, mladostno toplino, nadomestijo jim vnuke, predvsem pa so jim pripravljeni prisluhniti in se tako seznanjajo z njihovimi življenjskimi izkušnjami. Pogosto se skupaj zberejo v jedilnici, kjer ob klepetu in petju pesmi preživijo kar nekaj časa. K. R. Na 12. seji občinskega sveta Občine Žalec je bil sprejet proračun Občine Žalec. Za kmetijstvo je v letu 2000 namenjenih 28.500.000,00 SIT. SPLOŠNI POGOJI PRIDOBIVANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ŽALEC ZA PODROČJE KMETIJSTVA L Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične, pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Žalec. Zahtevke za izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun. D. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisa, občina ne plačuje obresti. ID. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi vloge na predpisanem obrazcu za določen namen in priložijo predpisano dokumentacijo. Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence morajo vlogi predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili. Zahtevke se vlaga in obrazci se dobijo na : OBČINA ŽALEC, ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5 (v nadaljnjem besedilu občina) IV. Vloge obravnava strokovna služba in jih predloži v potrditev Odboru za kmetijstvo pri Občinskem svetu. Strokovna služba pregleda prispele vloge in sestavi poročilo. Na podlagi obravnave vlog na Odboru za kmetijstvo, odloči o vloženih zahtevkih upravni organ s sklepom. V. Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. VI. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve sredstev po tej uredbi navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne dodeli oziroma je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila občine upravičencu do dneva vračila. VII. Občina Žalec izplačuje upravičencem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem razpisom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor vloge v naslednjih rokih sredstva za določen namen prekoračijo, se upravičencem zahtevki proporcionalno zmanjšajo. OBRAZLOŽITEV POSTAVK, KJER SE ZAHTEVKI VLAGAJO NEPOSREDNO NA PODLAGI VLOG 410299 SOFINANCIRANJE OSEMENJEVANJA 1.500.000 SIT 1. Namen ukrepa : umetno osemenjevanje krav, plemenskih svinj ter naravni pripust kobil 2. Upravičenci : Primame veterinarske organizacije s koncesijo Republike Slovenije v imenu uprabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Opravljene storitev. Sofinancira se 1000 SIT na prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo in kobilo. 4. Način in rok za vložitev zahtevkov : Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 2000. 410299 DEŽURNA SLUŽBA 1.500.000 SIT 1. Namen ukrepa : nižje plačilo veterinarskih storitev porabnikov veterinarske službe v času dežurstev. 2. Upravičenci : Primame veterinarske organizacije s koncesijo Republike Slovenije v imenu uprabnikov 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Opravljene storitve. Sofinancira se 1.500 SIT na obisk v času dežurstva. 4. Način in rok za vložitev zahtevkov : Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 2000. 410217 ANALIZA KRME 75.000 SIT 1. Namen ukrepa : spodbuja kmete k večji uporabi analiz krme. 2. Upravičenci : KSS v imenu kmetov 3- Pogoji za pridobitev sredstev : opravljena analiza krme v dogovoru s Kmetijsko svetovalno službo. Višina sredstev : 100 % financiran vzorec krme 4. Način in rok vložitve zahtevka : - zahtevek se vlaga na predpisanem obrazcu in sicer od 20. marca do 1. decembra 2000 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu Zahtevku je treba priložiti : - račun o opravljeni analizi krme. 410217 ANALIZA ZEMIJE 75.000 SIT 1. Namen ukrepa : večje posluževanje analiz zemlje. 2. Upravičenci : IHP v imenu kmetov. 3- Pogoji za pridobitev sredstev : opravljena analiza zemlje Višina sredstev : 50% sofinanciran vzorec zemlje. 4. Način in rok vložitve zahtevka : - v imenu kmetov zahtevek vloži IHP od 20. marca do 1. decembra 2000, vsakega 15. v mesecu. - zahtevku je treba priložiti seznam upravičencev - kmetov 410217 KMETIJSKO GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE 200.000 SIT 1. Namen ukrepa : brezplačna predavanja, tečaji, seminarji, poskusi z namenom, da se udeleži čim večje število kmetov. 2. Upravičenci : Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu. 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Opravljena predavanja, tečaji, seminarji, poskusi. 4. Način in rok vložitve zahtevka : Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih storitev od 20. marca do 1. decembra 2000, vsakega 15. v mesecu. - zahtevku je treba priložiti seznam udeležencev ter račune 410217 RAZVOJ TURIZMA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI 50.000 SIT 1. Namen ukrepa : Sofinanciranje zahtevanih izobraževanj, ki jih morajo opraviti kmetje, pred registracijo dejavnosti. 2. Upravičenci : Kmetijska svetovalna služba v imenu kmetov. 3- Pogoji za pridobitev sredstev : Kmetijska svetovalna služba pridobi sredstva v imenu kmetov na osnovi zahtevka dejansko opravljenih aktivnosti. 4. Način in rok vložitve zahtevkov : Kmetijska svetovalna služba vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih aktivnostih od 20. marca do 1. decembra 2000, vsakega 15. v mesecu. - zahtevku je treba priložiti seznam udeležencev ter račune. 410217 ZAVAROVANJE KRAV 1.500.000 SIT 1. Namen ukrepa : regresiranje zavarovanja krav 2. Upravičenci : zavarovalnice v imenu kmetov 3. Pogoji za pridobitev sredstev : Zavarovalnica pridobi sredstva na podlagi pogodbe z Občino Žalec. Višina sredstev : sofinancira se 5.000,00 SIT po kravi. 4. Način in rok vložitve zahtevka : Mesečno na osnovi sklenjene pogodbe, vključno do 15. decembra 2000. 412099 DOTACIJE DRUŠTVOM 1.700.000 SIT 1. Namen ukrepa : Sofinanciranje društev s kmetijskega področja, pri njihovem delovanju. 2. Upravičenci : društva, ki delujejo na območju Občine Žalec. Pogoji za pridobitev sredstev : na podlagi predloženih letnih programov društev 1. Društva vlagajo zahtevek enkrat letno in sicer do 20. marca 2000 - zahtevku je treba priložiti seznam članov društva 413001 SREDSTVA ZA CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVO VASI 2.000.000 SIT 1. Namen ukrepa : celostni razvoj podeželja in obnova vasi 2. Upravičenci : KS oziroma deli KS, ki jih je občina prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo 402503 GOZDNE CESTE 3.900.000 SIT 1. Namen ukrepa : letno vzdrževanje gozdnih cest, ki jih predlaga Zavod za gozdove, potrdi pa Občinski svet in sklene pogodba z Ministrstvom za kmetijstvo. 420804 TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA AGROOPERACIJE 2.000.000 SIT 1. Namen ukrepa : na osnovi pozitivne prijave javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo se pripravi tehnična dokumentacija za agrooperacije. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA REGRESIRANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti pri najemu likvidnostnih posojil za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo za leto 2000 in pogodbene obveznost iz leta 1999- 2. Upravičenci po tem razpisu so banke ali hranilno kreditne službe v imenu kmetov 3- Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 3 000.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. marca za pogodbene obveznosti iz leta 1999 oziroma vsak mesec do 15. v mesecu za pretekli mesec za nova posojila. D. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Regresira se realna obrestna mera do višine 5,5%. 2. Likvidnostna posojila za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo se smejo dodeljevati za dobo do enega leta v maksimalnem znesku 500.000 SITna posameznega kmeta, v izjemnih primerih večjih vlaganj je lahko maksimalni znesek tudi večji, o čemer odloči na predlog strokovne službe Odbor za kmetijstvo. HI. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje kmetijske proizvodnje 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : • pogodbo o najemu likvidnostnega posojila • pooblastilo upravičenca vlagatelju zahtevka • seznam upravičencev POMOČ KMETIJAM I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa ohranitev kmečkega prebivalstva - finančna pomoč 2. Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva), ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 6.400.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. marca 2000. H. Kriteriji za dodelitev sredstev I. Pomoč je denarna in le za enega družinskega člana, ki je pokojninsko invalidsko zavarovan kot kmet. 2. Sredstva do katerih bo upravičen se bodo mesečno nakazovala DURS - u.. DL Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Pomoč kmetijam. 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : • dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko invalidskega zavarovanja /položnica/ • izjava o nakazilu sredstev upravičencev direktno DURS - u. REGRESIRANJE REALNIH OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL L Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti za najeta dolgoročna investicijska posojila. 2. Upravičenci po tem razpisu so so fizične in pravne osebe. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine: A) za stare obveznosti iz najetih dolgoročnih posojil ter nova posojila za vse namene razen za hmeljarstvo v višini 3-600.000,00 SIT. *B) za hmeljarstvo 10.000.000,00 SIT 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati za vsako trimesečje do 15. v naslednjem mesecu. E. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Za posojila iz let 1995 do 1999 po kriterijih, ki so veljali v letu 1999 in za leto 2000 se regresira realna obrestna največ do višine 5,5%. 2. Regresirajo se realne obresti za najeta investicijska posojila v živinorejski, poljedelski, hmeljarski, sadjarski proizvodnji ter za najeta posojila za dopolnilne dejavnosti. 3-Vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o posojilu s finančno organizacijo. 4. regresira se realna obrestna mera v celoti v kolikor vlagatelj regresiranja ni uveljavljal drugje in do porabe razpoložljivih sredstev v te namene m. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : • investicijski program • posojilna pogodba • obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 2000, po četrtletjih in anuitetni obračun. • o tem bo še odločal Občinski svet NAMAKANJE I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je sofinanciranje mini namakalnih sistemov 2. Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva) 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 500.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 30. junija 2000. H. Kriteriji za dodelitev sredstev I. Pogoj za pridobitev sredstev so končana dela - izvedba mini namakalnega sistema. 2. Višina sredstev : do 50 % sofinanciranje kupljenega materiala III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Namakanje 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : - računi o nabavljenem materialu ter mnenje Kmetijsko svetovalne službe I RFJANJE PAŠNIKOV I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je intenziviranje paše goveje živine in drobnice. 2. Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva). 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 500.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 30. junija 2000. D. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pogoj za pridobitev sredstev so končana dela - izdelava električne ograje v skladu s tehnološkimi navodili kmetijsko svetovalne službe v letu 2000 in opravljen pregled predstavnikov občine in Kmetijsko svetovalne službe. 2. Višina sredstev : do 100 % sofinanciranje kupljenega materiala, vendar največ 150.000 SIT na pašnik. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Urejanje pašnikov 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : - računi o nabavljenem materialu ter mnenje Kmetijsko svetovalne službe. KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON POLZELA organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov, 1. marca 2000, ob 16. uri na vadišču pri tovarni nogavic Polzela. Organizira tudi tečaj AGILITY. Informacije po tel.: 041 405 079 (Polesnik) Nuša Božiček - likovna pedagoginja z OŠ Petrovče 20 let uspešnega dela in ustvarjanja V sredini meseca decembra je likovna pedagoginja Nuša Božiček iz Žalca doživela enega izmed najlepših in najprijetnejših dni v svojem 20-letnem poklicnem likovnem ustvarjanju. Razlog za posebno zadovoljstvo je bila njena samostojna razstava v petrovski krajevni knjižnici, na kateri je postavila na ogled svoje številne cvetlične in figuralne kompozicije iz pečenega slanega testa, ki po mnenju slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja sodijo med tako imenovane izdelke umetne obrti. S tem je Nuša Božiček zaokrožila svoj dvajsetletni ustvarjalni likovni in kiparski opus ter je spet pripravljena sprejeti nove naloge in izzive. 0 Nuši Božiček smo želeli pisati že v januarski številki našega časopisa, vendar je bila tisti čas z učenci v šoli v naravi. Pred dnevi se nam je uspelo srečati z njo in tako sedaj lahko kaj več zapišemo o njej in njenem likovnem ter pedagoškem delu, ki pušča vidne sledi tudi na poklicnem usmerjanju njenih nekdanjih učencev. To pa je gotovo najlepša nagrada za vsakega pedagoga. “Res sem vesela, da se učenci odločajo za šolo za oblikovanje in jo tudi uspešno končajo. Kar lepo število jih je, ki jih je šlo po mojih stopinjah in mislim, da jih tudi v prihodnje ne bo manjkalo,” pravi Nuša Božiček in se prijetno nasmehne. Nuša Božiček si kot osnovnošolka, pa tudi še pozneje, nikoh ni predstavljala, da bo delala kot učiteljica, saj je hotela biti oblikovalka. To svojo odločitev je sicer udejanjila z uspešno zaključeno srednjo šolo za oblikovanje - grafična smer v Ljubljani. Študij je nameravala nadaljevati v Zagrebu, kjer je bila edina visoka šola za oblikovanje, vendar jo je tam odbila že podoba šole, zato se je odločila za pedagoški poklic in po končani pedagoški šoli prišla v prosveto. V službo z zadovoljstvom Ljudje hodimo v službo predvsem zaradi plače, ki nam omogoča preživetje, delamo zato, ker pač moramo. Kako smo zadovoljni, pa je že drugo vprašanje. Vsakdo, ki mu služba pomeni tudi zadovoljstvo, je lahko tudi bistveno bolj ustvarjalen. Nuša Božiček sodi med te ljudi, saj pravi, da ji vsak nov dan prinese novo poklicno zadovoljstvo in jo spodbuja k novim izzivom in načrtom. “To je poseben čar, saj so otroci tako nepredvidljivi, da vsaka minuta lahko prinese nekaj novega, drugačnega. Dolgčasa ne poznam, saj je vedno toliko novega, da niti ni mogoče vsega narediti, kar bi želela. Za mojo polno zaposlitev pa znajo poskrbeti tudi učenci, ki se z veseljem vključujejo v razne likovne projekte. Ob tem pa so zelo veseli in ponosni, ko se jim uspe uvrstiti na kakšno tekmovanje ah sodelovati na državnem ah tujem natečaju.” Petrovški šolarji gotovo sodijo med tiste, ki se imajo s čim pohvaliti. Že vrsto let so dobitniki nagrad Slovenskih železnic za likovne stvari- Enemu priznali status, drugemu ne Ustava in zakoni veljajo za vse enako, kljub temu pa imajo nekateri državljani pri uveljavljanju zakonskih pravic velike težave. Med njimi so žrtve vojnega nasilja, ki zahtevke za priznanje tega statusa po zakonu o žrtvah vojnega nasilja vlagajo na upravne enote, revizije odločb pa opravi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Brata, ki sta med vojno doživela enako usodo, pa sta dobila različni odločbi - enemu je status priznan, drugemu ne. To se je zgodilo sinovoma dr. Jožeta Potrate, ki je bQ ustreljen kot talec, mama Dora pa je umrla v taborišču. Trije sinovi s staro mamo in teto so bili odpeljani v zbirno taborišče v Celje in nato pregnani v Migojnice. Hiša v Grižah, v kateri so živeli prej, je bila požgana Pismo Marka Potrate v enem od slovenskih tednikov je zato precej razburilo tudi Savinjčane. Marko Potrata živi v Portorožu, zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in pravic, ki izhajajo iz tega statusa, pa je pred štirimi leti vložil na upravno enoto v Piranu. Po več kot letu dni mu je upravna enota priznala status, po reviziji ministrstva pa je bila ta odločba odpravljena. Medtem je upravna enota v Šiški in nato ministrstvo njegovemu bratu priznalo status žrtve vojnega nasilja. Marko Potrata je sprožil upravni spor, v tistem času pa so po pol leta še njegovemu bratu opravili pravico do priznanja statusa žrtve. Tudi on se je pritožil na upravnem sodišču v Ljubljani. Upravno sodišče v Novi Gorici je odločilo v škodo Marku Potrati, upravno sodišče v Ljubljani pa bratu v korist. Glede na to, da je junija lani začela veljati novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, po kateri so žrtve vojnega nasilja tudi otroci, katerih starši so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB, je Marko Potrata ponovno vložil zahtevek v upravni enoti Piran. Tam od njega spet zahtevajo kopijo bratove odločbe z upravnega sodišča. Sprašuje se, in prav tako vso slovensko javnost, zakaj ima ministrstvo za delo dvojna merila pri določanju tistih, ki so žrtve vojnega nasilja in tistih, ki to niso, saj sta z bratom doživljala isto kalvarijo. K. R. tve. Uspeh so na natečaju za evropsko znamko, svoje stvaritve so že razstavljali v Milanu, Moskvi, Vladivostoku, v Argentini, na Kitajskem, v Makedoniji in drugod. Za svoja dela so prejeh vrsto visokih nagrad in priznanj. Tako so na primer kar dvakrat prejeh zlato in srebrno medaljo mesta Peking. Nuša Božiček Ponašajo se tudi z raznimi državnimi priznanji, ki so jih prejeh na natečaju Konji, na republiškem tekmovanju v grafiki, na tekmovanjih za najboljša posamezna likovna dela in še bi lahko naštevali. Skratka, bera uspehov je resnično velika. V vsem tem pa je skritega vehko truda, ustvarjalnosti, volje, zagnanosti, ljubezni in časa Nuše Božiček, ki je znala učence motivirati in navdušiti za posamezne projekte. Izdelki iz slanega testa Nuša Božiček je prijetna sogovornica. O svojih učencih zna povedati le najlepše. Nas pa je zanimalo tudi, kako nastajajo izdelki iz pečenega slanega testa, ki so nekaj novega v Sloveniji. “Če človek pozna likovno govorico in teorijo, potem točno ve, kaj mora narediti, da je izdelek tak, kot si žeh. Za tistega, ki tega ne počne, je zadeva bistveno težje izvedljiva. Tudi pri teh mojih izdelkih iz slanega pečenega testa ni nič drugače. Sicer gre za postopek, kot je bil v rabi nekoč in je tudi še danes. To pa pomeni, da gre za podobne izdelke domače obrti, kot so na primer škofjeloški kruhki oziroma lectova srca, razlika je le v materialu. Mojega sestavlja moka, sol in voda. Takšne izdelke delajo tako rekoč povsod po svetu, še posebno pa v Grčiji in na Danskem. Pri nas izdelkov iz slanega pečenega testa doslej ni bilo, smo pa poznani po izdelkih iz medenega testa. Oboje se uporablja za dekoracijo, s tem da izdelke iz medenega testa lahko tudi pojemo, moji slani pa za to niso primerni, lahko pa imajo uporabno vrednost, če izdelek služi za svečnik ah kaj podobnega. So pa moji izdelki okrašeni še z raznimi cvetličnimi in drugimi doda- Roman Brglez pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI ! Lani smo našo ponudbo razširili s trgovino na Ostrožnem in v Žalcu ter slaščičarno v Petrovčah. Na vseh teh otvoritvah smo se skupaj z vami imeli lepo, še posebno pa smo veseli, da v tolikšnem številu sodelujete v vsakoletni nagradni igri za ZVESTOBO. Naj bo tudi v prihodnje tako! Februar in marec sta meseca, v katerih morda bolj kot sicer izkazujemo pozornost svojim ljubljenim, materam in ženam. To pa je tudi pustni čas, na katerega smo dobro pripravljeni tudi v naši pekarni. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ s.___ TIKA: cmo/m Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 tel. 063/415-066 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Šempeter, četrtek 24. 2. 2000 Naročite se! NOVO - KONTAKTNE LEČE IN NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAI Obiščite nas in videli boste bolj tki, ki še obogatijo posamezno figuralno kompozicijo. Razstava, ki sem jo imela decembra, je bila sicer moja prva samostojna, prav gotovo pa ne zadnja, saj imam že dve povabili.” Želja in načrtov ne manjka Nuša Božiček je zagledana v delo. V začetku svoje poklicne poti jo je bilo kar malo strah, da ji bo nekoč zmanjkalo idej in da se bo morala ponavljati. Danes se temu le nasmeje, saj je spoznala, da vsako novo delo, nov projekt, nove likovne stvaritve prinašajo tudi nove ideje. “Delo z otroki je po svoje naporno in zahtevno, a Uidi nadvse lepo, saj je pravi užitek gledati, kakšna ustvarjalnost je nakopičena v njih. Likovnega ustvarjanja jih učim od četrtega razreda dalje, dobro poznam pa Uidi učence nižjih razredov in sem zelo vesela, ko vidim, s kakšno vnemo ustvarjajo. V letošnjem šolskem letu bomo imeh še kar lepo število aktivnosti. Prijavili smo se na razpis Sveta Evrope, kjer bomo ustvarjali na temo Evropa 2000. Razstavljali bomo, tako kot vsako leto, v likovnem salonu v Žalcu, sodelovali na Gahških dnevih, vključili smo se v praznovanje 20-letnice Doma v Grmovju, kjer bomo pet dni ustvarjali skupaj z varovanci doma. V prvih dneh po končanem šolskem leta bomo znova pripravili likovno delavnico v Galiciji, precej dela po bo Uidi z natečaji in pošiljanjem naših izdelkov organizatorjem. Ob vsem tem pa poteka na šoli vsak petek likovni krožek, kjer se lotevamo zahtevnejših nalog. Uidi strokovnega izobraževanja mi ne manjka, kar pa je dobra podlaga za usvajanje novih idej in izzivov. Zadnja leta se močno zanimam za kiparstvo, saj je nekaj povsem drugačnega in zahtevnejšega.” Tako torej Nuša Božiček, mi pa še povejmo, da gresta po maminih poklicnih stopinjah Uidi obe njeni hčerki. Starejša Eva je že končala šolo za industrijsko oblikovanje, šolanje pa nadaljuje na pedagoški fakulteti. Mlajša Kaja pa prav tako obiskuje šolo za oblikovanje, in sicer smer fotografija. Ta dva podatka pa sta še dokaz več o uspešnosti Nuše Božiček, o kateri bomo gotovo še slišali in pisali. D. Naraglav IVA (Lo.o. V T O D E LI {Detel D>eilcošek Šempeter 126b, 3311 ŠEMPETER, Tel. . 063/701-252 Rezervni deli za vsa Lucas eiF^, Oja in maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peuegot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa Ugodni gotovinski krediti Varčevalcem Banke Celje nudimo ugodne gotovinske kredite z odplačilno dobo do 5, let po obrestnih merah od T + 3,75 % do T + 7,75 %. Vabimo Vas, da nas obiščete v eni izmed naših enot, kjer odobravamo kredite. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje V varnem zavetju tradicije februar2000 Napovednik PRIREDITVE V MARCU 2000 DATUM, ura 2000 NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 3. 3. - 5. 3. SEMINAR: AFRO-LATLNO RITMI IN BATERIJA . VEČ RAZLIČNIH LOKACIJ SLKD OI ŽALEC JOŽICA OCVIK (063) 715-517 4. 3. REPUBLIŠKI SEMINAR ZA CITRE PLANINSKA KOČA NA HOMU SLKD RS, KUD SVOBODA, CITARSKO DRUŠTVO MIRAN KRAJŠEK (063) 7135-181 4. 3. ob 19-30 KOMEDIJA R.C. "ROXY” - KPD JOSIP LAVTIŽAR KRANJSKA GORA DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE 5.3. ob 14 -16 TRADICIONALNA OTROŠKA MAŠKARADA DOM KRAJANOV TABOR VRTEC TABOR MANJA DERNOLŠEK (063) 727-270 5. 3 ob 14 OTROŠKA MAŠKARADA TRG BRASLOVČE DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADENE IN TD (063) 709-001 6. 3. ob 19 KONCERT KARITAS DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽUPNIJSKI URAD PETROVČE ŽUPNIJSKI URAD PETROVČE (063) 708-202 7. 3. ob 15.30 PUSTNI KARNEVAL TRG VRANSKO TD VRANSKO VLADO RANČIGAJ (063) 725-120 7. 3. OTROŠKA MAŠKARADA DOM SVOBODE GRIŽE OSNOVNA ŠOU GRIŽE FRANCI ŽAGAR (063) 718-217 8. 3. KUITURNO-ZABAVNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA VRBJE ZKD 8.3 IGRA-LJUBIMEC MOJE ŽENE ŠEMPETER ZKD 8.3 DAN ŽENA DOM LOŽNICA PGD LOŽNICA 9. 3. ob 18 LITERARNI VEČER-JAN1 MILIČINSKI IN NJENO ŽIVLJENJE Z JEŽKOM OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC IRENA ŠTUSEJ (63) 715-123 10. 3. ODPRTJE GALERIJE SAVINJSKIH LIKOVNIKOV SAVINOVA HIŠA OBČINA ŽALEC 11.3. ob 19 PREDAVANJE TOMAŽA HUMARJA DOM KRAJANOV TABOR PLANINSKO DRUŠTVO TABOR DANI TOPOVŠEK (063) 727-110 11.3. ob 19 KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA -Igra ansambel palma DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE 13.3. ob 20 MONODRAMA MARČNI VETER AU FANT PIŠE FRANCETU (KRSTNA UPRIZORITEV) DOMU. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 16.3. ob 17 KO PRIDE ZVEZDA-LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 17.3. ob 19 ODPRTJE RAZSTAVE SAVINJSKIH LJUBITELJSKIH LIKOVNIH USTVARJALK SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 18. 3. ŠOU PLEŠE-RAZREDNA STOPNJA OŠ VRANSKO OŠ VRANSKO IN KD VRANSKO 18. 3- 40. MUČENIKOV DOM SVOBODE KUD SVOBODA LIBOJE 18. 3. KONCERT ZA DAN ŽENA DOM SVOBODE GRIŽE ZKD 20. 3. KONCERT ADIJA SMOLARJA DOM II. SLOV TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 23.3. ob 19.30 MOŽ, KI SI NE UPA- AMATERSKO GLEDALIŠČE VRBJE DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC LEA MEH (063) 715-313 24. 3. REVIJA MLADI GLEDALIŠČNIK KULTURNI DOM POLZEU SLKD JOŽICA OCVIRK (063) 715-517 25.3. 20.JUBILEJNO SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN SLOVENIJE DOM 11. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV JOŽICA OCVIRK (063) 715-517 25. 3. ob 15 PROSUVA OB MATERINSKEM DNEVU DOM KRAJANOV TABOR 00 SKD TABOR VIDASLAKAN (063) 727-061 25. 3. MATERLNSH DAN KULTURNI DOM PETROVČE ŽUPNIJSKA KARITAS (063) 708-202 25.3 KONCERT GODBE ZABUKOVICA ZA MATERINSKI DAN DOM SVOBODE GRIŽE GODBA ZABUKOVICA 28.3. ob 19.30 CABA(res) CABA (rei) ZIJAH A. SOKOLOVIČ DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 Vabilo na pustni karneval Vransko ‘2000 na pustni torek ob 16. uri v trgu Vransko. Vabimo skupine z vozovi in maske iz vse doline, da se predstavijo številnemu občinstvu. Filmski program kina Žalec 25. do 27. 2. ZBIRALEC KOSTI, grozljivka 3. 3. IZGUBIJENA PRTLJAGA, drama 4. do 5. 3. VSE IN ŠE SVET, bondiada 10. do 12. 3. TISTA DRUGA SESTRA, drama Austin Powers; VOHUN, KI ME JE NATEGNIL, komedija 17. do 19. 3. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO!, akcijska komedija 24. do 26. 3. ZNAČAJ, drama NEMIRNA SRCA, romantična drama 31. 3. do 2. 4. KOCKA, drama ZAČETEK KONCA, akcijska grozljivka V Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete: Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524. ♦♦♦ Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo spominsko sobo Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru, tel: 717-717. ♦♦♦ Gasilski muzej Žalec Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272. ♦♦♦ Hmeljarski muzej Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830. ♦♦♦ Muzej motociklov Vransko Odprto: Muzej je odprt celo leto od 10. do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126. ♦♦♦ Muzej parnih cestnih valjarjev, tel.: 718-108. ♦♦♦ Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, tel.: 715-300. ♦♦♦ Savinov likovni salon Odprto: V -asu razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru. ♦♦♦ Spominsko sobo Slavka Šlandra Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066. ♦♦♦ Občinsko matično knjižnico Žalec Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, torek, -etrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.: 717-717. Vse predloge programov prireditev za naslednji mesec sporočite (do VSAKE TRETJE SREDE V MESECU ZA NASLEDNJI MESEC) NA NASLOV: GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC IN TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, Ul. heroja staneta 3, 3310 Žalec, TEL.: 717-533, FAKS: 718-1 16 Ki n O $ k O P Mesec marec je mesec obilnih filmov, ki se začne z IZGUBLJENO PRTLJAGO, evropskim filmom o ... izgubljanju in najdenju svojih korenin. Chaja je židovsko dekle, ki tudi zaradi odtujenosti s svojimi starši ne živi niti najmanj religiozno; a ker je študentka in nujno potrebuje denar, ga gre služit k hasidski družini, to je družini strogo religioznih Židov. Tam vzljubi nadvse prisrčnega dečka z imenom Simcha, kar pa družinskemu poglavarju (in mimogrede tudi režiserju filma, Jeroemu Krabbeju), ni kaj preveč všeč. Zaradi njene impulzivnosti. Ki pa ima, kot boste videli - ali pa Uidi ne - Uidi dobre strani. Film je sicer sentimentalka, a zelo zelo solidno posneta, v njemu pa je možno poleg režiserja samega videti tudi Isabello Rosellini, Maximiliana Schella, Adama Montyja in mlado Lauro Fraser. Dobri igralci, ja, se strinjam. Toliko, da bo članek ostal povezan: prtljago najhitreje izgubijo NEMIRNA SRCA, to pa je tudi naslov zadnjega (anti) hita Harrisona Forda, v katerem pod taktirko Sidneya Pollacka (Moja Afrika) sodelujeta s Kristin Scott Thomas iz Šepetati konjem. Film bi najverjetneje rad bil srce parajoča drama o moškem in ženski, ki v letalski nesreči izgubita vsak svojega partnerja in ugotovita, da sta onadva bila, hm, tudi partnerja. Med sabo, saj razumete, ali ne? Kot ljubimca, a ne? In to dejstvo naj bi Forda in Thomasovo krepko povezalo med sabo. Okej. Tole sicer ni mesto, na katerem bi se prepuščal predolgim kritičnim vpogledom v filme, čutim pa, da vas moram opozoriti, da so tale nemima srca v bistvu zelo mima in tudi precej dolgočasna, torej namenjena predvsem največjim oboževalcem igralcev. VSE IN ŠE SVET, ja, kaj pa naj povem o zadnjem Bondu, o katerem se menda tako ve vse? Pierce Brosnan, za delikateso moškemu spolu Sophie Marceau, režija Michael Apted: film ima menda v Sloveniji v zelo kratkem času cel kup gledalcev (čeprav se moj Šesti čut tudi dokaj dobro drži) in nekaterim bo to verjetno nadomestilo vsa ostala imena in vabila. Res, ni kaj reči. Gremo raje kar naprej. TISTA DRUGA SESTRA Garryja Marshalla (Čedno dekle) je še ena romantična drama, ki pa se temu žanru približa z za zrnce neobičajne strani. (Ali pa Uidi ne. Spominjam se Johnyja Deppa in Mary Stuart Masterson v Benny & Joon. Ista tematika. Simpatičen film.) Juliette Lewis (nominirana za oskarja v Rtu strahu) ima motnje v duševnem razvoju, vendar je niti to dejstvo niti preveč skrbna mama ne ovirata, da se ne bi zaljubila v Giovannija Ribisija in da ne bi z njim poskusila skupaj zaživeti. Kako se njun odnos začne in konča, boste videli nekako na sredini meseca, če bo sreča mila, mi pa moramo naglo naprej. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO je film, ki bi se dal najlažje primerjati z nadvse smešnim Fui gasom (čeprav ga, za opozorilo, ne dosega). Martin Lawrence je ropar, ki ukradeni diamant pomotoma skrije v policijsko postajo in če hoče svoj plen dobiü nazaj, se mora pretvarjati, da je policaj Uidi sam. Seveda mu uspe. Kdo bi bil boljši policaj kot kriminalec, kaj pravite? Akcijsko kome- dijo je režiral Les Mayfiled. ZAČETEK KONCA tegale članka zaznamuje nov akcijski film Arnolda Schwarzenegerja, ki je tokrat zelo veren, čeprav mu to ne prepreči, da ne bi na svoji poti do vere prelil litrov krvi. Pot do vere, ja. In veri na poti stoji hudič. Ki tik pred letom 2000 pride na Zemljo naredit otroka, antikrista, nadaljevalo pa bi se naj z apokalipso. Arnold pa je eden in edini rešitelj sveta. Poleg njega igra Gabriel Byrne, režiral pa je Peter Hyams. Film, ki mu ne manjka pregonov, manjka pa mu malo značaja. Zato pa ga ima ZNAČAJ že skoraj preveč. Še en evropski film, tokrat nizozemski, režija Mike van Diem, o igralcih vam ne bom pisal, ker jih težko izgovarjam (no, za okus vam ponujam Fedjo van Hueta, ta v bistvu še kar gre) - zgodba pa se dogaja v Roterdamu, v poznih dvajsetih letih. Kjer se zgodi umor. Ujet je pobegli mladenič, za katerega se odkrije, da je sin mrtveca. In da sta se z očetom sovražila. In nato zgodba skoči na začetek: kako sta se spoznala mladeničeva mama in oče, kako je dečko odraščal in kako mu je oče ves čas preprečeval uspeh v življenju. Film je krasen, dokler se osredotoča na slike, dokler je nem in oster v pripovedovanju - na žalost včasih vmes to ostrino izgubi. Ampak ni slabo. Povsem za na konec naj vam omenim le še to: ker je KOCKA v februarju izpadla, bo najverjetneje padla v marcu. Če ga ne bodo hoteli kje drugje. Ker se Uidi zelo gleda. V glavnem, ne pozabite na Kocko. Kocka je v redu. Se izplača. In to je res vse. Peter Zupanc 18 februar2000 h f UL TUR A Libojski gledališčniki v predstavi Ljubezen v kovčku \ Libojah Ljubezen v kovčku Dramska skupina DPD Svoboda Liboje se je lansko jesen po štirinajstih letih spet oblikovala v želji, da bi obudila sicer dolgoletno dramsko tradicijo v kraju. Pod vodstvom režiserke Janje Ramšak so se pričeli pripravljati na uprizoritev komedije Marjana Marinca Ljubezen v kovčku. Prvič so se domačemu občinstvu s komedijo predstavih v soboto po slovenskem kulturnem prazniku. V predstavi igrajo Andrej Frece, Mojca Baloh - Jagič, Vanja Aubreht, Tatjana Jelen, Andreja Špajzer, Jure Ramšak, Staša Novak, Željko Tasič in Samo Vipotnik. Šepetalki sta Martinca Maček in Brigita Kotar, za scensko opremo je poskrbela Zdenka Hlastec, za glasbo studio Mimik Liboje, za luč pa Joško Jančič. Premiera je zelo uspela, gledališka skupina pa bo s to predstavo seveda tudi gostovala. Prva ponovitev pa bo v soboto ob 19. uri v Libojah. T.T. Rendez vous v Šempetru Kulturno-umetniško društvo Grifon iz Šempetra je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo premiero veseloigre Antona Medveda Randez vous. Delo je uprizorila gledališka skupina Grifon pod režijskim vodstvom Vere Kalčič. Veseloigra govori o meščanskem življenju, v katerem igra služkinja, torej oseba nižjega stanu, v zapletu in razpletu odločilno vlogo. Izkazala se je z zdravo človeško prebrisanostjo, sicer pa je predstava lahkotna in namenjena smehu in radoživosti. V veseloigri nastopa- jo: Igor Štorman, Silva Terglav, Boštjan Regulj, Tanja in Jelka Dobravc, Iztok Čurči in Nuša Masnec. Kot gost je na premieri nastopil Moški pevski zbor PD Šempeter. Z veseloigro bodo tudi gostovah. T. Tavčar Amaterski igralci in igralke, ki nastopajo v veseloigri Randez vous Zaključili praznovanje stoletnice Kulturno-umetniško društvo Polzela je z rednim letnim občnim zborom zaključilo praznovanje stoletnice društva. Celo preteklo leto je bilo namreč v znamenju tega visokega jubileja. Kot je povedal predsednik društva Marko Slokar, je prav to praznovanje dokazalo, da ima kulturno delovanje na Polzeli močne korenine, iz katerih lahko črpa obilo življenjskega soka za nadaljnje delovanje. Pomembno je, da število delujočih skupin ostaja enako in da v društvo počasi dotekajo mlade moči. Med pomembnimi kulturnimi prireditvami so bile: uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre Veriga, koncerti pevskih zborov v domači dvorani in na Gori Oljki, priredili so revijo odraslih pevskih zborov, na kateri je sodelovalo več kot 500 pevcev, pripravili so že deveto likovno kolonijo prijateljstva in razstavo na njej ustvarjenih likovnih del. Vehko so naredili tudi pri obnovi in vzdrževanju Doma kulture. V veliki dvorani so dah oblaziniti sedeže, v mah dvorani so zamenjali talne obloge in notranjost prepleskali. Društvo dobro sodeluje z občino Polzela, osnovno in glasbeno šolo, vrtcem, obema tovarnama, skladom za ljubiteljsko kulturo Žalec in drugimi. Delo polzelskih amaterskih kulturnikov je pohvalil Uidi župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Na zboru so sprejeh finančni in delovni plan, ki obsega vrsto prireditev in vzdrževanje doma kulture. Sprejeh so tudi sklep, da si bodo pri ministrstvu za kulturo pridobili status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. T. Tavčar Proslava in občni zbor V Andražu nad Polzelo so praznovanje kulturnega praznika združili z občnim zborom kulturnega društva Andraž, v katerem deluje šest sekcij: mešani pevski zbor, instrumentalna, gledališka in mladinska sekcija, kvintet ljudskih pevcev in odbor Družina poje. Poleg živahnega kulturnega delovanja so v preteklem letu z dotacijo, ki so je prejeli od občine Polzela, v dvorani in drugih prostorih napeljali centralno ogrevanje. Za predsednika so ponovno izvolili Vilija Pižorna. V kulturnem programu proslave ob slovenskem kulturnem prazniku pa so nastopih učenci podružnične OŠ, mešani pevski zbor, kvintet ljudskih pevcev, člani gledališke skupine in vaški godci. V slavnostnem nagovoru je župan občine Polzela Ljubo Žnidar poudaril, da je v pesmih Franceta Prešerna vehko naukov za današnjo rabo. Vedeti moramo le, če želja po složnosti in povezanosti velja tudi za nas. T. Tavčar Mešani planinski pevski zbor Žalec Izjemna pevska skupina V Sloveniji je verjetno malo kulturnih skupin, ki bi sodelovale s takšno zagnanostjo in veseljem do prepevanja, pri tem pa se morajo povsem same vzdrževati. Tudi prav planinskih skupin najbrž ni veliko, ki bi planinsko dejavnost tako uspešno povezovale s kulturo. Kajti mnogi naši pevce in pevci delujejo še na mnogih drugih področjih in tudi v drugih kulturnih skupinah. Jeseni 1996. leta sva s pevskim in planinskim prijateljem Vikijem Zatlerjem sestavila spisek pevk in pevcev za vabilo v mešani planinski pevski zbor. Spomnila sva se pevcev in nekdanjega uspešnega moškega zbora in mešanega pevskega zbora KUD Svohoda Žalec ter nekaterih pevk in pevcev iz raznih bližnjih krajev. Ni nam bilo namreč vseeno, ker v Žalcu razen Savinjskega okteta že nekaj časa ni delovala nobena večja pevska skupina Poizkusi oživitve zbora pri Svobodi pa nekajkrat niso uspeli. Tako je prišlo do ideje za planinski pevski zbor, strokovno sodelovanje pa je tudi že obljubila priznana glasbena pedagoginja in zborovodkinja ter hkrati navdušena planinka Mira Kodrun. Tajnica Planinskega društva Žalec Vida Piki je razposlala nekaj čez 50 vabil in 6. decembra 1996 se nas je v pevski sobi KUD Svobode Žalec na prvi vaji zbralo 13 pevk in 16 pevcev. In to je bilo prvič in zadnjič, da smo na vaji prevladovali pevci. Zbor od takrat redno deluje. Nekaj pevk in pevcev je sodelovanje sicer opustilo, pridružili pa so se nam mnogi novi. V letu 1998 smo se za krajši čas priključili h KUD Svoboda Žalec. Ker pa vodstvo tega društva ni pristalo, da ohranimo ime planinski pevski zbor, smo se vrnili pod okrilje PD. Zaradi previsoke najemnine za pevsko sobo v Domu n. slovenskega tabora Žalec pa smo bili primorani poiskati prijazno gostoljubje ponovno na 1. osnovni šoli Žalec (takrat še OŠ Petra Šprajca-Jura). Tam imamo sedaj redne vaje vsak ponedeljek. Zborovodkinji Miri pomaga kolegica Anja. Skrbni predsednik pa je Miran Maček. Celotna pevska družina trenutno šteje 23 pevk in 17 pevcev. In še ta zanimivost - polovica članov zbora nas je že nekoliko priletnih (ah upokojencev ...) z izkušenostjo in modrostjo, druga polovica pa mlajših in še aktivnih v raznih poklicih. Z veliko žalostjo smo se morah predlani posloviti od najboljšega in najbolj priljubljenega pevca Rudija Pusdneka iz Podvina. Kohko vedrine in prešemosti je bilo vedno pri tem nepozabnemu prijatelju. Pel pa je s svojim žametnim glasom le po posluhu, kajti not ni mogel videti. Sedaj se pripravljamo na nastope v Dobrni in na občnem zboru PD Žalec. Računamo pa tudi na nastope na nekaterih prireditvah in koncertu v Žalcu. Letno imamo okrog 6 nastopov. Tako smo lani med drugim nastopih ob odprtju novih proizvodnih prostorov Sigmanove, v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec prispevali prvi del koncerta ob gostovanju Mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja in ob ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Ob prepevanju je za celoten zbor pomembno druženje in prijateljstvo. Težave z lahkoto premagujejo tudi pevke in pevci, ki prihajajo iz Kal, Dramelj, Laškega, Podkraja, Šempetra, Petrovč, Kasaz, Vrbja, Zabukovice in Migojnic, največ pa nas je iz Žalca. Janez Meglič Večer kulture v Grižah Da je kultura v Grižah zelo razvejana in bogata, dokazujejo mnoge prireditve, ki jih vsako leto pripravijo v tem kraju, pa tudi dejstvo, da ima njihovo kulturno društvo prek 550 članov. Tako ne preseneča zelo dober obisk občnega zbora društva Svobode in prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri so učenci griške šole predstavili plesno upodobitev Prešernovega Povodnega moža in slovesno dvignili Unescovo zastavo, prireditev pa je s koncertom zaključila Alenka Lesjak s prijatelji. O delu kulturnega društva Svoboda Griže in načrtih za leto 2000 je na občnem zboru govoril predsednik Miran Krajšek. Letošnje leto bo še zlasti pomembno za ženski pevski zbor, ki ga vodi Breda Veber in praznuje 50-letnico obstoja, za Godbo na pihala Zabukovica, ki bo junija s samostojnim koncertom proslavila 120-letnico delovanja, ter za dramsko skupino, ki je ponovno zaživela in letos pripravlja predstavo ob 75- letnici režiserja Ivana Mikeka. Sicer pa je po besedah Mirana Krajška steber kulturnega delovanja v kraju šolsko kulturno društvo s številnimi interesnimi skupinami, prav tako aktivna je skupina Ubrane strune. Krajevna knjižnica ima 7500 knjig, lani pa jo je obiskalo 840 bralcev. Med njimi pogrešajo predvsem moške bralce. Kino sekcija je v drugi polovici lanskega leta začasno prekinila z delom zaradi obnove aparatur. Zelo povezano s Svobodo Griže pa je tudi delovanje šahovskega kluba Griže, ki ima prostore v Domu Svobode. Društvo precej časa in zlasti denarja namenja obnovi Doma Svobode, lani so pridobili še nekaj dodatnih kvadratnih metrov prostora, obnovili stole v dvorani in izdelali projekt obnove ostrešja. Če bodo uspeh pridobiti dovolj denarja, se bodò obnove ostrešja lotih še v tem letu. Sicer pa Svoboda Griže tudi za letošnje leto načrtuje številne prireditve, med njimi državno tekmovanje slovenskih citrarjev, Miš maš, koncert ob 50-letnici ženskega pevskega zbora, Humoristični večer, srečanje godb in rogistov, srečanje krvodajalcev v Limberku, jubilejni koncert Godbe Zabukovica s srečanjem slovenskih orkestrov, 15- revijo Zlate citre, gledališko predstavo, že ta konec tedna pa bo v planinskem domu na Homu republiški seminar za citre. 4. marca bo pustovanje, 7. marca otroška maškarada, 18. marca pa sekcija humoristov pripravlja počastitev dneva 40. mučenikov. K. R., foto: D. N. Podelitev bralnih značk Osnovna šola Vransko jutri (v četrtek) pripravlja proslavo, posvečeno nedavnemu kulturnemu prazniku, na njej pa bodo podelili tudi bralne značke za predmetno stopnjo. Proslava s podelitvijo bralnih značk bo ob 10.30 v telovadnici šole. Ob tej priložnosti so učenci vranske šole v goste povabili akademsko slikarko in ilustratorko Marjanco Jemec Božič. K. R. “Na starem so trgu pod lipo zeleno, trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote ‘z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenci vesele; bila je kraljica njih Urška brhka, plesati ni dolgo nje volja bita. ” Plesna upodobitev Povodnega moža v Grižah. . Utrinek z računalniškega mesta Občinska matična knjižnica Žalec Iz leta v leto več bralcev Za Občinsko matično knjižnico v Žalcu je bilo minulo leto uspešno. Predvsem so zadovoljni, ker raste število članov. Ob koncu lanskega leta jih je bilo $.686, od tega 270 novih. Knjižnico so obiskali več kot 33-krat in si izposodili 120.780 knjižnih enot. Po besedah vodje knjižnice Irene Štusej so bile najbolj iskane in brane tiste knjige, ki govorijo o duhovnosti. Posebno iskana so bila, tako kot tudi leto poprej, dela Paula Coelha, med domačimi je bila najbolj iskana Peklenska gugalnica Sanje Rozman, kot tudi Sanje o rdečem oblaku. Bermanov dosje, Potnikovo poročilo, Črna knjiga komunizma in Temna stran meseca pa so knjige, ki so najbolj burile duhove na političnem področju. Od leposlovnih del je bila zelo brana zbirka Lipa zelenela je Bogdana Novaka, ki do danes že v desetih knjigah prinaša slovensko zgodovino. Mladi zelo radi posegajo po delih Primoža Suhodolčana in Dese Muck, pa tudi po knjigah, ki jih prinašajo zbirke Odisej, Knjigožer in Naj st. V minulem letu so bile v knjižnici tudi razne prireditve, in sicer 4 razstave, 9 predstavitev knjig, 2 delavnici in 5 pravljičnih ur. Knjižni fond se je povečal za 3-960 knjižnih enot in 135 neknjižnih enot, 80 knjig pa je bilo podarjenih. V okviru Občinske matične knjižnice deluje 6 krajevnih knjižnic, in sicer v Braslovčah, Grižah, na Polzeli, v Preboldu, Šempeteru in na Vranskem ter nekaj izposojevališč. Z razdelitvijo žalske občine na več manjših so tudi za knjižničarje nastali problemi. Župani se namreč do sedaj niso uspeli dogovoriti o statusu in delovanju knjižnične mreže. Tako je bila že v prvi polovici lanskega leta ustavljena nabava gradiva za krajevne knjižnice, ki so prišle v okvir drugih občin. Kljub temu so imeli vsi člani matične knjižnice, ne glede iz katere občine so, enake ugodnosti kot doslej. Obisk se je celo povečal. Proti koncu leta pa so tudi za krajevne knjižnice uspeli priskrbeti nekaj novega gradiva, predvsem zaradi akcije ministrstva za kulturo, ki je vsaki občini namenilo določeno vsoto denarja za nabavo gradiva pri nekaterih založbah. Štusejeva je še povedala, da so v občinski matični knjižnici končno uspeli postaviti dvigalo. Namenjeno je starejšim članom in invalidom za lažji dostop v zgornje nadstropje, kjer je oddelek za odrasle. Dvigalo sicer še ne obratuje, čeprav so ga pričeli montirati že februarja lani, vendar' si je ugledni izvajalec privoščil toliko zapletov, kot bi si jih niti najslabši ne smel. V knjižnici sta še čitalnica in računalniško mesto, kjer lahko člani brskajo po internetu, si dopisujejo ali iščejo gradivo po elektronskill katalogih drugih knjižnic. T. Tavčar Pester in bogat program Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo veliko krajevnih proslav. Eno takšnih so pripravili tudi na Gomilskem. Udeležilo se je je veliko število krajanov, kar je še posebej pohvalno. V bogatem programu, ki ga je povezovala Magda Salamon, so nastopili: dekliški pevski zbor KD Gomilsko, otroški pevski zbor- mornarčki, člani dramske skupine KD Gomilsko, ki so pripravili recital Prešernovega Povodnega moža, in učenci od prvega do četrtega razreda z glasbenimi, plesnimi in recitatorskimi točkami. V uvodu je zbranim spregovoril predsednik Kulturnega društva Gomilsko Dušan Tiselj. D. N. Knjiga o življenjskem pogumu V občinski matični knjižnici v Žalcu je bila pred dnevi predstavitev knjige z naslovom Hodim z rokami. Knjiga prinaša življenjsko zgodbo Mirka Lebarja, ki jo je napisal že priznani pisatelj Ivan Sivec. Izšla je v zbirki Slovenske legende. O knjigi sta spregovorila pisatelj Ivan Sivec in seveda glavni junak zgodbe Mirko Lebar. Pobudo za nastanek knjige je dal predsednik športnega društva Krašna, katerega član je tudi Mirko. Ivan Sivec je z njim pred tem že naredil radijski intervju in kot je povedal, sta ga prevzela Mirkova zgodba in zlasti življenjski pogum, ki je lahko za vzor invalidom in zdravim ljudem. Večina knjige je nastala med vožnjo po krajih Mirkovega otroštva in poznejšega življenja, nekajkrat pa so se Mirko, njegova žena Aleksandra in Ivan dobili v Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani. Kot je povedal Mirko, težav s podatki oziroma spomini ni bilo, pa tudi vsi občutki ob in po nesreči so še vedno živi. Kljub življenju, ki ni bilo prizanesljivo, je knjiga, v kateri je tudi 40 fotografij, napisana zelo preprosto in optimistično. Zgodba je zajeta v tri poglavja: Srečno otroštvo, Ljubezen dela čudeže in S Triglava na streho Evrope. Knjiga Hodim z rokami je izšla pri založbi ICO Ljubljana v nakladi 2140 izvodov. Svoje izvode je Ivan Sivec odstopil Mirku, da bo lahko denar od prodaje namenil novim podvigom. Teh tudi za letošnje leto ne manjka. Med drugim bo prevozil drugi krak slovenskega cestnega križa, velika želja pa je tudi maraton v Kanadi, od koder so ga prek inter- neta poiskali celo njegovi sorodniki. Najtežji del tega projekta (tako kot vseh ostalih) je seveda zbiranje denarja, za kar Mirko prav tako skrbi sam. In zakaj vse to počne? Ker pač mora, ker ne more biti pri miru in ker želi, da bi ga priznali kot športnika, ne pa predvsem kot invalida, ki se ukvarja s športom. Ne nazadnje pa, ugotavlja Mirko: “Kaj vse manjka ljudem, meni pa samo noge ...". K.R., foto: T. T. Knjigo Hodim z rokami lahko med drugim kupite v M-. s ki knjižnici in knjigarni, naročite pa jo lahko tudi po povzetju pri Mirku Lebarju (po ceni 2.500 SIT + poštnina). Njegov naslov je: Mirko Lebar, Ložnica 16,3310 Žalec, telefon: 717-985 Šerugove drugačne poti Mnogi ljudje si želijo potovati v najbolj oddaljene kotičke sveta in srečevati se z ljudstvi, ki jih še ni povsem spremenila sodobna civilizacija. Mnogo manj se jih za takšna potovanja v resnici odloči, zato pa o njih toliko raje prebirajo knjige. Zvone Šeruga je v takšnih predelih sveta, kamor zelo redko zaidejo turisti, že precej domač. A ker človek nikoli v resnici ne more vedeti, kaj ga čaka v puščavah, deževnih pragozdovih ali kje visoko v plemenskih vaseh, je tudi Zvone Šeruga svoj novi potopis naslovil Poti v neznano. V njem je opisal doživetja s šestih potovanj po štirih celinah, ki so bila povsem drugačna od poti z moto- rjem in pozneje z družinico okoli sveta. Predvsem so bila to krajša potovanja, na katerih je Zvone Šeruga tudi snemal s televizijsko kamero. Tako je poleg knjižnega potopisa nastal dokumentarni film (dogovori o televizijski oddaji so trenutno “zamrznjeni”), ki ga predstavlja po Sloveniji. Predstavitvi sta bili tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in v kulturnem domu na Polzeti. K. R. Zvone Šeruga v Žalcu v********......*.......................t.......... Žarko Vrezec v žalskem salonu Še do konca februarja je v Savinovem likovnem salonu v Žalcu na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Žarka Vrezca. Razstava je bila odprta 11. februarja, ob odprtju pa je o slikarju in njegovem delu spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Žarko Vrezec je rojen leta 1950 v Ljubljani. Tam je tudi končal šolo za oblikovanje in študij na akademiji za likovno umetnost. Kot samostojni ustvarjalec živi in dela v Ljubljani. Doslej je pripravil že okoli sedemdeset samostojnih razstav doma in na tujem, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah. Prav tako je za svoje delo prejel že več nagrad. Čeprav je ves čas vpet v sodobna slovenska likovna dogajanja, pa je po besedah Marlen Premšak njegova prisotnost ves čas nekaj posebnega: “Žarko Vrezec je od vsega začetka natančno vedel, kakšne ustvarjalne korake želi ubrati in je svojo pot tudi intelektualno utemeljil. Zanima ga platno kot organizem, kot lasten, avtonomen likovni svet, ki ga opredeljuje z osebno, intimno, likovno govorico." K. R. Lep Valentinov večer Zavod za kulturo Žalec je s pomočjo Občine Žalec v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil Valentinov večer, v katerem so veselje in ljubezen do glasbe spletali ansambel Gašperji, kvintet Dori in Franci Pestotnik -Podokničar. Valentinov večer je navdušil obiskovalce, ki so se strinjati, da bi lahko bilo v občini več podobnih koncertov. J. G. Sa vin/ske doline Beno Udrih najboljši novinec Beno Udrih v akciji Na dnevih košarke v Ljubljani je bila pred tekmo All Stars slovesnost, na kateri so podelili priznanja najboljšim posameznikom košarkarske sezone. Slovenski športni novinarji so za MVP izbrali Miljana Goljeviča, za najuspešnejšega trenerja Zmaga Sagadina, lovoriko za novinca leta pa je prejel še ne 18-letni Beno Udrih, ki letos kot branilec v ekipi Savinjskih Hopsov prvič igra v članski ekipi Polzelanov. S povprečjem več kot 10 točk na tekmo si pridobiva zaupanje trenerja Borisa Zrinskega. Tudi na tekmi proti Krki iz Novega mesta je igral odlično in dosegel kar 22 točk. Beno. Udrih je doma v Šempetru, svojo športno pot pa je pričel nekako pred devetimi leti v Žalcu. Na žalski osnovni šoli ga je opazil trener Mitja Turnšek, ki je ob Benovem očetu (ta je prav tako dober košarkar in še vedno igra za rekreacijo) in leto starejšem bratu Samu glavni krivec, da se je mladi Beno odločil za aktivno igranje košarke. Že v mlajših selekcijah je veliko obetal. V pionirskem državnem prvenstvu so ga izbrali za najboljšega igralca, v kadetskem državnem prvenstvu pa za najboljšega strelca. Uspehi so ga še dodamo spodbudili. Z resnim pristopom in trdim delom se je kmalu pridružil članski ekipi Savinjskih Hopsov. Beno Udrih je povsem po naključju dobil priložnost za igro v prvi ekipi Savinjskih Hopsov, potem ko se je poškodoval njegov brat Samo. V začetku sezone je ob Mihi Čmeru ostal edini pravi organizator igre moštva. Čeprav je bil ob bratovi poškodbi žalosten, je bila to njegova odlična priložnost, da stopi med najboljše slovenske košarkarje. To priložnost je dobro izkoristil in si pridobil zaupanje trenerja Borisa Zrinskega, ki ga pušča v igri tudi po 20 minut. Uspehi pa mlademu igralcu niso stopili v glavo, dobro se zaveda, da se mora še veliko naučiti. Kot je povedal Beno Udrih, je bilo imenovanje za najboljšega novinca leta za njega veliko presenečenje, saj sploh ni vedel, da taki nazivi obstajajo. Bil je zelo vesel, pomeni mu potrditev njegovega dela v preteklem lem in spodbudo za naprej. Mogoče k njegovemu velikemu uspehu pripomore tudi odlično razumevanje v klubu, njegovo zaupanje v trenerja in soigralce, zato si želi še naprej igrati v tem klubu. T. Tavčar Savinjski Hopsi so se le uvrstili v šesterico najboljših slovenskih košarkarskih klubov in bodo tako drugi del tekmovanja nadaljevali v prvem krogu, ki se bo pričel 4. marca in končal 19. aprila. Šest klubov: Union Olimpija, Pivovarna Laško, Krka, Slovan, Triglav in Savinjski Hopsi bodo odigrali deset krogov, to se pravi eno tekmo doma in eno v gosteh. Košarkarji s Polzele so se v zadnjih tekmah rednega dela lige Kolinska zares potrudili in si zaslužili uvrstitev med najboljüih Üest. Potem, ko so doma premagali Helios iz Dom_al z 99 : 88, Slovana z 81 : 64, Krko iz Novega Mesta pa s 86 : 81, so v zadnjem krogu rednega dela z vedno neugodnim nasprotnikom, Kraškim Zidarjem, v Sežani izgubili z rezultatom 82 : 75. Kljub porazu so se uvrstili v drugi del tekmovanja. T. T. Hopsi tudi v drugem delu Žalčanke tretje Rokometašice Žalca so v zaostali tekmi 17. kola držav-nega rokometnega prvenstva v soboto v domači dvorani gostile rokometašice Branika Maribor in jih brez večjih težav premagale z 31 : 23. V prvem delu so se mlade Mariborčanke krepko upirale sicer boljšim Žalčankam. Kljub temu da so gostiteljice večkrat vodile dva do tri gole, so gostje vedno izenačile in ob polčasu je bil rezultat 13 : 12. Po odmoru pa smo videli pravo igro Žalčank. S hitro in učinkovito igro so si kmalu pridobile prednosti za pet, nato pa tudi za deset zadetkov in ob koncu brez večjih težav zmagale. Domači trener Aleš Filipčič je proti koncu srečanja dal priložnost vsem igralkam. Med tednom so Žalčanke gostovale v Ljubljani in srečanje proti ekipi Neutro Roberts Krim izpbile s 36 proti 14. Kljub temu porazu so še vedno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. T. T. Zaključek zimske sezone V soboto se je z dvoranskim državnim prvenstvom v mnogobojih v Celju zaključila sezona zimskih atletskih tekmovanj v Sloveniji. Polzelanka Marina Tomič je med mlajšimi mladinkami zmagala v peteroboju. Letos je na državnih dvoranskih prvenstvih osvojila že štiri zlate mledalje, tako je da je ta čas najuspešnejša ateltinja v svoji kategoriji. Dominika Gačner iz Tabora pa je v kategoriji deklic do 15- leta prav tako zmagala v peteroboju. Tudi ona je na letošnjih državnih prvenstvih osvojila že tri zlate medalje. Oče in sin državna prvaka V dvorani Tabor v Mariboru je bilo dvoransko državno prvenstvo lokostrelcev v vseh starostnih kategorijah. Nastopilo je 185 udeležencev iz 23 klubov. Odličen uspeh med posamezniki v disciplini com-paund sta dosegla pri dečkih Aleksander Ošep, pri moških pa njegov oče in trener Štefan Ošep iz Parižeij pri Braslovčah, oba člana Lokostrelskega kluba Mozirje. Postala sta absolutna državna prvaka za letošnje leto. S tem si je Štefan zagotovil nastop na evropskem prvenstvu na Poljskem, ki bo od 1. do 5. marca. V mozirskem klubu je sicer včlanjenih precej lokostrelcev iz Spodnje Savinjske doline, ki so zelo aktivni. Konec prihodnjega meseca pripravljajo tekmo za slovenski pokal v Jajčah, ki bo potekala po gozdovih in travnikih, torej v naravnem okolju. T. Tavčar Žalčani nastopili v mejah svojih zmožnosti 27. evropsko prvenstvo v karateju za kadete in mladince v Celju S tiskovne konference v žalskem hotelu pred prvenstvom, kjer je zbrane pozdravil tudi žalski župan Lojze-Posedel Dvorana Golovec v Celju je od 11. do 13. februarja gostila najboljše mlade karateiste Evrope. Na 27. evropskem prvenstvu se je zbralo kar 480 tekmovalcev iz 36 držav, skupaj pa je bilo gostov ob Savinji še najmanj enkrat toliko. Od številne slovenske ekipe je srebrno kolajno osvojil 17-letni Trboveljčan Dalibor Filipčič, domačini pa so neskromno pričakovali odličje. Tu mislimo na žalski karate klub, ki je nosil največje breme organizacije tega evropskega prvenstva. Najmočnejša aduta izmed štirih iz žalske ekipe, Grega Jančič in Matjaž Končina, sta sicer začela odlično, z zmagama, toda do medalj ni šlo. Končina je v kategoriji do 75 kg najprej izločil turškega mladinca Karamollaoguja, vendar je bilo to tudi vse. V nadaljevanju je izgubil s Hodžičem iz Bosne, tako da se je moral posloviti od nadaljnega tekmovanja in je ob koncu osvojil 9. do 16. mesto. Jančič je prišel krog Od leve proti desni: Dejan Lukač, Teja Šavor, Matjaž Končina in Gregor Jančič dlje in osvojil 7. do 8. mesto. Ob koncu mladinske kariere si je želel več, toda ni šlo. Kadeta Dejan Lukač in Teja Šavor sta izpadla v 1. krogu, povedati pa velja, da od njiju nihče ni pričakoval kolajne ali visoke uvrstitve. Silvo Marič, sekretar Karate zveze Slovenije in predsednik KK Žalec je bil med in že pred prvenstvom zelo zaposlen. Žalski nastop je ocenil takole: 'Nastop Jančiča in Končine sem si ogledal. Menim, da sta se dobro borila. V karateju je potrebno biti povsem stoodstoten. Naši tekmovalci so bili solidni in lahko rečem, da smo zadovoljni.” T. T. februar2000 Savinjska košarkarska liga Ekipa Prebolda prva Košarkarsko društvo Koš Polzela je tudi letos pripravilo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi. Tekmovanje je vsako nedeljo dopoldne potekalo v športni dvorani na Polzeli. Začetek tekmovanja je bil lani novembra, ko je nastopilo 9 ekip, do konca pa jih je zdržalo 7. Najprej je bila iz lige izključena ekipa Griž, nato pa še ekipa NS Velenja. Rezultati 3-, zadnjega kroga končnice: skupina B (5. do 8. mesto): Laško : Gornji Grad 63 : 58 (25:25), skupina A (1. do 4. mesto) KK Velenje : Mozirje 80:75 (32 :40), Prebold : Polzela 53 :60 (28:30). Končna lestvica končnice Bojan Pungamik Skupina A od 1. do 4. mesta: Prebold 6 5 1 380:332 48 11 KK Velenje 6 3 3 398:402 -4 9 Mozirje 6 2 4 423 :432 -9 8 Polzela 6 2 4 392 :427 -35 8 skupina B od 5. do 8. mesta: Laško 6 5 1 269:205 64 11 Nazarje 6 4 2 285 : 266 19 10 Gornji Grad 6 1 5255:280 -25 6 Na krajši slovesnosti ob zaključku lige je podžupan občine Polzela Stanko Novak podelil prvim trem ekipam pokale, ostalim pa pisna priznanja za sodelovanje v ligi. Lep pokal je dobil tudi najboljši strelec lige Bojan Pungartnik (Polzela), ki je dosegel 217 točk, bil je tudi najboljši strelec trojk -15 in bil 84,5-odsto-tno uspešen pri izvajanju prostih metov. T. Tavčar p w/m i junici ! >MFMNr b h za vaš xli » 1 z e 1 a f®*- 'ji POHIŠT/^j3/7037 jL -le i s**2*1 iBŽ A «f*“—«§■* Vife - -i ifc'Jjjfl L I -Ä T ■ ^ pl - ir: -M Ih ■BB v. v iff Wt 3 ^ -ST T1 '-.flij " § - ■ M j$ 1 ^ M * '*■" ir‘ti Zmagovalna ekipa Savinjske košarkarske lige Polzela 1999 ■ ekipa Prebolda Športno društvo Laikova vas Uspešno vaško društvo Športno društvo Latkova vas več kot 140 članov; tudi občnega zbora se fih ni udeležilo veliko manj. Športno društvo Latkova vas nima dolgoletne tradicije, saj je bilo ustanovljeno šele leta 1997, vendar pa s svojim številnim članstvom in aktivnostmi dokazuje, da ustanovitev ni bila modna muha, ampak resnična želja in potreba mladih in drugih, ki živijo v največji vasi občine Prebold. Ne dolgo nazaj so imeli tudi občni zbor, na katerem so pregledali svoje dosedanje delo, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za to leto. Delo in življenje društva poteka v štirih sekcijah. Najmočnejša je nogometna, delujejo pa še košarkarska in planinska sekcija ter sekcija za rekreacijo. Nogometna sekcija organizira vsako leto generacijski turnir, ki se ga udeležujejo sedanji in tudi nekdanji nogometni privrženci, ki živijo ali so kdaj živeli v Latkovi vasi. Poleg tega že vsa leta sodelujejo v krajevni - občinski ligi za mali nogomet, kjer so vedno med najboljšimi. Ekipi mladih do 15 let pa tekmuje tudi v medobčinski ligi bivše žalske občine. Košarkarska sekcija pripravi vsako leto v okviru akcije Živimo zdravo za zabavo odprt turnir trojk, planinska sekcija organizira razne pohode ter sodeluje v delu Planinskega društva Prebold, v sekciji za rekreacijo pa so zlasti dejavni v zimskih mesecih, saj imajo enkrat na teden rekreacijo v telovadnici OŠ Trnava. Tildi v programu dela za leto 2000 so si zadali nalogo nadaljevati s tradicionalnimi aktivnostmi, poleg tega pa bodo namenjali posebno skrb še strokovnemu izobraževanju, radi pa bi pridobili tudi pravico do upravljanja z zemljiščem ob podjetju SCHIDEL, ki je sicer last občine. Radi bi uredili travnato nogometno igrišče ter po možnosti zgradili še igrišče za košarko in rokomet. Novo vodstvo, na čelu s predsednikom Miranom Kramerjem, ki je nasledil prvega predsednika Marjana Vodlana, čaka torej še veliko dela. D. Naraglav Utrinek s tekmovanja Tekmovalo 81 šahistov Telovadnica OŠ Vransko je bila prizorišče 3- kola osnovnošolske lige v šahu za celjsko regijo. Nastopilo je 81 mladih šahistov iz 13 osnovnih šol. Tekmovanje je bilo dobro orga- nizirano, tekmovalci pa so pokazali veliko šahovskega znanja. Vrstni red 3. kola: 1. Jernej Novak iz OŠ Braslovče (6,5 točk), 2. Klemen Čedna iz OŠ Vransko, 3. Tadej Grobelšek iz OŠ Šmarje, 4. Gregor Srdič iz OŠ Lava Celje - vsi po 6 točk, 5. Peter Lendero iz OŠ Livada Velenje (5,5 točk). Po 3. kolu vodi Klemen Čedna iz OŠ Vransko z 32 točkami. 34. pionirski festival v košarki 28. januarja je bil četrtfinale 34. pionirskega festivala v košarki za učence osmih razredov in mlajše. V športni dvorani na Polzeli je bil, v organizaciji osnovne šole, odigran turnir skupine D. Poleg mladih košarkarjev z OŠ Polzela, ki jih vodi in trenira Lotti Blatnik, so na turnirju igrali še učenci OŠ Slovenskih Konjic, OŠ Litija ter OŠ Krško. Rezultati tekem: OŠ Krško : OŠ Slovenske Konjice 42:61 OŠ Polzela : OŠ Litija 40:58 OŠ Polzela : OŠ Sl.Konjice 65:41 OŠ Litija OŠ Krško 66:27 V polfinale državnega tekmovanja sta se uvrstili prvi dve ekipi, to sta OŠ Litija in OŠ Polzela. Ob zaključku tekmovanja je sodelujočim ekipam diplome in praktične nagrade podelil Simon Ograjenšek, predsednik Športne zveze Polzela. Lotti Blatnik Šahovske vesti Šahovske vesti Šahovske vesti Občni zbor šahovskega kluba Savinjčan 12. februarja so se na občnem zboru zbrali člani ŠK Savinjčana iz Šempetra. Udeležilo se ga je 25 šahistov. Za predsednika kluba so ponovno izvolili nekdanjega mentorja mladih Jožeta Peternela. Mladi šahisti so v zadnjem letu nastopili na regijskih in državnih, celo na mednarodnih tekmovanjih. Uidi nekdanji ustanovitelj - veteran ŠK Savinjčan iz Šempetra pri svojih 71. letih še vedno dosega lepe uspehe. Stane Skok je bil na vseh rednih odigranih mesečnih hitropoteznih šahovskih turnirjih celo klubski prvak za leto 1999- Za tehničnega vodjo ŠK Savinjčan je bil izvoljen Štefan Šincek, za tajnika Marjan Knez, za blagajnika Franc Škorjanc, za gospodarja Dani Medenjak. Šahovski klub Savinjčan je že lani slavil 50-letnico. Ob tem lepem jubileju so lani oktobra pripraviti več nagradnih turnirjev. Doseženi so biti lepi rezultati na tekmovalnem področju. Tako je bilo organiziranih več kot 20 klubskih turnirjev in tudi več prijateljskih srečanj s sosednjimi klubi. Udeležiti so se tudi turnirjev bližnjih in daljnih krajev po Sloveniji. Pri svojem delu pa še vedno pogrešajo Regionalno šahovsko zvezo Slovenije v Celju, ki je s svojim delom prene- hala delovati v letu 1996. Na občnem zboru so pohvaliti delo tajnika Marjana Kneza in blagajnika Franca Škorjanca ter delo z mladimi. Krožki se odvijajo trikrat tedensko, klubski igralni večeri ob petkih so dobro obiskani, med drugim igrajo redne mesečne hitropotezne turnirje in še z marsičem bi se lahko pohvalili. Po končanem občnem zboru so odigrati še hitropotezni šahovski turnir, na katerem je zmagal veteran Stane Skok (6,5 točk) pred svojim klubskim kolegom Brankom Setnikarjem (5,5 točk) in Štefanom Šincekom - oba sta dobila 5,5 točk. Jože Grobelnik V Šentjurju 30 šahistov V počastitev 30-letnice uradnega delovanja ŠK Šentjur bodo šahisti do konca leta organizirati osem odprtih turnirjev. 7 kol bodo odigrati po pravilih FIDE, tempo 15 minut na igralca. Na prvem turnirju je nastopilo 30 šahistov iz šaleške, celjske, zasavske in savinjske regije. Zmagovalec je postal Dušan Brinovec iz ŠK Žalec (6 točk) pred Viktorjem Šlambergerjem iz Poljčan in Rudijem Florjaničem iz Šentjurja. S 4,5 točkami sledijo Milan Matko iz Velenja, Sebastjan Jazbinšek iz Šentjurja, Ivan Pevnik s Polzele, Trnavski medvedi zborovali V Trnavi že tri leta deluje planinsko društvo Trnavski medved. Društvo ima trenutno 87 članov, večinoma iz Trnave in Šentruperta, nekaj pa jih je tudi iz bližnjih krajev. Društvo že od ustanovitve vodi Damjan Justinek. Pred dnevi so imeti v Trnavi 3-občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot 50 ljubiteljev planin in narave. Najprej so prisluhnili predavanju Jožeta Zupančiča iz Tabora in si ogledati čudovite diapozitive z njegovega potepanja po Peruju in Andih. Občnega zbora so se udeležiti tudi Adi Vidmajer, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, ter predsednika planinskih društev Braslovče in Tabor. Vsi so biti z delom PD Trnavski medved zadovoljni, saj so izvedli vse načrtovane izlete, zadovoljni pa so tudi z udeležbo na le-teh. Člani društva so soglasno sprejeti načrt dela za leto 2000, ob tem pa pohvaliti tri člane upravnega odbora, ki so se v januarju letos že drugič povzpeti na Menino planino. Društvo bo v tem letu namenilo še več pozornosti delu z najmlajšimi v vrtcu in Šoti. Mojca Šketa Peter Škoberne in Marjan Drobne iz Šentjurja. Med ženskami pa je bila najboljša Lidija Čadej iz Šentjurja, pri pionirjih Matjaž Omerza Gračner iz Šentjurja. Jože Grobelnik februar2000 Pisma bralcev, prve objave Pisma bralcev Svetniki krajevne skupnosti Griže - čigav interes zastopate? V Pongracu, v bližini pekarne in trgovine Uduč, je staro skladišče eksploziva, ki ga je zgradil in za svojo dejavnost uporabljal rudnik rjavega premoga Zabukovica. Po zaprtju rudnika pa je skladišče prevzela Montana Zaloška Gorica in ga uporabljala do leta 1991, ko je opustila tudi vzdrževanje. Pred letom ali dvema je skladišče kupil obrtnik Ivan Potočnik iz Zavrha pri Galiciji št. 8/a, ki opravlja minerske in druge pirotehnične storitve. Slednji namerava skladišče usposobiti za isti namen, kot je služilo nekoč. Za pridobitev potrebnih dovoljenje s strani upravnih organov pa je potreboval soglasje krajevne skupnosti Griže. Omenjeno skladišče je rudnik Zabukovica zgradil tako, da je vstopni rov v dolžini približno 15 m obzidal, rovi levo in desno za ločeno skladiščenje vžigalnih kapic in eksploziva, odbojni koti, komore in prezračevalni jaški pa so bili narejeni na rudarski način z lesenim podporjem. V času, ko skladišča ni nihče vzdrževal, so se omenjeni rovi, odbojni koti, komore in prezračevalni jaški popolnoma sesedli, da o njih praktično ni sledu. Od skladišča je ostal le obzidan vstopni rov. Že leta 1973 je republiški inšpektor za požarno varnost ob pregledu skladišča menil, da je to zgrajeno na neprimerni lokaciji, glede na bližino tovarne plastičnih cevi Minerva in ostalih stanovanjskih hiš. Medtem pa so še bližje opuščenega skladišča zrasle nove stanovanjske zgradbe. Kljub opisanemu je svet KS Griže Potočniku izdal soglasje za uporabo skladišča v iste namene, kot je služilo nekoč. Gospodje svetniki KS Griže, prizadeti krajani vas javno vprašujemo, kateri interesi so vas vodili k izdaji takega soglasja? Interesi vaših krajanov gotovo ne. Niste si vzeli niti toliko časa, da bi ugotovili, ah skladišče sploh obstoja. Predlagamo vam, kot tudi pristojnim organom za izdajo potrebnih dovoljenj, da si na kraju samem ogledate, v kakšnem stanju je skladišče, ki si tega imena ne zasluži. Novi lastnik se je namreč že lotil gradbenega posega. Za vstopnim obzidanim rovom je s površja s stroji izkopal približno 6 do 7 metrov globoko luknjo, do nivoja, kjer so bili nekoč z leseno tesarbo podprti rovi. Verjetno je tudi sam razočaran ugotovil, da so se ti popolnoma sesedli. Mimogrede, pozor, omenjena luknja je bolj ah manj zavarovana le navidezno. Skladišča, za katerega ste dah soglasje, da se uporablja v iste namene kot nekoč, torej ni več. Lastnik lahko s potrebnimi soglasji zgradi samo novega, za kar pa od prizadetih krajanov ne bo dobil soglasja in upamo, da tudi ne od vas. Zavedajte se, da bi skladišče resnično obratovalo na neprimerni lokaciji, s čimer bi bil oviran razvoj kraja, saj bi sleherno gradbeno ah drugo dovoljenje bilo vezano na pogoje gradnje ob takem objektu. Prav v neposredni bližini je zemljišče Minerve, ki je v prihodnosti namenjeno za obrt in stanovanjsko pozidavo. Niste pomislih, da bi se zaradi bližine skladišča vrednost imetja prizadetih krajanov zmanjšala, kakor tudi kvaliteta bivanja in varnost. Po lokalni cesti Pongrac -Zabukovica - Griže - Migojnice se bo leto za letom prevažal eksploziv in pri tem je možno, da pride kdaj tudi do prometne nesreče in eksplozije nevarnega tovora. Vaši prizadeti krajam, ki smo vas izvolili in vam zaupali, prosimo, da omenjeno soglasje prekličete. Vam, gospod Ivan Potočnik, pa sporočamo, da nimamo nič proti vam kot osebi iz drugega kraja, temveč izključno proti gradnji nevarnega skladišča. Če na vašem zemljišču ustvarite ekološko sprejemljivo in varno dejavnost, bomo tega veseh tudi mi. Prizadeti krajani Pongraca in Zabukovice Nekaj kulturniških priporočil Osrednja prireditev pred slovenskim kulturnim praznikom v dvorani Doma U. slovenskega tabora v Žalcu je bila ponovno imenitna in nekaj nepozabnega. Resnično izredno kulturno doživetje za vse obiskovalce in nastopajoče. Potrebno je poudariti prav to, da so program obogatili le domači ljubi- teljski izvajalci - prisrčni učenci I. osnovne šole Žalec in vse bolj priznan kvintet godbe Liboje. Poleg nastopajočih pa gredo vse čestitke gospe Anki Krčmar za čudovit slavnostni govor in vsem dobitnikom Savinovih priznanj. G. županu in organizatorjem pa želim zapisati nekaj dobrohotnih priporočil. Razpis za Savinova priznanja je bil v Utripu objavljen zelo pozno in je nastala časovna stiska. Spodobilo bi se vabilo za tako imenitno prireditev objaviti na prvi strani Utripa. Precej ljudi za prireditev ni vedelo in jim je bilo zelo žal, da se je niso mogli udeležiti. Ponovno naj spomnim in predlagam, da bi poleg Občine in Zavoda za kulturo Žalec kot soorganizatorja slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku morala sodelovati še Sklad R Slovenije za ljubiteljske dejavnosti OE Žalec in Zveza kulturnih društev Savinja Žalec, saj povezujeta množico ljubiteljskih kulturnih delavcev, ki za to dejavnost žrtvujejo vehko dragocenega časa in celo sredstev, saj se morajo nekatere skupine vzdrževati same. In še ta drobna pripomba. Pri obrazložitvah priznanj za Godbo Zabukovico in gospoda Ivana Mikeka sem pogrešal ugotovitev, da sta oba že prejela tudi najvišja Savinova priznanja. Na ZKO Žalec in v Savinjskih zbornikih so zbrani vsi podatki o dobitnikih Savinovih priznanj od leta 1975, ko smo jih uvedli. Janez Meglič Pomoč iz omame alkohola Ob prvi obletnici delovanja Anonimnih alkoholikov v Žalcu naj povemo, ne da bi delali bilanco ah statistiko, da se je skupina AA Žalec s svojimi srečanji ukoreninila ob sredinih večerih v prostorih Centra za socialno delo v Žalcu. Vemo, kako težavno je socialno stanje, poznamo tudi splošne težave z alkoholizmom v družbi in pomoč pri iskanju poti iz začaranega kroga omame, prikrajšanja, pozabljanja, grehov, pijančevanja, družinskega, socialnega razsula. Skupina AA je vse to preživela in še podoživlja ob spominjanju na preteklost. Ne obljubljamo receptov, ne daje- mo napotkov, kako ne piti, ne učimo treznosti, poskušamo se le duhovno vzpenjati v treznem dnevu; le razumevanje, tovarištvo, tophno in iskreno prijateljstvo lahko ponudimo. Ob pogovorih o naših stiskah, strahovih, bojaznih si olajšamo dušo, razvedrimo duha in sproščeno zremo življenju naproti, današnjemu, ki je še zmeraj polno radosti, majhnih, večjih težav, katere pa s trezno glavo in vedrimi mislimi bolj ah manj uspešno premagujemo. Tako se počasi vračamo na pot, ki jo je vredno prehodih - sebi, svojim bližnjim v veselje s svojstvenim občutkom zadovoljstva: uspeva mi. Poskrbeti trezno zase, ob tem pa, ko poskušaš ''urediti" sebe, je nemalokrat dobro tudi za druge, ki so danes ob nas - to je naša osnovna naloga do samih sebe; moto AA pa je: danes ne bom posegel po omami, samo danes in jutri je spet biti danes in teh dni se opomniti na sto in tisoč - ampak začeti je treba danes. Ne bi pa nam uspelo tako delovanje skupine brez pomoči nekaterih, ki se jim tu zahvaljujem: Centru za socialno delo Žalec, Radiu Polzela in Radiu Goldi, Savinjski TV, TV Celje, za objavo tega sestavka in tudi siceršnjih obvestil pa seveda Utripu Savinjske doline. Hvala za razumevanje in pomoč pri informiranju javnosti o dejavnosti AA Žalec. Vse, ki iščete pot iz omame alkohola, vabimo na naša srečanja Anonimnih alkoholikov, ki so vsako sredo ob 18. uri v I. etaži Centra za socialno delo Žalec. Pridite vsi, ki iščete prijateljski nasmeh in roko v pomoč. Informacije po tel.: 063/702 003 - Cveto. Odgovor na pismo Prebold po preboldsko Bhžajo se volitve in to se najbolj čuti iz pisem, ki se pošiljajo v vaše uredništvo. V zadnjih dveh številkah Savinjskega utripa je bilo opaziti vrsto člankov, poslanih iz občine Prebold. Iz podpisov avtorjev teh člankov je razvidno, da so najbolj nervozni člani SDS in Krščanskih demokratov iz Prebolda. Pozorno sem večkrat prebral pisma in ugotovil, da imajo vsa skupni imenovalec. Pa pojdimo lepo po vrsti: “Prebold po preboldsko” prvič v decembrski številki Utripa. Predsednica DPD Svoboda je napisala odprto pismo, v katerem za župana občine Prebold pravi, da je provincijalni politik. V istem pismu se sklicuje na vehko večino občanov in namerno molči, da je župana izbrala velika večina občanov. Zelo nekulturno predsednica piše, tudi da smo pričakovali od župana, da bo delal v dobro celotnega kraja ne samo peščice in tako naprej. Sprašujem predsednico ah so vsa tista cestna križišča in vsi tisti cestni odcepi v občini, urejeni in asfaltirani parkirni prostori samo za peščico. Pa še nekaj žehm opozoriti gospo, da Šešče tudi spadajo v občino Prebold. Pismo št. 2 - naslov torej isti: Prebold po preboldsko drugič Po mojem mišlenju ista tema, ista stališča, le drug avtor. Nekohko bolj umirjen ton, zato bolj “strokovno” vprašanje! Kaj je gospod župan izpolnil od svojih obljub ? Gospod Žolnir je že pozabil, da je v nedavnem času kot predstavnik Pre-boldčanov bil predsednik občinskega sveta v občini Žalec. Koliko se spomnim, razen enega pogrebnega govora ni naredil nič in še enkrat nič. To pomeni, da je to politik, kot se govori: “volite mene in bo bolje, če ne vam, pa meni sigurno.” Zanimivo je, da je to pismo, ki ga je napisal gospod Žolnir, podobno kot jajce jajcu pismu, ki ga je napisala gospa predsednica. V isti številki časopisa še eno pismo, ista tema, isto stališče, drug naslov in tretji avtor... Prebold po preboldsko tretjič ... Občina Prebold pod drobnogledom V tem pismu gospod Cilenšek daje neresnične podatke izzidov lokalnih vohtev iz leta 1998, kjer obtožuje občinsko volilno komisijo za ponarejanje volilnih izidov. Kljub temu pa je pozabil omeniti, da je bil osebno tudi član Občinske volilne komisije, kjer LDS, da ne bi bilo pomote, ni imel svojega predstavnika. Gospod Cilenšek je zadevo posredoval na sodišče, kar pomeni, da je obtožil sam sebe. Poleg rezultatov volilne komisije podaja zanimive podatke referenduma za samostjno občino Prebold iz leta 1998. Po njegovem bi morah biti procenti za oziroma proti znak za župana, kako naj razporeja finance. lila začetku sem povedal, da imajo vsa tri pisma skupni imenovalec, to , je pismo, ki smo ga dobili krajani Prebolda nekaj dni pred drugim krogom vohtev za župana Prebolda. Citiram pismo:“ VINKO DEBELAK ŽUPAN OBČINE PREBOLD? NE HVALA!!!! 1. Ker vodenja občine ne moremo zaupati človeku, ki je bil v času njenega nastajanja kategorično prod njej! 2. Ker mu primanjkuje časa že pri vodenju firme, kjer je direktor, niti nima časa za opravljanje različnih funkcij (predsednik Gasilske zveze, poveljnik Civilne zaščite itd...)! 3. Ker takrat, ko je imel za to možnost, ni za Prebold naredil skoraj nič (5 let je bil sekretar za okolje in prostor ter podpredsenik skupščine Občine Žalec)! 4. Ker je v letošnjem letu Preboldu (Dom Svobode) hotel ukrasti 20 milijonov SIT! 5. Ker Prebold pod njegovim županstvom ne bo nikoli zaživel kot samostojna občina!” konec citata. P.S.. Dolgo časa sem se spraševal, kdo je avtor tega pisma in šele sedaj mi je kristalno jasno. Sedaj sem pa prepričan, da samo dobronamerni krajani delajo po preboldsko. Ibrahim Parie sekretar LDS 00 PREBOLD Zahvala in pohvala V decembrskih dneh sem praznovala svoj 93. rojstni dan. Zelo sem bila presenečena, ko sta me v domu oskrbovancev v Velenju obiskali predstavnici društva upokojencev Vrbje, - ga. Pavlina Glušič in ga. Marinka Cokan ter predstavnica RD - DIO Žalec ga. Anica Kozar. Vsem se iskreno zahvaljujem za obisk, za darila in za izrečene najlepše želje z lepo mislijo, da niso pozabili name kot na najstarejšo krajanko Vrbja. Marija Kosec, Dom oskrbovancev Velenje Imeli smo tečaj prve pomoči V mesecu januarju smo imeli 10-urni tečaj prve medicinske pomoči, ki ga je vodila gospa Jasna Gojzdnik iz Zdravstvenega doma Žalec. Pod njenim strokovnim vodstvom smo se naučih ukrepati ob nezgodah. Povijali smo rane, mobilizirali sklepe pri zvinu, izpahu in zlomu, dajali umetno dihanje in se naučih izdelati preprosta nosila za poškodo- vance. “Nesreča nikoh ne počiva" in zato nam bo ta tečaj zelo koristil, da bomo znah hitro in pravilno ukrepati, če bo to potrebno. Ob zaključku tečaja smo nudili prvo pomoč “poškodovanim” učencem iz sosednjega razreda. Pri delu smo pokazali zadostno praktično znanje prve pomoči. Učenci 7. r. II. osnovne šole Prve objave Vtisi z državnega tekmovanja o sladkorni bolezni Bila je sobota. Pomemben dan. Mene in še tri sošolke je čakalo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Malce sem bila napeta in sem med vožnjo poskusila ponoviti kar največ snovi. Tako smo izredno hitro prispeli v Škofjo Loko in z nekaj težavami našh šolo, kjer so nam najprej razložili, kako bo tekmovanje potekalo. Zatem se je začelo. Razvrstili so nas po razredih. Priznam, da sem bila malce nervozna in sem imela občutek, da sem pozabila prav vse o sladkorni bolezni. Vendar sem postala dobre volje, ko sem pred sabo zagledala vprašanja in uvidela, da mi ne bodo delala težav. Po srečno opravljenem preizkusu znanja smo si ogledah škofjeloški grad, ki se mi je zdel izredno lep in zanimiv. Uidi vehko novega sem izve- dela. Navdušena sem bila nad vsemi stvarmi, ki so se mi ta dan zgodile. Še bolj pa sem bila vesela, ko sem približno dva tedna kasneje izvedela rezultate tekmovanja. P.S. Med vožnjo smo se malce posladkali in tako sem spoznala, da je tudi diabetična prehrana lahko okusna - čokolada na primer! Petra Kos, 8.b I. OŠ Žalec Moja domovina Moja domovina ima polno jezer, gora, gozdov, ravnin in morje. To je Slovenija. Je ena najmanjših in najmlajših držav v Evropi. Vedno, kadar se odpravim s starši na izlet, občudujemo ravnice Prekmurja ah pa gore, kadar se odpeljemo na Gorenjsko. Poseben čar pa je, ko zagledam pod Črnim Kalom morje. Tako raznolika kot je pokrajina v Sloveniji, je tudi govorica ljudi, saj bi se Primorec in Prekmurec v svojih narečjih med seboj težko sporazumela. Jaz živim v Savinjski dolini, v Preboldu, ob reki Savinji, med nasadi hmelja, po katerem je ta dohna tudi najbolj znana. Prebivalci te doline so marljivi in del- ovni ljudje, še posebej kmetje, ki ljubijo svojo zemljo. Težko bi živel brez prijateljev, znancev, sosedov, ki živijo v moji okohei. Mislim, da takšnih ljudi ni nikjer na svetu. To deželo in te ljudi imam zares rad. Tomaž Pančur, 4.a OŠ Prebold Moj prvi šolski dan Mamica me je pripeljala v šolo. Na mizi so bile modro-rdeče kape in vrečke za telovadbo. Na mizi od učiteljice Nataše je bil dolg svinčnik. Učiteljica Majda je imela na prstku rdečega palčka in zelenega. V telovadnici so bile klopice in smo sedeh gor. Ko se je Pika Nogavička peljala po toboganu, mi je bilo zelo smešno. Donin Orož, l.b/9-letne OŠ OŠ Polzela Z mamico sem prišla v šolo na prvi šolski dan. V veliki telovadnici mi je bilo všeč, ker so bih balončki, hiša, Gora Oljka in tobogan. Po toboganu se je vozila tudi Pika Nogavička. V telovadnici so Uidi plesale plesalke s trakovi. Imeh smo jih tudi v vrtcu. Moji učiteljici sta bih Nuša in Majda. Šh smo v razred z balončki na stolih. Potem smo šh na poslastico. V šoh je zelo, zelo “fajn”. Ana Klaužar-Švab, l.a/9-Ietne OŠ OŠ Polzela Čudežni pisalni strojček Ponoči, ko sem spal, je čudežni pisalni strojček napisal pravljico o volku, ki je imel rdeč kožuh in pet nog. Pesnik Rožica je hotel volka uloviti na vsak način. Volk se je tako vehčastno sukal na vseh petih nogah, da mu je rdeča dlaka letela na vse strani. Z nasmehom na gobčku je ugotovil, da kamorkoli je priletela dlaka, je zagorel ogenj. S tem početjem so bila ogrožena življenja ljudi in Živah. Urban Kompolšek, 3. r. POŠ Gotovlje Droge so v Žalcu hud problem Študentski klub Žalec je zadnji petek v januarju v dvorani Doma drugega slovenskega tabora Žalec pripravil zelo zanimivo okroglo mizo o drogah, ki se je je udeležilo veliko mladih, pa tudi staršev otrok, ki že imajo izkušnjo z drogami. V pogovoru o drogah, ki ga je vodil Mohor Hudej, je sodelovalo veliko predstavnikov vseh služb, ki se tako ali drugače srečujejo z drogami in zasvojenci, tako da je bil problem izpostavljen z različnih zornih kotov. O tem, kako ravnati zlasti z mladimi zasvojenci, je govoril tudi dr. Milan Krek z Urada RS za mamila. V uvodu smo slišali, da so droge v Žalcu vedno bolj pereč problem in da naj bi bil Žalec po nekaterih podatkih po razširjenosti drog celo na tretjem mestu v Sloveniji. Zelo veliko malih preprodajalcev naj bi se pogosto zadrževalo okoli šole, zato so predvsem starši očitali policiji, da ne ukrepa proti njim, čeprav so v javnosti že znani kot preprodajalci drog. Komandir Policijske postaje Žalec Peter Očkerl je povedal, da policija ne omejuje uživanja drog, pač pa preprečuje predvsem kriminal, ki se ob tem pojavlja. Novi zakon jim daje možnost, da vsakega posameznika, ki ima pri sebi manjšo količino droge, napotijo sodniku za prekrške, ta pa k eni od terapevtskih služb. Sodeč po statističnih podatkih policije, problem drog v Žalcu ni velik, čeprav narašča. Lani so v zvezi z mamili vložili dve ovadbi in 15 predlogov sodniku za prekrške, tudi količine zasežene droge niso velike. Tildi policija pa ve, da je število uživalcev drog in preprodajalcev vse večje, mora pa proti vsem preproda- f ( L I ( I A RABLJENA VOZILA I MARIBORSKA C. 20, CEUE I 063/492-32-70 UGODNI KREDITI 50% TAKOJ, 50% NA ODLOG PLAČILA 1 DO 2 LETI MONTAŽA GUM NA ZALOGI KOLESNI OBROČI jakem zbrati dovolj trdnih dokazov, da jih lahko ovadi. Samo govorice niso dovolj za obsodbo, je poudaril Peter Očkerl, so pa dovolj, da se prične obravnava, zato policija pričakuje čim več podatkov Uidi s strani otrok in staršev. Tildi doktor Matjaž Lesjak iz žalskega zdravstvenega doma je potrdil, da se je problem drog lani skokovito povečal. Splošni zdravniki morajo pogosto reševati mlade odvisnike, ki se zastrupijo z drogo. Pogosto starši od zdravnikov zahtevajo testne lističe, s katerimi je mogoče hitro ugotoviti, ah je otrok zaužil drogo ah ne. Dr. Milan Krek se je strinjal z dr. Lesjakom, da o uporabi teh testov odločajo zdravniki na osnovi določenih indikacij in da zdravniki niso neka prisilna ustanova, ki bi bili dolžni razkrinkavati laži otrok. Kot sta povedali predstavnici Centra za socialno delo Žalec, poteka v okivru centra več preventivnih programov za pomoč mladostnikom, februarja letos pa je ob sofinanira-nju občine pričel delovati dnevno-informacijski center za mladostnike, ki uživajo drogo, in za njihove svojce, imenovan Želva. Center deluje v prvi etaži Centra za socialno delo Žalec in je odprt ob torkih in četrtkih od 10. do 15. ure, ob sredah pa od 15. do 19. ure. V Žalcu je začelo delovati tudi druš- SERVIS BELE TEHNIKE + ter ^ * SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM:04I 709-186 tvo Starši za mlade, kajti poleg strokovnih služb so si pri soočanju s problemom drog v veliko pomoč prav starši zasvojencev. Tildi preprečevanje širjenja drog bi moralo po mnenju dr. Milana Kreka z Urada Republike Slovenije za drogo temeljiti na mladih. Sovrstniki namreč lahko zelo učinkovito pomagajo zasvojencem, če so seveda poučeni, kako. Poleg tega bi lahko bili starši oziroma družba na sploh otrokom boljši vzor. Zlasti do alkoholizma je družba vehko preveč strpna. Dr. Milan Krek je povedal, da so bistvenega pomena za preprečevanje odvisnosti mladih predvsem iskreni pogovori otrok in staršev. O drogah se je potrebno pričeti pogovarjati že v otrokovih najzgodnejših letih, vendar brez pretiravanj in zastraševanja. Povedal je tudi, da je vsako uživanje drog nevarno, saj so droge nevrološki transmitorji, ki sprožijo mehanizem zadovoljstva, in jih začne telo samo zahtevati. Odvisnik je prepričan, da ni odvisen od drog. Zato je bistvenega pomena, da mladostnik sploh ne začne z uživanjem drog. K. R. V prihodnji številki Utripa bomo osrednjo temo namenih drogam. V pogovoru s kriminalistom Rajkom Kozmeljem boste izvedeli, kako prepoznati, da mladostnik uživa droge. POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV \ GARANT d.d. POLZELA G4R4Nr j Industrijska prodajalna POLZELA %« P0LZELAÄ 0o^ tel.: 063/7037 130, 7037 131 '®JVozaVKsV UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT, D. D. POLZELA • NOV KOMPONIBILNI PROGRAM ZA DNEVNE IN OTROŠKE SOBE - G 2000 • NOVE SPALNICE IZ PROGRAMA G-2000 Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 063/70 37 130, 063/70 37 131. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! POPOTNIŠTVO Po Indoneziji Majhna vas Senaru na otoku Lombok, daleč od turističnega blišča bahjskih plaž, je služila za bazno točko vzpona na vulkan Gunung Rinjani. Zaradi pomanjkanja tujih gostov mi je po dolgotrajnem pogajanju uspelo znižati ceno za vodnika, hrano, šotor in vse, kar sodi zraven, na zelo ugodno vsoto. Naslednje jutro smo krenili že ob šestih zjutraj; Patty s svojo spalno vrečo, prijazen vodnik Lah s šotorom, hrano in posodami, jaz pa sem si oprtal majhen nahrbtnik. Prvi dan je minil v znamenju vzpona skozi tropski gozd z nadmorske višine 300 m na 2100 metrov. Razvajenima od sončnih plaž sta nama težave poleg redkega zraka povzročala tudi mraz in dež, ki sta nas ujela še pred prihodom v zavetišče. Lah je v svojih črnih posodah dobesedno pričaral enkratno zelenjavno juho, obogateno z rezanci, ki nam je pognala kri po žilah, Patty pa je ostala v spominu še mesece potem. Vzpon do kraterja (2600 m) naslednje jutro je bil že nekoliko lažji: sončni vzhod na vrhu s pogledom na zeleno laguno in okoliške otoke je bil fantastičen.Utrujen in premočen od prejšnjega dne sem mislil, da bo spust do lagune v osrčju kraterja zgolj lažji sprehod, a so ga ozka pot tik nad globokim prepadom, drseče skale in visoka trava na trenutke spremenile v boj za preživetje. Izgubljeno energijo sem regeneriral z namakanjem v termalnih vrelcih in velikim krapom za večerjo, ki sem ga kupil od ribičev ob jezeru. Deseturni povratek v dolino je bil le še rutina. Štiridnevno križarjenje z ladjo med otoki Nuša Tenggara v Indoneziji je služilo kot oddih po napornem trekingu, po drugi strani pa sem s tem obkrožil nekatere dele, ki so bistveno bolj zanimivi z morja kot s kopnega. Potapljanju nad koralnimi grebeni, ribam vseh velikosti in barv, morskim kačam ter skatom smo posvetih vsaj tri ure dnevno. Najzanimivejši postanek smo zabeležili na otokih Komoda, kjer živijo velikanski kuščarji, imenovani tudi komodoški zmaji. Z dolžino do štirih metrov in težo 130 kg lahko za kosilo pojejo celo smo, v opoldanski vročini pa spominjajo na lenivce, zato se jim lahko približaš na nekaj metrov. Flores je še zadnji indonezijski otok, ki sem mu dodelil črno piko za prijaznost domačinov do tujcev. S šoferjem avtobusa sva si skoraj skočila v lase, ko je zahteval nerazumljivo visoko plačilo za svoje storitve. Na koncu sem moral sam splezati na streho avtobusa po nahrbtnik, on pa je z dolgim nosom sprejel ponudbo neomajnega Savinjčana. Tam sem se seznami z dvema nenavadnima prevoznima sredstvoma. Ogromne potniške ladje za dva do tri tisoč ljudi plujejo med otoki pod zastavo družbe Pekli. S karto za najcenejši “economy” razred sem naivno iskal prostor v vseh petih nadstropjih križarke, a končal na leseni palubi pod zvezdnatim nebom, proč od cigaretnega dima. Med celodnevno vožnjo sem se počutil kot filmska zvezda, saj so me vsi nadležni pomiki želeli pozdraviti, govoriti z mano in si me ogledati od glave do pet. V straniščih je vode do gležnjev, edina hrana na voljo je riž, ob šestih zjutraj pa na sporedu muslimanske molitve iz zvočnikov, nameščenih na vseh predelih ladje. Indonezija je pač država z največjim številom muslimanov na svem. Bemo oziroma minibus je majhen avtobus za osem ljudi z vzdolžnimi klopmi, v katerega podjetni vozniki spravijo tudi do 15 potnikov. V Maumereju imajo pod klopmi nameščene velikanske zvočnike, iz katerih odmevajo stare disko uspešnice iz osemdesetih let. Na moje presenečenje se nihče ni pritoževal za brez- plačno diskoteko, zato sem pač “užival” v udobju bemota, stisnjen med druge Indonezijce. Pogrebni obredi v pokrajini Tanatoraja so edinstveni. Običajno umrlemu svojcu priredijo dva pogreba: prvi je takoj po smrti in drugi -vefiko pomembnejši - takrat, ko zberejo dovolj denarja za razkošno ceremonijo. V prepričanju, da lahko na drugi svet vzameš s seboj materialno bogastvo, so tudi grobovi dobro založeni. Odvisno od položaja na socialni lestvici žrtvujejo umrlemu za naše razmere nerazumno vehke količine Živah (prašiče in bivole). Na srednje pomembnem pogrebu, ki sem mu prisostvoval, so ubili približno 50 prašičev in 15 bivolov, kar za družino preminulega seveda pomeni ogromne izdatke, kljub temu da vehko Živah darujejo prijatelji ah sosedi. Kruto ubijanje Živah na osrednjem trgu med tradicionalnimi lesenimi hišami s streho v obliki bivoli-vih rogov ni primemo za mehkužce. V bambusovih palicah spečejo meso skupaj z rižem, velikanska pojedina cele vasi doseže vrhunec. Medtem ko so v času predvohlne kampanje mnogi zapuščali Indonezijo, sem se umaknil na ne tako obiskan otok Kalimantan. V slabih dveh tednih sem srečal le dva belca, zato sem bil prisiljen uporabiti vse svoje znanje indonezijskega jezika. Kalimantan je postal po odkritju nafte in zemeljskega phna srž spora med različnimi interesi tako tujih vlagateljev kot lokalnih veljakov, prvotni prebivalci plemena Dayak pa so se bih prisiljeni umakniti globlje v notranjost pragozda. Na zadnji dan predvohlne kampanje so ulice Banjarmarsina preplavili fanatični pristaši najbolj popularne stranke PDI. Ob sprevodu brez primere mi je postalo jasno, kaj pomenijo volitve v Aziji: na tisoče v rdeče majice oblečenih pristašev v avtih, tovornjakih, na motorjih ah vozovih so bih na prvi pogled videti kot huligani. Ko sem jih želel fotografirati, so se omehčali, pozabili na politiko in me z vzkliki:”Ronaldo, Ronaldo!!”, častili skoraj kot predsednico stranke. Za trenutek sem zbudil pozornost prav vseh varnostnikov, vojakov in protestnikov, ki so želeh biti ujeti v objektiv mojega fotoaparata. Na dan volitev so aktivnosti popolnoma zamrle, rezultate pa so objavili šele dva meseca kasneje, ko so tudi najzagretejši fanatiki pozabili, zakaj je sploh šlo. Če ceste ob obali Kahmantana spadajo med najboljše v celotni Indoneziji, potem v notranjosti praktično ne obstajajo. Z velikimi ladjami in majhnimi kanuji sem potoval vzdolž rečnih kanalov do edine večje naselbine, Melak. Tam sem želel najeti motor, da v bhžnjih vaseh obiščem ljudi plemena Dayak, ki živijo v dolgih hišah in nosijo vehke uhane v ušesih. Edina oseba, voljna posoditi motor, je bil musliman - lastnik hotela, v katerem sem prebival. S staro hondo sem se po izredno slabi cesti podal na lov za dogodivščinami. Za sabo sem pustil glavno, na pol asfaltirano cesto, kolovozna pot me je vodila skozi grmičevnato pokrajino brez sledi življenja. Pričelo me je zanašati, zadnja guma je izdihnila. Položaj je bil videti brezupen, stokrat sem preklel nedolžnega muslimana in njegovo staro kripo, ki me je spravila v nezavidljiv položaj. Po kakšnih tridesetih minutah potiskanja motorja sem prispel do prve hiše. Ponudih so mi pumpo, a ni pomagalo; guma je bila počena. Zdolgočasenega fanta, ki tako in tako ni imel nič početi, sem prepričal, da me je odpeljal do vulkanizerja, kjer smo zakrpali zračnico. Brez večjih problemov sem našel t.i. “longhouse" - več deset metrov dolgo kolibo na kolih, ki ponuja dom tridesetim družinam. Zaradi strahu, da se bo ponovno pokvaril motor, sem opustil idejo o ljudeh z dolgimi ušesi in se vrnil v Melak. Petdeset metrov pred hotelom je zadonelo kot majhna eksplozija. Vsi so pritekli na ulico in začudeni opazovali mistra z motorjem, kateremu je razneslo zadnjo gumo. Še sreča, da sem lahko preostanek poh zaradi bližine hotela opravil peš, bodočim popotnikom pa verjetno onemogočil izposojo motorja v Melaku. ROK ROBIČ - ROCKY V ozadju vulkan Quanung Rinjani z laguno, spredaj domačina. februar2000 Savinjske zgodbe Družinska tradicija lovstva in strelstva se nadaljuje Podžupan občine Žalec Janko Kos čestita zlatoporočencema. Zlatoporočenca Hrustelt iz Pernovega Delo v hlevu opravita še sama Na Pernovem v KS Galicija sta zlato poroko praznovala 74-letni Janez Hrustelj in njegova 75-letna žena Marija. Najprej je bil v Savinovi spominski sobi v Žalcu civilni obred, ki ga je ob prisotnosti številnih svatov-opravil žalski podžupan Janko Kos. Zatem je vesela druščina odšla v Galicijo, kjer je bila cerkvena zlata poroka v župnijski cerkvi, opravil pa jo je domači župnik Janko Cigala. Oba zlatoporočenca izhajata iz številnih kmečkih družin, Janez iz Studenc in Marija iz Podkraja. Janez je osnovno šolo obiskoval na Ponikvi, potem pa do mobilizacije, ko mu je bilo 17 let, delal doma na kmetiji. Iz vojne se je vrnil leta 1945, takoj nato pa odšel na služenje vojaškega roka v Srbijo. Leta 1949 se je zaposlil v kmetijski zadrugi na Ponikvi, nato pa 10 let služboval v Rogaški Slatini, dokler se ni zaposlil kot zavarovalniški zastopnik Zavarovalnice Triglav. Ih se je leta 1986 upokojil. Opravljal je razne funkcije v krajevni skupnosti Galicija in dobil številna priznanja. Marija je po končani osnovni šoli ostala na kmetiji, po smrti matere pa je prevzela skrb za dom, očeta in tri brate. Med vojno je ves čas pomagala partizanom. Jubilantoma so se v zakonu rodili štirje otroci, žal sedaj živi le še en sin, ki na kmetiji nadaljuje delo svojih staršev skupaj s sinom in ženo. Jubilej zlatoporočencev krasi pošteno, z ljubeznijo in odrekanjem obogateno skupno življenje, danes pa se lahko še pohvalita z dobrim zdravjem, veseljem do dela, predvsem pa z ljubeznijo njunih bližnjih. T. Tavčar Predsednik KS Galicija Vlado Meyer izroča darilo zlatoporočencema. Čila in zdrava ob zlatem jubileju V soboto sta na Pernovem, v krajevni skupnosti Galicija, praznovala zlato poroko 75-letni Janez Sitar in leto mlajša Pavla, rojena Repič. Preden sta zlatoporočenca s svati krenila od doma s Sitarjeve, po domače Kolarjeve domačije, so jubilanta obiskali predstavniki KS Galicija; predsednik KS Vlado Majer je slavljencema pripravil kratek nagovor, nato pa so jima izročili priložnostno darilo. Civilna poroka je bila nato v Savinovi hiši v Žalcu, opravil jo je žalski župan Lojze Posedel, cerkveni obred zlate poroke pa v župnijski cerkvi v Galiciji, kjer je zakonsko zvezo Janeza in Pavla potrdil domači župnik Janko Cigala. Oba slavljenca izhajata iz kmečkih družin. Janez se je rodil na domačiji, kjer zakonca živita še sedaj. Po končani osnovni šoli je ostal doma in kmetoval, priložnostno pa se je ukvarjal s prevozom lesa. Pavla se je rodila v Gotovljah in Uidi ona se je po osnovni šoli zapisala zemlji. Zakonsko življenje jima je prineslo veliko preizkušenj in odrekanj, pa Uidi veselja in zadovoljstva ni manj- kalo. Polna sreče sta bila ob rojstvu svojih otrok - dva sinova in dve hčeri imata. Razvajala jih nista, učila pa sta jih spoštovanja in ljubezni do ljudi in dela. Sedaj so seveda vsi preskrbljeni, v bližini doma imajo svoje družine, sin Janko pa na domači kmetiji nadaljuje delo svojih staršev. Družina se je povečala za sedem vnukov, ki stara starša radi obiskujejo in jih razveseljujejo jesen njunega življenja. V teh letih pa sta še čila, dokaj dobrega zdravja in rada poprimeta za delo. T. Tavčar Kovaštvo le še za vzorec Dušan Urankar večkratni državni prvak sem, da je tako, saj to pomeni, da bomo kot ekipa lahko še bolj suvereno branih barve naše lovske družine. Hkrati pa je to uspešno nadaljevanje družinske tradicije v strelskem športu. Še posebno pa sem vesel, ker gresta po mojih stopinjah tudi hčerka Tadeja in sin Uroš. Hčerka je včlanjena v SD Juteks Žalec. Njen trener pravi, da je zelo nadarjena in če bo tako nadaljevala, bo kmalu med najboljšimi v državi. Zaradi dobrih rezultatov sem ji pri Rajmondu Debevcu kupil tudi zelo kakovostno zračno puško, kar ji bo omogočalo dosegati še boljše rezultate. Iddi sin Uroš ima veliko veselje do strelskega športa in tudi njemu sem že kupil zračno puško, prav tako pa ima tudi že svojo TRAP puško za streljanje na glinaste golobe. Slednjo sem jaz dobil za nagrado na tekmi v Slovenj Gradcu. Skratka, če izvzamem mamo in ženo, potem ima strelski šport v naši hiši že kar dolgoletno domovinsko pravico in najbrž bo še dolgo tako,” pravi Dušan in se veselo nasmehne. Kovaštvo le kot dediščina Dušan Urankar je sicer samostojni podjetnik, ki nekako nadaljuje tradicijo kovaške dejavnosti, ki je dajala kruh njegovemu očetu Andreju in njihovi družim. Dušan se je hotel ih učit za kovača, vendar sta ga mama in stric prepričala, da je odšel v srednjo tehniško šolo za strojnega ključavničarja, za kar jima je zelo hvaležen, saj drugače ne bi mogel opravljati takšnega dela, kot ga danes. V logotipu svoje obrti ima sicer podkvico in nakovalo, kar je nekakšen simbol kovaške dejavnosti, drugače pa je strojni ključavničar, ki se skupaj s svojimi sodelavci loteva zahtevnih projektov. Lani so na primer naredili 36- tonsko konstrukcijo za hotel v Zrečah. “Čeprav kovaštva skorajda ni več, pa se je z novim zanimanjem za konje znova pojavilo povpraševanje po tovrstnih uslugah. Žal jaz tega ne znam, oče, ki ima tudi sam konje, pa se za svoje potrebe še loti tega dela. Sam imam precej neprijetno izkušnjo glede podkovanja, saj me je enkrat, ko sem držal nogo, konj močno brcnil in mi kar dobro polomil rebra. Enkrat je bilo kar dovolj,” še reče Dušan ob koncu najinega pogovora. Tako Dušan Urankar, ki je bil tudi v času slovenske osamosvojitvene vojne med ostrostrelci. Kako je, če si dober strelec, pa pove tudi primer iz te lovske sezone. Mačko Rehar iz LD Prebold je Dušana trikrat povabil na lov in pod streh iz Dušanove puške so padli trije prašiči, ki so predstavljah lep gojitveni odstrel. Če je bila to sreča ah znanje, pa vedo tisti, ki so bili zraven. Sicer pa je Dušan na to že pozabil, saj se bo kmalu začela tekmovalna sezona, z njo pa bodo j gotovo prišli novi uspehi. Pa srečno in mimo roko, Dušan! Darko Naraglav V Savinjski dolini živi lepo število odličnih športnikov. Nekateri med njimi sodijo v sam državni vrh. Eden takšnih je zagotovo tudi Dušan Urankar z Gomilskega, ki je večkratni državni prvak v streljanju na glinaste golobe, na tarčo srnjaka in bežečega merjasca. Kako uspešen strelec je Dušan Urankar, priča tudi prek 150 pokalov, ki krasijo vitrine v njegovi pisarni, dnevni sobi in v lovski sobi. Slednja je tudi verodostojen dokaz strelske in lovske tradicije njihove družine, saj je v njej lepo število očetovih lovskih trofej in priznanj, ki jih dopolnjujejo dosežki sinov in v zadnjem času tudi vnukinje in vnuka. Skratka, gre za družino, ki jo v veliki meri družijo skupni interesi, še zlasti pa ljubezen do narave, lovstva in strelskega športa. Dušana Urankarja poznam že dolgo, vendar moram resnici na ljubo povedati, da šele kakšni dve leti vem, s čim se ukvarja v prostem času. Pred dnevi sem ga obiskal na njegovem domu in pripravil ta zapis, ki podrobneje razkriva njegove strelske dosežke in ljubezen do tega športa. S 15 leti med strelce “Že od mladih nog me je oče vodil s sabo na lov. Z njegovo pomočjo sem spoznaval skrivnosti in lepote narave. Nekako sem se zaljubil v gozd in njene gozdne prebivalce, ki sem jih predvsem rad opazoval. Nekako v tem času so lovci začeh pripravljati tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Bilo mi je 15 let, ko sem za očetovo delavnico prvič ustrelil na glinastega goloba. Oče je videl, da mi to kar leži in z njim sem začel obiskovati tekmovanja. Leta 1978 sem se udeležil prve repubhške tekme in dosegel 4. mesto. Za nagrado mi je oče kupil novo japonsko puško TRAP, ki je bila namhnjena predvsem streljanju na glinaste golobe, kar je bilo čudovito darilo, saj se je takrat večinoma streljalo s klasičnimi lovskimi puškami. Bil sem med redkimi, ki so imeh to puško, ki se je od klasične lovske razlikovala zlasti po tem, da je avtomatsko izvrgla prazne naboje, njena cev je bila podaljšana, prav tako pa si s tako imenovanim selektorjem prestavljal spodnjo ah zgornjo cev. Dober dosežek na tekmovanju in nova puška sta mi dah še večjo motivacijo za ta šport. Z 19 leti sem naredil lovski izpit in postal aktiven član lovske družine Braslovče.” Za očetom oba sinova Dušan je v streljanju kmalu prekašal očeta, ki mu je z veseljem prepustil mesto, saj je bil vesel, da gre sin po njegovih stopinjah. Dušanov duhovni vodja in učitelj je bil nato Franc Hladen. “Brez njega verjetno ne bi uspel doseči takšnih uspehov. Z njim sem bil vrsto let v ekipi LD Braslovče in se tako še marsikaj naučil. Ko je začel streljati tudi moj 8 let mlajši brat Sašo, se je izkazalo, da je prav tako nadarjen za ta šport. Hladen je že slabše videl, zato je mesto prepustil Sašu. Skupaj s K a r 1 i j e m Cizejem in bratom Sašem smo kot ekipa začeh z uspešnim obdobjem tega športa v okviru LD Braslovče, ki še vedno traja. Že nekaj časa smo v okviru celjske regije v samem vrhu. Gledano po rezultatih smo recimo lansko leto nanizati trinajst zmag, dvakrat smo biti drugi in enkrat tretji. Pravzaprav ni tekme, kjer ne bi biti med tremi najboljšimi ekipami." Ob teh rezultatih pa seveda ne gre pozabiti individualnih uspehov, ki jih je dosegel Dušan. Lansko leto je postal državni prvak kar v dveh disciplinah. Kot pravi, je posebno vesel, ker mu je uspelo postati prvak v streljanju na glinaste golobe tudi v tako imenovanem lovskem položaju. Pri tem položaju držijo tekmovalci puško obrnjeno k tlom in jo dvignejo, ko je glinasti golob že izstreljen. “Brat Sašo postaja moj največji konkurent. Lansko leto je že bil nekajkrat boljši od mene in tudi včeraj na treningu me je dal v koš. Vesel Dušan Urankar v lovski sobi s pokaloma državnega prvaka za dve disciplini v streljanju na glinaste golobe. MMßfvrSfw Savinjske zgodbe februar2000 a Savinjske dojme J/ Toplota in tradicija treh generacij Ježovnikovih Vračanje k domačnosti Zlati in bronasti ceh za kakovost Ogenj je vedno spremljal človeka. Pravzaprav je bil revolucionarna sprememba v njegovem razvoju in ga je ločil od živali. Pomenil mu je toploto in možnost drugačnega prehranjevanja. Tudi danes ni nič drugače. Razlika je le, da v sodobnem svetu večinoma ne kuhamo hrane na odprtih ognjiščih, ampak na štedilnikih, ki so bodisi na trdo gorivo, plin ali elektriko. Tudi grejemo se večinoma ne več ob odprtih ognjiščih, če izvzamemo kamine, ki so bolj za okras in prijetno domačnost. Nekdanje krušne peči, ki se sicer znova Življenje je bilo težko, a mi je kljub temu uspelo oditi v uk. Postal sem vajenec pri mojstru Totru v Šoštanju in se tam Uidi izučil za ključavničarja. Prav v tistih letih je nastopila velika gospodarska kriza. Selil sem se z enega konca Slovenije v drugega. Nekaj časa sem delal v Sevnici, potem pa tudi v Žalcu. Leta 1938 sem naredil mojstrski izpit in začel na svoje. Kupil sem stavbo, v kateri imam tudi danes svoje stanovanje in delavnico,” pove Mihael, njegov sin Anton pa nadaljuje: “Istega leta ko je oče opravil mojstrski izpit, se je tudi poročil s svojo sosedo iz Paške vasi. Rodili smo se jima trije otroci. Prva je prišla na svet sestra Mihaela, drugi tvom, da je mladim potrebno pravočasno dati zaupanje, saj je to motivacija, ki prinaša dobre rezultate in nove ideje. “Tudi moj oče je podobno storil, čeprav je bila takrat vmešana tudi njegova bolezen, ki mi je narekovala, da sem se sam predal temu poslu. Če tega ne bi storil, verjetno danes ne bi mogli govoriti o prek 60-letni tradiciji naše obilne dejavnosti, katere rdeča nit je izdelovanje zidanih štedilnikov.” Antonova poklicna pot se je začela v očetovi delavnici. Pri njem se je začel učiti za ključavničarja. Naredil je leto dni vajeniške dobe, ko pa so leta 1959 ustanovili v Celju tehniško Tako je videti kuhinjska oprema, ki je v celoti delo Ježovnikovih. uveljavljajo, so zamenjala druga toplotna telesa, še zlasti pa tako imenovano centralno ogrevanje. Pred dobrim desetletjem je še veljalo, da na klasično kurjavo kurijo le še tisti, ki jih je povozil čas, danes je mišljenje že povsem drugačno. Podoba se spreminja. Za najboljše picerije danes veljajo tiste s pečmi na drva in skoraj ni več nove hiše, ki v kotu ne bi imela kakšne lončene peči, kamina, morda celo krušne peči ali pa vsaj dimnika, ki naj bi služil za tovrstne namene v nekem poznejšem času. Nostalgija po nekdanjih pečeh in štedilnikih je tokrat zajela druge sloje prebivalstva. To pa je nov izziv za nekdanje in sedanje proizvajalce tovrstnih peči, kaminov in štedilnikov. Tudi za Ježovnikove iz Žalca, ki se lahko pohvalijo z več kot 60-letno neprekinjeno tradicijo izdelovanja zidanih štedilnikov, ki združuje kar tri generacije. Prvi na seznamu je 91-letni oče Mihael, sledi mu sin Anton in kot zadnji vnuk Niko, ki je lansko leto tudi postal nosilec obrti. S kmetov v uk Mihael Ježovnik je s svojimi devetimi križi še vedno dokaj čil možakar. Iddi v delavnico rad pogleda in še kakšno reče. Čez teden, ko je več dela v delavnici, živi v svojem stanovanju nad delavnico, čez vikende pa je v glavnem pri sinu Antonu v Mozirju ali pri hčerki Mihaeli v Letušu. “Rodil sem se v Lukovici, v številni kmečki družini, kjer je bilo 13 otrok. je bil brat, zadnji pa jaze Vsi smo uspeli priti do solidnih poklicev. Brat Ivan je končal srednjo pomorsko šolo v Piranu, nato še višjo pomorsko in bil več kot 15 let na ladjah Splošne plovbe Piran. Po končani plovbi pa je vse do upokojitve oprav- ljal delo inšpektorja ladij. Sestra je končala gimnazijo in doštudirala kemijsko tehnologijo in bila vse do svoje upokojitve zaposlena na Zavodu za raziskavo materialov v Ljubljani.” Iz delavnice med pomorščake Anton Ježovnik je bil nosilec obrti vse od leta 1972 do lanskega leta, ko se je odločil predati vajeti svojemu sinu Niku ter tako zagotovil uspešno nadaljevanje družinske tradicije. Ta njegova odločitev pa je gotovo hvalevredna, saj se še ni upokojil, ampak bo še nekaj let zaposlen pri sinu. To svojo odločitev utemeljuje z dejs- šola, je vajeniški uk zapustil in se izšolal za strojnega tehnika. Po končani šoli si je zaželel malo pustolovskega življenja in se podal po bratovih stopinjah. Štiri leta je bil na ladji Jugotankerja iz Zadra. Plul je po različnih morjih sveta, še največ pa bil v lukah Bližnjega vzhoda in v severnoevropskih pristaniščih. V tem času se je Uidi vpisal v višjo pomorsko šolo, a so mu zdravstvene težave preprečile ostati pomorščak. Vrnil se je v delavnico k očetu ter se tudi vpisal na fakulteto za strojništvo. Dokončal je I. stopnjo, nato pa zaradi očetove bolezni prevzel delavnico. Z znanjem in izkušnjami je dostojno nadaljeval tradicijo ter na sejmih prejemal visoka priznanja za kakovost izdelkov. Zlati in bronasti ceh "Že v stari Jugoslaviji, pred začetkom II. svetovne vojne, je oče sodeloval na raznih sejmih in dobival priznanja. Nekako pred desetimi leti smo se sejmov začeli ponovno ude- Delavnica, v kateri nastrgajo kakovostni in unikatni izdelki, ki jih že skoraj trideset let soustvarja tudi Karli Podvršnik. Tri generacije: (od leve) Niko, oče Mihael in sin Anton. leževati. Še posebno smo pozorni na celjski sejem obrti, kjer smo dobili tudi dve najvišji priznanji sejma, ki se podeljujeta za kakovost izdelkov. Zlati in bronasti ceh nam je dal pomembno moralno oporo ter nas prepričal, da delamo dobro, hkrati pa je to bila obveza za uspešno in kakovostno proizvodnjo tudi v prihodnje. Naši izdelki so vsak zase unikatni, v njih je vgrajeno pretežno ročno delo. Sicer pa je tudi vsak izdelek narejen po meri in željah kupca. Izdelki so v različnih izvedbah, in sicer od klasičnih na trdo gorivo do kombiniranih z vgrajeno elektriko pečico in steklokeramič-no ploščo ali na plin. Včasih je bilo tako, da so štedilnike v zidani izvedbi naročali le v kmečkih gospodinjstvih. V novejšem času pa se večina štedilnikov izdeluje za nekmečka gospodinjstva. V svoje domove in vikende jih vgrajujejo zdravniki, profesorji, inženirji, podjetniki ... Najvišje priznanje za kakovost zlati ceh Spoznali so, da tovrstni štedilniki prinašajo v domove prijetno domačnost. Pa tudi hrana, pripravljena na teh štedilnikih, prinaša večje zadovoljstvo in boljši okus, saj se kuha bolj počasi in je zato tudi bolj zdrava. Skratka, štedilniki naših babic doživljajo novo renesanso, z njimi vred pa tudi razne lončene peči, kamini in drugi podobni izdelki.” Karlova zvestoba Mož tretje generacije je Niko Ježovnik, ki je postal pravi mojster za zidavo štedilnikov. Oče Anton ima na skrbi ogled in svetovanje pri strankah, Niko pa poleg dela v delavnici opravlja montaže na terenu. Pri Ježovnikovih pa je dolga leta zaposlen tudi Karel Podvršnik. Začel je še kot vajenec leta 1966 pri mojstru Mihaelu. Tri leta je bil po končanem vojaškem roku zaposlen v Gorenju, leta 1974 pa se je znova zaposlil pri Ježovnikovih. “Res sem že dolgo tu in mislim, da bom, dokler bom lahko. Veselje je delati v dobrem kolektivu, če pa opravljaš delo, ki te veseli, je še toliko prijetnejše. Delo, ki ga opravljam, je morda na videz enolično, a ker gre vsakič za drug izdelek, kateremu poskušam vdahniti čim več svojega znanja, ljubezni in veselja, je na koncu zadovoljstvo še toliko večje.” Življenje teče dalje, Niko kot tretji v verigi bogate tradicije je še mlad, a hkrati tudi odločen, peljati obrt uspešno naprej. To pa tudi zato, ker je nostalgično vračanje v preteklost oživilo tudi dobri stari zidani štedilnik. Pa naj še kdo reče, če ni imenitno, da se zgodovina kdaj pa kdaj ponovi. Darko Naraglav Izvedba enega od štedilnikov ježovnik Združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline sodelovalo v akciji Avtomobil za Ivana Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje se je v jeseni obrnilo na naše Združenje, da podpremo humanitarno akcijo Avtomobil za Ivana. Ob agresiji jugoslovanske vojske na Republiko Slovenijo je bil 28. junija 1991 letalski napad na RTV-oddajnik na Humu. Med branilci tega objekta je bil tudi pripadnik Teritorialne obrambe Slovenije Ivan Starina. Ob napadu je utrpel težke telesne poškodbe, katerih posledica je stoodstotna invalidnost. Ostal je nepokreten, vezan na bolniško posteljo in v celoti odvisen od nege domačih. Pogosto mora v Ljubljano zaradi specialistične zdravstvene oskrbe. Res je, da ga vozijo z reševalnim avtomobilom, vendar je bila želja domačih in seveda tudi Ivanova, da bi imel lasten prevoz. Ta želja se jim je uresničila 28. januarja, ko jim je bilo predano ustrezno vozilo. Akcija je bila zelo široko zastavljena, saj so v njej sodelovala vsa območna združenja vete- ranov vojne za Slovenijo, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za obrambo. Iridi naše Združenje je prispevalo predvideni znesek, saj je v naših vrstah prevladalo mnenje, da je potrebno akcijo podpreti. Nehote se nam postavlja vprašanje, zakaj je potrebno angažirati toliko ljudi, in to šele po skoraj devetih letih. Dnevno lahko prebiramo "orožarske afere”, s katerimi je v Slovenijo priteklo veliko denarja, vendar se niso spomnili na neposredne žrtve agresije. Bolj kot se odmika datum, ko smo postali samostojni, bolj se pozablja na udeležence, ki so bili neposredno v enotah in štabih ali so na terenu izpostavili svoja življenja za samostojno Slovenijo. Udeleženci vojne se moramo zato dobro organizirati, da se teh dejanj preprosto ne pozabi. Predsedstvo Zveze vojnih veteranov Spodnje Savinjske doline februar2000 Naša dediščina Drevored v Žalcu Mladi si želijo: Pisci Savinjske doline Dr. Josip in Dora Potrata Slovenščina v Savinjski dolini V spomin na čudoviti drevored, ki je krasil trg Žalec in ga danes ni več, smo polistali po Pustni goflji, ki jo je leta 1939 izdal športni klub Žalec, in prepisali pesmico: Vsak trg in vsako mesto za zaljubljence ima svoje mesto. Tudi Žalec, trg ponosni, ima drevored razkošni. Tam po vrsti so klopi, da na njih prijetno se sedi. V drevoredu za mlade je raj. Z intenzifikacijo kmetijstva, ki se je pričela z strojno obdelavo in uporabo mineralnih gnojil ter pesticidov, so se kmetijske površine močno spremenile. Največja razlika je nastala v velikosti njivskih površin, le-te so postajale čedalje večje. Iz manjših njiv med sabo ločenih s pasovi drevja in grmovja ter ozarami, so se pričeli pojavljati večji kompleksi, ki so bili bolj primerni za strojno obdelavo. Na račun večanja njivskih površin pa so se krčile tudi nekatere druge površine, npr. z grmovjem in drevjem zarasle površine in seveda gozdovi, ki so nekoč prevladovali v naši krajini. Pri slednjih gre poudariti, da je šlo predvsem za nižinske gozdove, ki jih sestavljajo predvsem hrast dob (Quercus robur) s primesjo črne jelše (Alnus glutinosa). Krčenju so se pridružile še melioracije in regulacije, ki so podtalnico, potrebno za obstoj teh gozdov, bistveno znižale. Tisti redki gozdički, ki so ostali sredi ogromnih poljskih površin, dandanes pospešeno hirajo predvsem zaradi nizke podtalnice, dodatno pa še zaradi nenehnega izsekavanja. Takšni osamljeni gozdički nimajo le velike krajinske in estetske funkcije, temveč opravljajo tudi pomembno ekološko funkcijo v osiromašeni pokrajini. Ponekod lahko naletimo še celo na ostanke steljarjenja, ki so svojstven dokaz povezanosti človeka z naravo. Takšne predele v gozdu lahko hitro prepoznamo po tem, da so skoraj brez podrasti in dajejo videz parka. Sredi monokultumih polj, ki jih lahko srečamo v severovzhodni Sloveniji, so takšni gozdički zraven gramoznic eden izmed najpomemb- da bi kure po trgu več ne hodile ali vsaj klopi na miru pustile. Ker gnojilo za les pač ni, okolica pa samo smrdi, posebno še, če se hlačk ali krila drži. In še vprašanje: Ali veste, da je bil v ŽALCU, na GRABNU, včasih ŠPITAL? V Goflji piše, da je to špital, v katerem nimajo zdravnika in strežnic. nejših življenjskih prostorov za številno rastlinstvo in živalstvo. Na takšne gozdičke naletimo na nekaterih mestih tudi še v Spodnji Savinjski dolini, v kateri ni ostalo več ravno veliko gozda. Takšne gozdički so na primer ostali v okolici reke Ložnice. Ugotovljeno je bilo, da so gozdički sredi obsežnih monokultumih polj izredno pomembni za živalstvo. Nekateri tuji avtorji navajajo, da se zaradi gozdičkov število ptic na poljih poveča za več deset vrst, nemški strokovnjaki pa ugotavljajo, da v takšnih gozdičkih lahko gnezdi tudi do osemdeset vrst ptic! In kako je pri nas? Žal je bilo takšnih raziskav pri nas opravljenih izredno malo. V naših izoliranih gozdičkih gnezdi verjetno okrog petdeset vrst, v Spodnji Savinjski dolini pa nekaj čez dvajset. Osamljeni gozdički sredi polj so za ptice pomembni Uidi v zimskem obdobju. V tem času si tukaj ptice najdejo potrebno skrivališče in hrano, ki je na odprtih poljskih površinah primanjkuje ah pa je sploh ni. Mogoče kot zanimivost še to, da je na nekaterih mestih bilo ugotovljeno, da se‘v teh gozdičkih v zimskem obdobju zadržuje celo več vrst kot v času gnezditve, tudi v gozdičkih ob Ložnici. Katere živalske vrste bomo srečah v teh zelenih oazah, je veliko odvisno tudi od površine gozdička. Če je gozdiček dovolj vehk, če je torej že kar pravi gozd, bomo v njem naleteli tudi na tipične gozdne vrste. Takšna delitev na gozdne in negozdne vrste je morda še najbolj opazna pri pticah. Tipične gozdne vrste, kot so npr. močvirska sinica (Paruspalustris), brglez (Sitta europaea) in detli želo malih gozdičkov praviloma ne nase- Letos mineva sto let, kar se je leta 1900 v Trsni, v družini pristaniškega delavca in perice, rodil dr. Josip Potrata. Bil je zaveden Slovenec. Medicino je študiral v Zagrebu, Ljubljani, končal pa v Padovi. Kot člana ilegalne organizacije TIGR so ga fašisti preganjali, zato je skupaj z ženo Doro, materjo in sestro Zorko pobegnil v Jugoslavijo. Leta 1932 je postal v Zabukovici zdravnik Bratovske skladovnice rudarjev. Kot človek s proletarskim poreklom si je hitro pridobil spoštovanje in zaupanje zabukovških kna-pov. V njem so videli sposobnega, neutrudnega in požrtvovalnega zdravnika. Takoj se je vživel v okolje, v katerem je živel. Z ženo sta bila tudi med ustanovitelji Sokola. Znano je njegovo strokovno delo. Sodeloval je pri Goriški matici, pisal je poljudno-zdravstvene knjige, kot je bila Prva pomoč v nezgodah, sodeloval je pri raznih strokovnih revijah. Po okupaciji Slovenije je takoj začel pomagati prvim partizanom. Kot partizanski zdravnik je pokazal izredno nesebično požrtvovalnost in neustrašnost. Bil je izdan in 7. novembra leta 1941 je bil prtič aretiran, češ da zdravi bolne in ranjene partizane. Tega mu niso mogli dokazati, zato so ga izpustili. Kmalu je sledila druga aretacija. Bil je na seznamu domačinov, ki so pomagali partizanom. Seznam je bil pretihotapljen iz Starega piskra in dr. Potrata je bil opozorjen, da je izdan. Vendar je izjavil, da mora kot zdravnik poma- ljujejo radi. Vehko bolj jim ustrezajo večji sestoji. Ugotovljeno je bilo, da je ta meja nekje pri desetih hektarjih. Vehk vpliv na nasehtev ima tudi tako imenovani robni efekt. Preprosto povedano to pomeni, da čim bolj so robovi gozdičkov razgibani, tem bolj so zanimivi za ptice oziroma večja je verjetnost, da bo takšen gozdiček naselilo ' več raznovrstnih vrst. Predvsem to velja za vrste, ki dajejo prednost bogato strukturiranemu robu, takšna vrsta je npr. evropsko ogroženi rjavi srakoper (Lanius colludo). Seveda ne smemo pozabiti še na druge vrste, ki jih prav tako lahko srečamo v teh gozdičkih. Tako si. srnjad (Capreolus capreolus) in poljski zajec (Lepus europaeus) tukaj poiščeta skrivališče in zatočišče, ki ga na poljih ne najdeta. Uidi ježa (Erinaceus concolor) in če bomo imeh srečo tudi kakšno podlasico in kuno bomo lahko srečah na našem sprehodu. Med dvoživkami si zavetje v poletnem času in v času zimske hibernacije v takšnih gozdičkih poiščejo predvsem rjave žabe, pri nas predvsem sekulja (Rana temporaria) in rosnica (Rana dal-matina). Tukaj pa so še številne žuželke, ki jih običajno spregledamo, niso pa v naravi nič manj pomembnejše kot nekatere večje vrste. Seveda bi bilo zmotno misliti, da so gozdički pomembni “samo” za Živah in rastline; posredno lahko močno vplivajo tudi na okoliška polja. Kako? Drevje zmanjšuje vpliv vetra in s tem sušenje tal in odnašanje prsti, gozdički torej ugodno vplivajo na mikroklimo. Prav tako zadržujejo potrebno vlago, ki je v gati in da ne bo bežal (izjava Cilke Begovič). Bil je aretiran in rešitve ni bilo več. 11. aprila leta 1942 je bil v Mariboru ustreljen kot talec. Po njem se imenuje zdravstveni dom v Žalcu. Uidi njegova žena Dora je bila aretirana 11. aprila leta 1942. Doma je pustila tri sinove: Boruta, Marka in Andreja. 30. avgusta istega leta je bila iz Maribora odpeljana v taborišče. Dobila je številko 18718. 28. marca leta 1943 je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Sotrpinka iz taborišča je o njej v knjigi Auschwitz Birkenau zapisala: “Kadar slišim lepe zvoke in melodije slovenske narodne pesmi, se spominjam Dore Potrata (v knjigi je napačen zapis priimka, op.p.) Tam nekje iz Savinjske doline je bila. Doma je pustila moža in otroke (bik so trije sinovi, če se prav spominjam). Bila je ponosna in hrabra Slovenka. S svojim petjem nas je vezala na domovino, nam vlivala pogum. Z lepo mislijo in napevi je negovala čustveni svet jetnice, lajšala bolečine sebi in drugim. Ni se vrnila domov. Spomin nanjo pa živi, povezan s slovensko pesmijo.” V mesecu kulture, slovenske pesmi, se spomnimo, da se hrabrost, ponos in ljubezen vzbujajo in negujejo ob zvokih lepe pesmi. Spomnimo se Dore Potrata, ki je sojetnicam lajšala gorje, in spomnimo se njenega moža, partizanskega zdravnika, ki je šel zavestno v smrt, saj ni hotel zapustiti svojih pacientov. F. J. sušnem obdobju še kako pomembna za poljščine. Po drugi strani pa so gozdički zatočišče za številne živalske vrste, ki lahko pripomorejo pri biološkem kmetovanju. Naj na tem mestu omenim poleg številnih ptic še hrošče brzce, muhe trepetavke in pajke. Vse te Živah se zadržujejo v robnih predelih polj, predvsem v mejicah, gozdičkih in na neobdelo-valni površini, kjer se je morda po naključju ohranilo še nekaj plevela, prehranjujejo pa se na odprtih poljskih površinah, npr. z listnimi ušmi, strunami, sovkami,... Številni insekticidi in herbicidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, pa negativno ne vplivajo le na poljske površine temveč Uidi na okohške predele. Z poizkusi je bilo ugotovljeno, da posledice čutijo tudi robni predeh, ki mejijo na poljske površine, v našem primeru torej prav gozdički. Tako nehote uničujemo tudi pestro rastlinstvo in živalstvo, ki bi drugače lahko uspešno sodelovalo pri biološkem varstvu rastlin. Če bomo hoteh pridelovati res zdravo hrano, bomo čimprej morah preiti na resnično biološko predelavo, kjer bodo pomembno vlogo igrale predvsem sedaj zanemarjene in pozabljene rastline in Živah. Da pa bi zagotovili življenjske možnosti za razvoj teh rastlin in Živah, bo potrebno intenzivno obdelovalne površine načrtno popestriti z mejicami in gozdički. Takšen pristop pa zahteva čas, ki pa ga je vedno manj. Zatorej naj vsaj v tem trenutku velja, da vsaj obstoječih gozdičkov ne krčimo, če nam že načrtovanje in sajenje dreves sredi polj ne gre ne v glavo, kaj šele od rok. Nuša Vogrin & Milan Vogrin V letošnjem letu kulture se vprašajmo: Kako se je v preteklosti v naši dolini uveljavila slovenščina? Letos mineva 450 let, odkar je Primož Trubar napisal prvi slovenski knjigi. Sledile so še druge knjige, med njimi Dalmatinova Bibhja. Te knjige so bile gotovo del dragocene knjižnice, ki je bila v protestantski cerkvi na Govčah. Tu so protestanti med leti 1582 in 1586 postavili izredno lepo cerkev. Protireformacijska komisija je leta I6OO cerkev porušila in zažgala. Zgoreli sta tudi knjigi, ki sta jih predikanta skrila v slamo. Iddi leta 1941 so bile slovenske knjige zmetane na kup pred trgovino v Žalcu, kjer je danes Marjola, in pripravljene na zažig. Tedaj okupator ni v celoti uspel, sokolsko knjižnico sta rešila Konrad Zajc in Mihca Jošt. Originalni izvod Dalmatinove Bibhje je med drugo svetovno vojno rešil Vinko Jordan iz Gotovelj. Kot partizan je bil pri samostanu v Nazarjah. Tu je v ruševini stene samostana opazil stare tiske. Med njimi je bila Bibhja. Dal jo je v nahrbtnik in jo tako rešil. Danes je verjetno v samostanski knjižnici v Nazarjah. Borba za slovenščino je vidna tudi pri uradovanju občin. Že v 19- stoletju je bilo vedno več občin, ki so uradovale v slovenskem jeziku. Omenimo trg Žalec. Leta 1888 je prevzel občinske posle Janez Hausenbichler in na njegov predlog je bil na občinski seji dne 28. februarja 1888 sprejet sklep, da se uraduje v slovenskem jeziku. Tiske, ki so bik v slovenščini napisani v naši dolini, bomo predstavih drugič. Omenimo, da so tudi posojilnice poslovale v slovenščini. Njihova pravila so bila dvojezična, slovenski izvod je imel prednost. Slovenščina se je uveljavljala tudi prek društev. Vehko je bilo čitalnic, pevskih zborov in drugih oblik druženja, kjer so skrbeh za slovenski jezik. Pri Hmeljarskem društvu v Žalcu pa so bile težave. Slovenskega besedila v statutu oblast ni priznala. Zato sta Karel plemeniti Haupt, graščak na Štrovseneku, in Janez Hausenbichler pripravila dvojezična pravila, ki so bila sprejeta. Graščak Haupt je postal prvi načelnik društva, ki je bilo ustanovljeno'leta 1880. Na zadnjem občnem zboru kulturnega društva Vransko so se pogovarjali o tem, da bi prevzeli domačijo Lavoslava Schwentnerja in v njej uredili kulturni center. Predsednik odbora za naravno in kulturno dediščino bi lahko v njej marsikaj pokazal. Gotovo so še ohranjeni ostanki nekoč zelo bogatega kmečkega muzeja, ki je bil v Podgradu. Lahko bi razstavili makete nekaterih kozolcev, ki imajo častitljivo starost. Dva veličastna in izredno stara, mogočna in lepa kozolca stojita pri kmetiji Jožeta Pečovnika v vasi Jeronim. Žal je bil župnijski kozolec prestavljen, kozolec pri graščini Podgrad pa se je zrušil. Lahko bi opozorili na gotske rozete, ki so jih ohranili domačini, ko so obnavljali taborsko cerkvico sv. Jeronima. Lahko bi opozorili na Stopnik in še vehko drugih dragocenosti. Gasilsko društvo Žalec je ohranilo dokumente, ki govorijo o ustanovitvi društva. Ti dokumenti so dvojezični, vendar ima slovenščina prednost. V dokumentu, napisanemu 5. junija 1880, preberemo: “Radostno so se še tisti večer v obilnem številu sešh mnogi vrh Žavčani., spoznavši vehko korist take velovažne naprave. Po gorkem govoru o potrebi požarne brambe nasvetuje g. Hausenbichler, da se voh ustanovni odbor ...” Nato so izvoljeni člani ustanovnega odbora. Prvo vlogo za ustanovitev in statut društva so napisah v slovenskem jeziku in oboje poslali cesarsko-kraljev-skemu namestništvu v Gradec. Odgovora seveda ni bilo. Potem so ponovno poslali slovensko vlogo in statut ter nemški prevod. Uidi ta poteza ni bila učinkovita. Moral je posredovati tedanji poslanec Franc Roblek, in končno je prišlo dovoljenje. Gasilci so gasili že pred ustanovitvijo, npr. 16. avgusta 1880 v Petrovčah. Ustanovitev Požarne brambe leta 1881 je bilo pomembno dejanje, ne samo zaradi gašenja požarov, ampak ker so gasilci prevzeli pomembno vlogo narodovega osveščanja. Prvi načelnik Požarne brambe je bil Janez Hausenbichler, podnačelnik pa Josip Širca, ki je leta 1897 ustanovil Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnje Štajersko in napisal prvi slovenski učbenik za gasilce. Leta 1899 je izšel Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb. Pri prevajanju in sestavi je vehko pomagal Friderik Širca, Risto Savin. Josip Širca je uvedel slovensko poveljevanje že 28. junija 1888. Ob zaključku pa še odlomek iz prošnje Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva, ki ima datum 10. februar I9OO: “Upravni odbor upa, da prošnjo ne boste odklonih in to tembolj, ker bode to leto Savinjska podružnica po možnosti delovala v vranskem okraju. Namerava markirati prehode iz Boljske dohne v Savsko, pa tudi v Zadrečko dohno ...” Pred sto leti so torej planinci načrtovali, kako urediti poti čez Vehko planino v dohno Save in čez prelaz Lipa v Zadrečko dohno. Prošnja je napisana v lepem slovenskem jeziku. RJ- Prav tako bi v takšnem kulturnem centru lahko opozorili tudi na cehovski znak, ki ga pozna le malokdo, pa čeprav je nad oknom gostišča Slovan. V Zgodovini hmeljarstva je zapis: Janez (Franca) Korošec (1876 $ 1949), z domačim imenom Bolte iz Glinj, sodi v vrsto pionirjev savinjskega hmeljarstva. Prav hmelj mu je omogočil sprotno modernizacijo kmetijske proizvodnje. Tako je na primer že leta 1911 postavil stoječi gepelj (vitelj), napravo za pogon mlatilnice na marofu. Vprašajmo se: se je gepelj, pomnik razvoja, ohranil? Dolgo ga je čuval sin Franc. Tildi takšne primerke bi lahko razstavili. Odkup stavbe bo zahteval ogromno dela, prepričan pa sem, da bodo Vranšani to zmogli. F-J Prelistali smo PUSTNE GOFLJE - časopise ki so v Žalcu izšli ob pustu Prometna uganka Na edino delujoče križišče v Žalcu - pri pošti - pripeljejo hkrati bog, hudič, varčen Savinjčan in radodaren Savinjčan. Na semaforju utripa rumena luč. Kateri ima prednost? Malo premislite! Stvar je preprosta! Prednost ima varčni Savinjčan, kajti boga ni, hudiča tudi ne, radodarne Savinjčane pa težko najdeš. Pustna stabilizacijska goflja, 3. 3. 1987 Žalsko dramsko društvo in kulise Žalsko dramsko društvo je likvidiral okupator leta 1941, ko se je pri-podil k nam kot lačen volk. Umetniško izdelane kulise pa je po prodaji Doma Partizan Žalec (bivši sokolski dom) Juteksu Žalec požrla koza. No, sedaj je pa volk sit in koza cela. Pustna goflja, 15. 2.1972 P. S. : V uredniškem odboru je bila tudi Meta Rainer GOZDIČKI SREDI POLJ -POMEMBNI ELEMENTI V KULTURNI KRAJINI Vransko Križanka februar 2000 27 0 GLAV. MESTA FRANCIJE SL OPER. PEVKA ERICH ENGEL rdeCa USANA SOD. POD. GRAFIK iJAN) GLASBENIK SMOLAR SRB. M. IME OMLATEN SNOP ŽITA SAVINJSKE DOLINE MESTOV BELGUl LESENO PIHALO PISA- TELJICA BLVTON SIROTA STJERA OKENSKA NAVOJNICA KONRAD ADENAUER MANEKEN. SENtAR KISIKA GEOMETR. TEO, OSMEREC LJUDEVITA GAJA RAZMERJE TRUP TURČIJA POKLON, DARILO SL DRAM. m LE MARVIN PESNIŠKI POLNI OSNOVNA MERA STAROGR. POVELJNIK BRENKALO SREDO- ZEMSKA ZAČIMBA STOLETJE V JUŽNI AMERIKI ŠVEDSKA GLASBENA SKUPINA SAMORODNA TRTA TEKOČ INA V ŽILAH SREDO- ZEMSKI MOČVIRSKI PTIC REZULTAT SL.SMUC. TRENER NALADJI ŽRTVENIK ARABCIV ŠPANUI VALSTVO EDVARD VECKO SOLIST NA TOLKALIH USNJEN JERMEN ZAHLAČE MAKAO ESKIMSKI POKRAJINA Z MALO PADAVIN IN RASTJA KONEC MOLITVE ZONI ŠTEDUM JEŽIM« TŽKO ŽELEZNO KLADIVO ODREZAN DB KNJIGE TEMELJNA REKA NA KITAJSKEM INKAZAH- DOLG, PRAZEN GOVOR HUNSKI VOJSKO- VODJA VLADAR A. SOŽENICIN EN’IVANA DENISOVlCA UZBEKIST. BIVŠI ŽAL-SKIŽUPAN DENAR ZA STO ENOT REKA NA POLJSKEM > BORILNI PAS PRI KIMONU ANGL. RZ. (CAROL) ŠVIC.PIS. LUKANA JAPON. OTOKU HONŠU PISATEU MATAVUU MESTOV ZAHODNI NIGERIJI GLAVNO MESTO ETIOfUE IT. POLITIK PESNIK KAPELAV VATIKANU KNJIGA ZEMUEVID. ZAČETNIK NAJSTAR. RUSKE DINASTIJE IGRALEC LEON PEVKA PIAF VELIKA JAPON. STAU FAKTOR, SOMNO- ŽITELJ IGRALEC BRAHMA OZVEZDJE J, NEBA AM.IGRA- SMUCl VZDA UTRI1 SAVINJSKE DOUNE VAŽNO ŽIVILO NAŠA REKA ŽLAHTEN PLIN iZNAKAf) TROPSKI ŠClNKAVEC DIRIGENT ISEIDŽR TELOVADNI ELEMENT ZAČIMBA ZA SLAŠČICE DUET STRAST m «STO V ZARODNI m SOO.SL PESNIK IJOŽE) LEPENKA SLADKOV. UTEŽNA MERA SLAVKO CERJAK OP. PEVKA NARODNA BALKANU UREOMK ZORANA ZEMLJA ZAČETEK TEKME LUKAV EGIPTU SKAND. MIME IGRALKA ULLMANN KU, TOLKAČ MESTOV S. ITALIJI ADAMOVA ŽENA LAŠKI KOSTANJ ZADETEK PRI NOGOMETU RIM. BOG. JEZE TEN. IGR. m KLEMENT JUG LOJZE KRAKAR RUDI ZAVRL AM. POPEVKAR {FRANKE) OKRASNI KAMEN ŽELEZN. KOMPO- ZICIJA KRAJ PRI ŽALCU NEKD. LADJAMA VESLAN JADRA KRAJ UMRL» GLAVNO MESTO GANE zamCuv NAZIV ZA AZIJCA Nagradna križanka Rešitve križanke objavljene v januarski številki Utripa: KDOR-PR1-BRGLEZU-KUPUJE-DOBRO-NAČRTUJE-ZVESTOBA-SE-NAGRAJUJE. Izid žrebanja: l.Ivan Mikek, Vrbje 95, 3310 Žalec; 2.01ga Zupan, Vransko 42; 3. Alenka Zore, Kasaze 45, Petrovče. Potrdila za dvig nagrad, ki jih podarja Roman Brglez, pekama, slaščičarna, bistro, trgovina iz Vranskega prevzamete v našem uredništvu. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa pa je Ključavničarstvo-izdelava in montaža zidnih štedilnikov, JEŽOVNIK ing. Anton, Savinjska 16, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 2.000 in 1.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov našega uredništva do 6. marca 2000. februar2000 Živimo z zemljo • Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo. • Če Gabrijela ( 24.) zmrzuje, slana več ne škoduje. • Če je Jožefovo lepo, veselo bo srce kmetovo. • Če je na Ruperta jasno nebo ( 27.), bo malega srpana ravno tako. • Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. • Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. • Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. • Če sušca grmi, dobra letina prihiti, lakota beži. • Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta, • Kolikokrat v sušcu megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi. • Kar sušca zeleni, se rado posuši. Okrasni vrt Sonce vse prijetneje greje. Sedaj so tudi sobne rastline že oživele in jih je potrebno pogosteje zalivati. Še vedno pa raje s prstom preverimo vlažnost, da ne bi zaradi preobilnega zalivanja korenine zgnile. Vse več se pojavlja tudi škodljivcev, posebno listne uši, ki jih je potrebno sproti zatirati. Sedaj je tudi najprimernejši čas za presajanje lončnic, tako tistih, ki jih imamo celo leto v zaprtem prostoru, kot tudi prezimujočih okenskih rastlin in posodovk. Po potrebi jih obrežemo, razredčimo in presadimo. Prestavimo jih v prostor s čim več svetlobe, če je le mogoče. Vršičke, ki jih dobimo pri obrezovanju lahko uporabimo za potaknjence.Mlade, doma vzgojene sadike presadimo v večje cvetlične lončke ali pa kar cvetlična korita. Sedaj je tudi čas, da obrežemo sadno drevje in jago-dičevje.Spomladi cvetočih dreves in grmov okrasnih rastlin na splošno ne obrezujemo zdaj, temveč šele po cvetenju. Lahko pa obrezujemo tiste, ki cvetijo poleti in jeseni. Med zadnjimi odstranimo zaščito s hortenzij, ki so na zimski mraz zelo občutljive. Konec meseca obrežemo tudi vrtnice.Okrasno grmovje in nekatere vrtnice ne obrežemo nizko pri deh, pač pa jih le razredčimo in po potrebi prikrajšamo. Staro listje pod grmovjem ne pograbimo do golega, saj ga varuje in gnoji, ampak le toliko, da lahko izpod odeje pokukajo rastline. Čez nasade grmovnic, trajnic, čebulnic in dvoletnic nasuje-mo plitvo plast komposta in ne pretiravajmo z gnojenjem. Zelenjavni vrt Najbolje je, če ga še vedno pustimo počivati. Za naše razmere so le redke tople lege primerne za setev in sajenje na prosto že v mesecu marcu. Bolje je, če se zemlja ugreje, saj potem tako seme kot čebulice hitro odženejo in v rasti praktično ni razlik. Šele proti koncu meseca že lahko na jeseni pripravljene toplejše zavetne grede posejemo redkvico, korenček, peteršilj, česen, čebulček, šalotko, grah, bob in zgodnji krompir. Za slednjega je najbolje, če ga sadite nakaljenega nekoliko kasneje in ga pokrijete z vlakninasto folijo, ki je nas- ploh spomladi zelo priljubljena, saj omogoča res zgoden, obilnejši in bolj zdrav pridelek. Čebula, ki smo jo posadili jeseni, sedaj že lepo raste in nam bo omogočila zgodnjo rabo. Iddi zimska solata in motovilec pod folijo ali tunelom bosta kmalu primerna za pobiranje. Če zemlja ni zmrznjena, lahko pobirate tudi korenine hrena. Če ste jeseni posejali radič Grumulo verde (zelen ali rumen), ga sedaj za mesec dni pokrijte s folijo, pridelek bo za tri tedne zgodnejši in to ravno v času, ko ni druge sveže solate. V kolikor vam je dobro prezimil petršilj in drobnjak, ga del pokrijte z vlaknasto folijo, hitreje bo odgnal in vam nudil svež pridelek. Na toplo lego v vrtu lahko v tem mesecu že posejete tudi berivko. Ne pozabite, da je marec sušeč in je zato potrebno tudi že zalivati. Najbolje je to opraviti zjutraj, da so listi vrtnin do večera, ki je lahko še zelo mrzel, suhi. Če še niste, se sedaj takoj lotite priprave tople grede, v katero lahko po 14 dneh posejete solato ( mehkolistno in krhkolistno), rdečo redkvico in zgodnjo cvetačo. To zimo je marsikje uspešno prezimil tudi mangold ah blitva, ki bo, če ga nekoliko pokrijete s folijo, hitro odgnal in vam nudil liste za prvo svežo špinačo. Prav tako je sedaj zadnji čas, da si posejete v zabojčke papriko, jajčevce, gomoljno zeleno in paradižnik. Izbira semen v naših trgovinah je trenutno res pestra in za vsak okus in namen se bo kaj našlo. Najbolje je vedno skrbno prebrati navodila na hrbtni strani vrečke. O nekaterih novih sortah vrtnin, pa več v naslednjih prispevkih. Že v prejšnjem prispevku smo omenili, da soseščina rastlin pomembno vpliva na rast in kakovost pridelka posamezne vrtnine. Medsebojni vpliv sosednjih rastlin pa je odvisen tudi od vrste tal, sorte, gnojenja in podnebnih razmer. Sledi le nekaj primerov dobrih sosedskih rastlin, ki zmanjšujejo pojav bolezni in škodljivcev: • por, čebula, česen in drobnjak so dobri sosedje korenčku, ker se na njem ne pojavlja korenčkova muha, čebule pa ne napada čebulna muha; • čebula in por varujeta jagode zlasti pred plesnijo in škodljivci • zelena posajena med kapusnice preprečuje razvoj kapusovega belina in bolhačev; • kapusnice varujejo zeleno pred rjo; • zelja posajenega skupaj s paradižnikom, ne napada zeljna muha; • solata odganja bolhače na kapusnicah; • špinača in solata varujeta redkvico in redkev pred boleznimi in škodljivci; • bazilika preprečuje razvoj plesni na kumarah, privablja čebele, da bolje oprašijo kumare; • šetraj odganja listne uši na fižolu; • ognjič in žametovka zmanjšujeta pojav ogorčic na krompirju in jagodah. Nekatere sosednje rastline pa ugodno delujejo tudi ; na razvoj arome, tako peteršilj izboljšuje aromo in j okus paradižnika, vrtna kreša aromo redkvice. Krompir je boljšega okusa, če ob njem raste kumna, hren in poprova meta, šetraj pa izboljšuje aromo sola-te.Vsekakor boste morah, če žehte našteto upoštevati, že sedaj narediti res dober načrt pridelovanja vrtnin v vašem vrtu, pri čemer vam žehm veliko uspeha! Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. RAZKUŽEVANJE TAL - II. del Kemično razkuževanje tal sodi med alternativne metode fizikalnemu, Lj. parjenju ter ima v primerjavi z njim nekaj prednosti: • je enostavno izvedljivo; • časovno prilagodljivo vrstenju kultur; 0 če nimamo na voljo obstoječega parilnega sistema, je praviloma cenejše; 0 primernejše za uporabo na prostem; 0 primemo za vse velikosti površin. V osnovi veljajo za kemično razkuževanje isti predpogoji, kot so že opisani zgoraj. Izmed vrste sredstev, Id so bila v ta namen na voljo, ima dovoljenje za uporabo pri nas samo eno, basa-mid granulat (aktivna snov dazomet). Učinkuje v obliki plina, ki se s pomočjo talne vlage sprošča iz granulata ter se v tleh giblje po zračnih porah - praviloma v smeri višje temperature. Zatira glive, žuželke, ogorčice (nematode), nekatere bakterije in eno- ter večletne plevele v tleh. Je preizkušen pripravek, ki ga uspešno uporabljajo v več kot 80 državah sveta. Sredstvo je ekološko sprejemljivo, saj dazomet razpade na razgradne produkte, ki se v naravnih procesih v tleh hitro pretvorijo v rastlinska hranila (ratlinam dostopno žveplo, dušik, bikarbonat). Nobena snov, ki nastane pri razgradnji basamid granulata na atmosfero ne deluje škodljivo. Velika prednost basamid granulata je prilagodljivost uporabnikovim potrebam. Lahko ga uporabljamo tako na prostem kot na pokritih površinah (rastlinjaki, tuneli, tople grede). Primeren je za uporabo na majhnih (npr. domači vrtovi, tople grede) in na velikih pridelovalnih površinah. Z njim razkužujemo Uidi zemljo oz. substrate v kupih. Lahko ga trosimo s trosilnikom ah ročno in pri tem uporabljamo gumijaste rokavice. V tla ga nato vdelamo s prekopalnikom ah ročno. Primeren je torej za velike in male pridelovalce. Uporaba basamid granulata je preprosta. Za njegovo optimalno delovanje pa je potrebno upoštevati nekaj dejstev, ki so poudarjena v nadaljnjem besedilu, ki opisuje postopek njegove uporabe. Plin, ki razkužuje tla, se sprošča iz granul pod vplivom talne vlage. Zato ne smemo razkuževati suhih tal. Zadostna in pravočasna vlažnost tal je pomembna mdi zaradi tega, ker plin deluje le na oživljene organizme v tleh (npr. kaleče plevele, oživljene spore gliv). Ker ima plin sposobnost potovanja le DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Kmetje so se že od nekdaj ukvarjali mdi z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Včasih so največ izdelovali orodja in pripomočke za delo na kmetiji in predelovali domače pridelke. (c)e danes je vsem znana izdelava suhe robe in domača umetna obrt. Med številnimi dopolnilnimi dejavnostmi, za katere se danes odločajo slovenski kmetje, je turizem ena od najpogostejših, če že ne najpomembnejših. To pravzaprav ni čudno, saj daje kmetu možnost, da poleg svojega dela proda mdi svoje pridelke na lastni mizi in po znamo višji ceni. Tradicija turističnih kmetij v Sloveniji sega že v čase pred 2. svetovno vojno. Vendar se je pravi razvoj začel šele po letu 1970. Danes imamo v Sloveniji registriranih prek 200 stacionarnih turističnih kmetij, več kot 250 izletniških kmetij in 100 osmič in vinotočev. Odločitev za to dejavnost pa je žal povezana s številnimi omejitvami, med katerimi so mdi zakoni. Kmet se mora po tem, ko se odloči za uvedbo dopolnilne dejavnosti - turizem na kmetiji, spopasti mdi z vsemi zakoni, predpisi, uredbami in pravilniki, ki urejajo to dejavnost. Znanje, pogum, dobra volja in denar torej niso vse. Turistično dejavnost na kmetijah namreč ureja prek 20 zakonov in pravilnikov. Prav zaradi tega prihaja na različnih upravnih enotah in območjih do različnih razlag členov in tako ponekod dobijo kmetje registracijo brez težav, drugje pa se zadeve zapletajo. Zakonodaja trenutno opredeljuje in omogoča dve možni obliki turistične dejavnosti. Izletniški turizem, kjer gostom nudijo hrano in pijačo. Ta oblika turizma zajema tako imenovane osmice (znane predvsem na Primorskem), vinotoče in kmetije odprtih vrat. Stacionarni turizem pa gostom poleg hrane ponuja še pre- nočišče (sem sodijo mdi počitniška stanovanja - apartmaji in kampi na kmetijah). Najpomembnejši predpisi, ki urejajo turizem na kmetiji, so: zakon o gostinstvu, pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo delo v gostinski dejavnosti. Zelo pomembni so mdi zakoni in pravilniki s področja zdravstveno-sanitame-ga področja. Seveda pa morajo kmetje upoštevati mdi vse predpise davčne zakonodaje. Za kakšno obliko turistične dejavnosti se odločijo kmetije, je odvisno predvsem od kraja, lege kmetije in prostorskih možnosti, ki jih imajo. Bistveni predpisi, ki so opredeljeni v zgoraj navedenih pravilnikih, se dotikajo urejenosti kmetije in prostorov, ki so namenjeni gostom. Tako morajo zunanja ureditev, notranji prostori in oprema kmetije biti prilagojena krajevnim arhitekturnim značilnostim. Prostori, v katerih gostom strežejo jedi in pijačo, morajo zagotavljati domačnost in ne smejo biti opremljeni tipično gostilniško. Seveda pa morajo biti ločeni od kuhinje, kjer se pripravlja hrana. V sami kuhinji pa je treba ločiti čisti in nečisti del, vendar pa za to nista potrebna dva prostora, če so ločene čiste in nečiste poti. V tem primeru se ne sme hkrati prati solata ali krompir in rezati meso na isti površini. Pravilnik določa tudi ureditev sanitarij za goste, ki morajo biti, odvisno od velikosti turizma, ločeni za ženske in moške. Na kmetijah, kjer ponujajo gostom tudi prenočišča, morajo imeti urejene tudi sobe z lastno kopalnico in poseben družabni pro- stor. Če se gostje odločijo, da bodo preživeli počitnice na kmetiji, največ povprašujejo po sobah z lastno kopalnico, zato je razmišljati o sobah brez lastne kopalnice pri vseh novih naložbah nesmiselno. Gostje se morajo na kmetiji počutiti prijetno in domače, na kar morate misliti, ko opremljate prostore zanje. Izletniške kmetije (kmetije odprtih vrat) lahko gostom ponudijo hrano in pijačo, vendar le tisto, ki je pridelana na njihovi kmetiji. Tako lahko ponudijo svoj mošt, vino, sadni sok in žganje, od dokupljenih pijač pa le mineralno vodo. Prav tako naj bi gostinsko dejavnost kmetije opravljale le ob koncu tedna in praznikih, med tednom pa samo izjemoma, če imajo vnaprej najavljene skupine. Še preden se boste odločili za uvedbo turistične dejavnosti na kmetiji, se zamislite in pretehtajte vse okoliščine. Prvi pogoj za uvedbo turizma na kmetiji je urejena kmetija. Gostje, ki bodo obiskovali naše kraje, bodo v veliki meri prihajali zaradi čiste narave in okolja. Zato naj bo naša vsakdanja skrb, da jo tako tudi ohranimo. Če se vam ob branju tega članka porodijo še kakšna vprašanja ali pa če se sami ne morete odločiti, se za pomoč lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo. TUrizem postaja vedno bolj zanimiva in donosna panoga v gospodarstvu, ne le v svetu, ampak tudi pri nas. Vedno več ljudi želi spoznati poleg naravnih, kulturnih in drugih zanimivosti tudi ljudi, njihove šege in navade. Mnogi turisti so naveličani bučnih turističnih središč, hotelskih storitev in neosebnega odnosa. Povpraševanje po bivanju na kmetiji, po domačnosti, gostoljubnosti, stiku z naravo se povsod po svem veča. Andreja Žolnir v prehrani • hmelj v prehrani Omleta s hmeljskimi poganjki • sendvič 4 - 5 jajc zmešamo v posodi, dodamo ščepec soli in malo popra. Dobro premešano ter dodamo za skozi zračne pore tal, zemlja ne sme biti zbita, temveč jo moramo pred ste-riliziranjem prerahljati kot bi jo pripravili za neposredno setev oz. sajenje rastlin. Vlažnost tal vsaj teden dni pred začetkom razkuževanja naj bo 60-70% vodne kapacitete (če stisnemo zemljo v pest, se tvori gruda). Globina, na katero prerahljamo da in potem mdi vnesemo sredstvo, je odvisna od globine koreninskega sistema gojene rastline in patogena, ki ga želimo zatreti. Pri večini zelenjadnic, enoletnih in trajnih cvetočih rastlin, jagodah in grmovnicah zadostuje prerahljanje tal in nato zadelava Basamid granulata do globine 25 cm. Izjema so škodljivi organizmi, ki se nahajajo v globljih plasteh tal. (npr. bela gniloba -Sclerotinia sclerotiorum), trohnoba paradižnikovih korenin in stebla -Didymella lycopersici, ter trdoživejše oblike ogorčic - koreninske in cisto-tvome), ki se lahko nahajajo mdi v globini 30 do 40 cm in več, če jim globina tal to omogoča. Odmerki sredstva se gibljejo od 40-60 g/m2, odvisno od vrste patogena. Pri razkuževanju globljih plasti tal kot 25 cm povečamo količino sredstva za 15-20 g4n2 za vsakih dobro pest svežih hmeljskih poganjkov. Tako pripravljeno maso vlijemo na vročo mast ali olje ter pečemo, dokler jajca ne zakrknejo. Omleto razrežemo in ponudimo v obloženem kruhu (najbolje črni kruh). 10 cm globine. Preden se odločite za prvo sterilizacijo svetujemo, posvet s področnim strokovnjakom ali s svetovalci distributerja tega fitofarmacevtskega sredstva, ki po dogovoru tla sterilizirajo. Sredstvo enakomerno posujemo po tleh ter takoj zadelamo v da. Zadelamo z istim orodjem, s katerim smo tla rahljali. Tla povaljamo in zastremo z nepropustno folijo, robove pa obtežimo z zemljo. Na večjih, za zastiranje neprimernih površinah, zastiranje, ki je drago in v tem primeru neprimerno, nadomestimo z zalivanjem (pore tal v površinskem sloju morajo biti z vodo zasičene vsaj 48 ur), kar prav tako preprečuje izhlapevanje plina. Basamid granulat lahko uporabljamo celo leto. Kako hitro mine postopek sterilizacije je odvisno od temperature tal (osnova je temperatura v globini 10 cm). Sterilizacija pri temperaturi tal nižji od 5“C, ni smiselna. Pri temperami! tal višji od 20 "C, je čas od sterilizacije do setve oz. saditve krajši (celo samo 7-10 dni), pri temperami! 15-20 "C 2-4 tedne, pri 5-15 "C 3-6 tednov. Po času, namenjenem učinkovanju sredstva, tla s površinsko obdelavo prezračimo. Globina zračenja naj bo enaka globini predpriprave tal (isto orodje). Odzračevanje je pri višjih temperaturah hitrejše in traja v praksi približno 7-10 dni. Pred setvijo oz. saditvijo naredimo kalilni test s krešo ali solato. Če steriliziramo zemljo v kupih, jo na očiščeni, trdni podlagi porazdelimo v 20 do 25 cm plasti, ki jih posujemo z basainidom (40-60 g/m2). Kup naj bo visok do 1 m. Za enakomerno porazdeljevanje zemlje z basamidom je zelo primerna uporaba mešalca za beton. Kup prekrijemo z nepropustno folijo in pustimo učinkovati 5-7 dni. Nato zemljo prelopatamo in naredimo kalilni test. Zaradi naknadnega sproščanja plina iz tal morajo biti rastlinjaki, ki jilt razkužujemo neprodušno ločeni od sosednjih, v katerih se nahajajo rastline oz. popolnoma brez rastlin, ker bi jih sicer pomoril. Če sredstvo uporabimo na prostem, moramo upoštevati, da mora biti ločilni pas med tretirano površino, in površino posejano oz. posajeno z rastlinami en meter. Ne glede na izbrano metodo sterilizacije tal upoštevajmo, da so takšna tla idealen življenjski prostor za vse vrste patogenih organizmov, zato se zaradi neupoštevanja higienskih ukrepov lahko v njih razbohotijo tudi manj trdoživi organizmi, s katerimi običajno nimamo problemov. Žarišča naknadnih okužb so predvsem neočiščeni ah slabo očiščeni robovi, večje zemeljske grude, zemeljska gruda na koreninah, vkolikor tla v setvenicah niso bila sterilizirana, okužene sadike in seme ter neočiščeno orodje. Andreja JEVNIŠEK, dipl. inž. agr. Savinjske doline rBVESTILA februar2000 29 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8.do19., SOBOTA 8.do12. ure, SERVIS: ponedeljka do petka 8.do12. ure in od 13. do 17. ure. mmmmtmmsm V MESECU FEBRUARJU POSEBNA PONUDBA GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE I ZAMRZOVALNE SKRINJE ZAMRZOVALNE OMARE POMIVALNI STROJI SUŠILNI STROJI DODATNI 5 % POPUST ZA GOTOVINO ALI NAKUP NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI . TELEVIZORJI AKUSTIKA . REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE . MALI GOSPODINJSKI APARATI . ANTENE, ANTENSKI PRIBOR . RTV-SERVIS .SERVIS SESALNIKOV VORWERK BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km GOSPODINJSKI APARATI CANDY 10 % POPUST ZA GOTOVINO ALI NAKUP NA 10 OBROKOV BREZ OBRESTI MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 HVALA ZA ZAUPANJE HLADNIH DNI ŠE NI KONEC. KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8; do 18. ure PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE IN PROCESNE OPREME Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala AKCIJA - kuhinje gorenje OBVESTILO! Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulant^ Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 70 Mobitel: 0609 646-202 PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063 / 702-250, faks: 702-251 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ...M! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! • AKCIJSKE CENE STREŠNIKA BRAMAC IN OPEKE MODUL • DO 15 % POPUSTA ZA OSTALE IZDELKE IZ PRODAJNE PONUDBE *** NOVO *** NOVO *** • PRODAJA GOSPODINJSKIH IN TEHNIČNIH PLINOV • MEŠANJE JI BOVIH FASADNIH IN NOTRANJIH BARV V SAM-u NISI NIKOLI SAM. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197, 71-00-600 posredovanje dela za študente in dijake, naročanje napotnic tudi po telefonu, Delovni -čas: fotokopiranje A4, č/b, 8 SIT, d.an.°jl d.° l^ure’ ì 'OHS 30 IZ, iaks: at>3 70S » IS, GSM: 041 *78 775 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 114 X te 750 X 20 Tigar .. «4*18 83x20 13^x28 JQO/70 R 20 14,9 X 18 360/70 R 28 16,9 X 28 380/70 R 28 184 X JO 420/70 R 28 750 X 20 480/70 R 28 124X24 480/70 R 30 11,2X24 480/70 R 34 9J X 24 104IS20 Continental VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 X 16 ..........6.5X6,00 SIT 750 X 16 ....... 10.1X3,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! SE PRIPOROČAMO Prodaja gradbenega in tehničnega blaga ▼ Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 • LEPILO ZA PLOSCICE 25 kg 990,00 SIT • POTOPNE ČRPALKE 9.300,00 SIT za 950,00 SIT od 900,00 SIT/m2 dalje Ponujamo vam: •vinogradniške stebre •keramične ploščice •pohištvene cevi •jupol 15 I za 2.967,00 SIT •premaze za les SAD0LIN •vijake KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM februar2000 Kronika Iz policijskih poročil Tudi sredogorje je lahko nevarno Gorske nesreče se dogajajo tudi v sredogorju. Kamnik na južnem obrobju Savinjske doline je bil v preteklosti prizorišče že več nesreč, zadnja pa se je zgodila prav na dan kulturnega praznika. Na Kamnik se je tega dne odpravil tudi 43-letni Matjaž L. iz Žalca. Pri sestopanju z gore je izgubil ravnotežje in padel s treh metrov na manjšo skalo. Pri tem'se je hudo telesno poškodoval. Na kraj nesreče so prišli gorski reševalci z zdravnikom, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Tatovi kradejo celo panje Za tatove so zanimivi različni predmeti, očitno tudi čebelji panji. Neznani storilec je v času od konca januarja do 9- februarja ukradel kar štiri nakladne čebelje panje, ki so bili postavljeni v gozdu ob lokalni cesti Liboje - Pongrac, izven naselja Zagreben. Tat je lastnika panjev Vinka Z. oškodoval za približno 80.000 tolarjev. IPCMIMBHIl swaw Matke 8/a, 3312 PREBOLD tel.: 063 724-206, o41 666-598 Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (rumena stavka pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel: 710-23-80, faks: 710-23-81 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA VERBNJAKA z Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, se v tako velikem številu poslovili od dragega pokojnika in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih slovesa. Posebna zahvala velja Lovski družini Polzela, njihovemu govorniku in rogistom za lepo pripravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi čebelarjem, govornikom, pevcem in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli lajšali bolečino ob slovesu. Hvala pogrebni službi Morana. Žalujoči: žena Darinka ter sinova Ludvik in Radivoj z družinama Sedaj je v srcu prazno mesto ... Mamino. In ni ga človeka na svetu, ki bi ga mogel zapolnili ... ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FANIKE ŽNIDAR iz Pod vrha. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in je v času njene dolgotrajne bolezni niste pozabili. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje, svete maše, sveče in drugo pomoč. Posebna hvala pogrebcem, g. Zidanšku za cerkveni obred s somaševanjem, poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. Debelaku za govor ob slovesu. Žalujoči: hčerka Irena in Marija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata KARLA SIRŠETA iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter ustno in pisno izrazili sožalja. Hvala gospodu župniku, govornikoma, pevcem, gasilcem in godbi na pihala iz Prebolda. Žalujoči: žena Ljudmila, sin Tomaž in hči Ivica z družinama Mali oglasi Mali oglasi Mali oglasi Mali oglasi MLAD PAR KUPI VIKEND ALI MANJŠO HIŠO V OKOLICI ŽALCA. Tel.: 41 910 069. OBREZUJEM VSE VRSTE SADNEGA DRETJA IN VINSKO TRTO. Javite po telefonu: 702-433. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: •pralnih strojev •štedilnikov •sušilnih strojev •zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ • POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL 063 720-003, 720-660,7000-640 Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 15. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, ljuba mamica, omica in tašča JOŽICA ŽILNIK z Vranskega. Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Ivan in hčerka Romana z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi najboljšega moža in očeta BRANKA KVEDRA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi in mu pomagali predvsem v času bolezni ter vsem, ki so mu pomagali in mu želeli pomagati, ko nas je obiskal angel smrti. Žalostna žena, hčerke in sorodniki Nemila smrt te nam je vzela, odšel si tja, kjer ni bolezni ne solza. Spomnite se, kako sem trpel, z molitvijo pristopite h grobu in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija in pradedija JERNEJA RAMŠAKA iz Pongraca (18. 8. 1919 - 26. 1. 2000) se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali na domu in darovali vence, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala Krajevni skupnosti Griže. Prav tako se zahvaljujemo za lepo slovo od doma, gospodu župniku za cerkveni obred, gospe Ropotar za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvaležni vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice MINKE ŠULER iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala godbi iz Liboj, solistu za odigrano »Lipo«, pevcem za odpete pesmi, govornici ge. Ropotar in pogrebni službi Ropotar, krajevni skupnosti Griže in g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Franci, hčerki Veronika in Minka z družinami ter ostalo sorodstvo Kronika februar2000 STRAHOVNIKdoo Pogrebna služba - z dolgoletno tradicijo, - s konkurenčnimi cenami, - široko ponudbo storitev in opreme. v Vrečar jeva 2, Žalec tel.: 063/ 716-810 715-605 GSM: 041 425-620 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Ob 10-letnici poslovanja se Vam zahvaljujemo za zaupanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mame in stare mame IVANKE OREHOVEC iz Čepejj (1. 6- 1950 - 19. 1. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala družinama Vranič in Cizej, kolektivoma Štorman in Filač - Slovan, pevcem, pogrebcem, govorniku, g. župniku Jožetu Turineku, zdravstvenemu osebju ZD Vransko ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Srečko, Sandi in Jure ter hčerka Vera z družino » JOŽEFE ZOFI LEŠER iz Šempetra (21. 2. 1912 - 21. 2. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe. Prisrčna hvala moškemu pevskemu zboru Šempeter, cerkvenim pevcem, duhovniku g. Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar. Vsi pjeni ALOJZU TURNŠKU iz Zg. Gorč 16. 2. 2000 je minilo leto žalosti. Zelo te pogrešamo, a nismo sami - povsod si z nami ti. Prisrčna hvala vsem, ki ste vzeli trenutek časa v tem dolgem letu, postali ob njegovem grobu in z lepo mislijo počastili njegov spomin. Vsi, ki smo te imeli radi. Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot Vam gor v nebo. ZAHVALA Ob bolečem in krutem spoznanju, da smo mnogo prezgodaj, v 52. letu izgubili ljubo mamo, sestro in svakinjo MARINKO ŠTORMAN rojeno Breznik iz Podloga pri Šempetru se vsem, ki ste nas spremljali z lepimi mislimi, izrazili sožalje, ji prinesli cvetje in sveče, darovali za sv. maše, ter jo pospremili na zadnjo pot 31. 1. 2000 na šempetrsko pokopališče, iskreno im najlepše zahvaljujemo. Še posebej hvala za ves trudv med njeno kratko boleznijo g. dr. Petru Strouhalu iz ZD Žalec, g. dr. Matiju Jurkoviču, g. dr. Francu Grilu in ga. dr. Renati Šibli ter vsemu osebju gastro oddelka bolnišnice Celje, KS Šempeter, g. župniku Mirku Škofleku in g. dekanu Branku Zemljaku, šempe-trskim pevcem, trobentaču g. Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar, še posebej vsem vaščanom iz Podloga za sočutje in pomoč. Nikoli je ne bomo pozabili! Njeni: sinova Vinko in Robi, brata Franci in Rafko ter sestra Ivica z družinama ter ostalo sorodstvo O, mati! Kaj naj najdem v zameno za Tvoje srce ... (A. GradnikJ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice LEOPOLDINE PIRNAT iz Dobrteše vasi 78 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe. Prisrčna hvala govornici ge. Ivanki Ropotar, moškemu pevskemu zboru Šempeter, praporščakom, g. duhovniku Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Ida in Anica z družinama, vnuki in pravnuki Pozimi narava miruje, zaspi, znova pomlad jo v življenje zbudi. Ko pa srce obmiruje, se ustavi, nobena ga solza več k bitju ne spravi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedka in tasta FRANCA COKANA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, govornikoma g. Krajncu in g. Rozmanu, pevcem, dekanu g. Zemljaku za opravljen obred, solistu za odigrano Tišino, članom ZB ter pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: sin Franci, hčerki Marta in Magda z družinami V SPOMIN 11. marca bo minilo deset let, odkar med nami ni več dragega moža, očeta in starega ata - ELIJA PAJKA iz Zabukovice. Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Zena Dragica, sin Jelko z družino, hčerka Irena z družino ter ostalo sorodstvo Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.« (Kajuh) V SPOMIN 12. februarja je minilo že tretje leto, odkar nas je mnogo prehitro zapustila naša draga žena in mamica HILDA DORNIK. Vsem, ki ji s svečkami in cvetjem še vedno radi pokažete, kako radi ste jo imeli, iskrena hvala. Njeni najbližji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame KATARINE POZNIČ iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in tolažilne besede. Posebna hvala pevcem, župniku, govorniku in sosedom, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Marija in sin Milan z družinama ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina in brata ZDENKA KOLARJA iz Kasaz (4 6. 1956 - 12. 1. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala govorniku g. Mlinariču, pogrebni službi Morana ter g. Kisovaiju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi februar2000 Zanimivosti Nova razglednica Petrovč Krajevna skupnost Petrovče je založila nove razglednice Petrovč. Na razglednicah so fotografije Tanje Knez Predan, oblikovala in natisnila pa jih je Marginalija, d.o.o.. Delovna vaška skupnost Prebivalci Dobriča pod Goro Oljko dobro vedo, da je potrebno za prijetno bivanje imeti dobre medsosedske odnose in da je druženje krajanov zelo koristno. Odločili so se, da bo njihovo druženje namenjeno delu in zabavi. Tako so tudi v lanskem letu uspešno nadalje- vali z obnovo zidanice Župrl. S prostovoljnim delom so v njej uredili dva večja prostora, kjer so pričakali leto 2000. Poleg tega veliko pozornosti posvečajo izobraževanju. V preteklem tednu so imeli v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Maribor predavanje in praktični prikaz rezanja vin- ske trte, ki se ga je udeležilo 40 krajanov. Vsak petek v februarju pa se dekleta pod strokovnim vodstvom izobražujejo v izdelovanju suhih in svežih cvethčnih sestavov, dekoracij iz sadja in zelenjave, pripravljajo pogrinjke in kulinarične posebnosti. Svoje izdelke bodo prihodnji mesec razstavile v Domu krajanov Andraž.. T. T. Obnova plantaž, prodaja sadik, sajenje novih drevesnic Višje temperature in zemlja, ki se po brazdah že suši, nas spominja na čas spomladanskega sajenja. Na Sadjarstvu Mirosan v tem času obnavljajo stare plantaže v velikosti 8 ha. Posajene bodo s sortami elstar, zlati debšeš, braebum, carjevič, jonagold in idared. Iddi prodaja sadik gre v tem času zopet bolje, saj je dolga zima, po besedah tehničnega direktorja Vlada Korberja, onemogočala prodajo. Na zalogi imajo še vedno veliko izbiro različnih vrst in sort sadnega drevja in grmičevja, od najbolj razširjene slovenske vrste - jablane do hruške, kutin, sliv, marelic, breskev, češenj, ribeza, joste, malin, robid, ameriških borovnic, aktinidije ter trte. V tem času se na Mirosanu pripravljajo že na sajenje novih drevesnic, saj bodo v ta namen uvozih najkvalitetnejši brezvi-rusni material za pridelavo 230.000 sadnih sadik za domači in tuji trg. Kot vsako leto so tudi v tej sezoni izvozih 20 tisoč sadik v Belgijo, pripravljajo pa še izvoz sadik v Nemčijo, kjer se odpirajo novi trgi. T. Tavčar Anton Slemenšek, podajalec sadik, kaže kupcu Rudiju Balohu, kako se posadi in obreže jablana, ko se posadi. Gradnja škarpe na desnem bregu Savinje m Polzeli. Obnavljajo jez in škarpo • Razglas Na pustni torek III. slovenski tabor Sporočamo vam, da se v Žalcu organizira III. vseslovenski tabor pod naslovom ZA ZEDINJENO SAVINJSKO DOLINO. Shod bo potekal 7. 3. 2000 na prireditvenem prostoru II. vsemogočnega slovenskega tabora od tretje ure popoldne dalje do poznih nočnih ur. Prišli bodo govorci iz cele dežele Savinjske in se potegovali za svete obljube, da smo Savinjčani en narod, en prostor, en župan. Vabljeni podaniki razdeljenega kraljevstva ŽALSKEGA, da se tega shoda, ki je za nas izrednega pomena, čim bolj številčno udeležite, in to brez MASK. Za izbrane udeležence bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in muziko. Vaški odbor P. S. Prijave z najavo vaše skupine in vsebinskim konceptom lahko pošljete na uredništvo Utripa do 5. marca 2000, zaradi organizacije, ki je potrebna za tako veličasten shod. Shod bo ob vsakem vremenu. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.sii izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek. Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Airičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Mojca Cestnik, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov. Stoletne vode so leta 1990 na Savinji povzročile ogromno škode. Odneslo je precejšnji del nabrežja ob skoraj vsem toku Savinje, deloma ali v celoti je bilo odplavljenih in poškodovanih več jezov in mostov. Najprej so popravih mostove ah jih zgradili na novo, druge posledice pa večinoma še vedno niso odpravljene. Uidi na Polzeli je pobesnela voda povsem uničila jez in škarpo pod mostom. Prejšnji teden pa so delavci Podjetja za urejanje voda, PUV Celje, končno pričeli z delom. Večino sredstev za to bo prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, nekaj pa tudi občini Polzela in Braslovče. T. T. Za čistejši Žalec Pod idilično podobo s snežno odejo pokritega mesta se skriva tudi vehko nesnage, ki se pokaže, ko sneg skopni. Zato so se v Žalcu hitro lotih čiščenja uhc, tako da bo imelo mesto spet lep obraz. Upajmo, da bodo temu zgledu sledili tudi v drugih krajih Savinjske dohne. T. T.