mmmtcutmmMua TRGOVSKI LIST fr0€»wfxio, :taclTSMtrI|€> In otMrf. 11 m T — [ —■———IIIHHH—HMIii Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za M* leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. W'4YrM4MMiUi LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 10. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 29. Nova potniška tarifa. S 1. marcem t. 1. je stopila v veljavo nova potniška tarifa. Po obliki in z ozirom na dejstvo, da velja enotno za celo kraljevino, bi se ta tarifa lahko smatrala ?.a nekako pridobitev, toda če jo podrobno analiziramo, nam z gospodarskega stališča nova tarifa ne predstavlja posebne pridobitvi'. Tarifa je bila delana, ikakor se v naši železniški komercijalni službi večinoma dela, brez točnih statističnih podatkov in brez računskih zaključkov potniškega prometa v naši kraljevini za pretekla leta. Imelo se je pred očmi v glavnem dva momenta in sicer predvsem izenačenje različnih predpisov, ki so veljali po posameznih železniških direkcijah in recepcija nekaterih naprav, ki so v potniškem prometu inozemskih držav že davno upeljane in so se izkazale kot zelo praktične in koristne. Edin ko-morcijalen moment, ki je bil pri sestavi nove tarife nekoliko vpoštevan, je bil ta, da se opaža v Višjih razredih potniških vlakov, kakor tudi brzo-vlakov zelo majhna frekvenca. Logična posledica tega dejstva bi morala biti, če se je želelo pridobiti večje število potnikov za višje razrede, da se cene voznih listkov za višje razrede v relaciji napram ceni, ki velja za III. razred, nekoliko znižajo. Zastopnik Zbornice za T0I v Ljubljani jo na lanskoletni anketi v Beogradu predlagal, naj bi se pri nas uvedlo pri potniških vlakih razmerje cen voznih listkov po švicarskem vzoru 1:1 V'2'.2 namesto sedanjega razmerja 1:2:3, ki je razen pri nas samo v Češkoslovaški še v veljavi, docim imajo vse ostale države mnogo ugodnejša razmerja. Sedanja napetost cen voznih listkov ni v nikakem razmerju z udobnostjo, ki jo nudi potniku potovanje v višjih razredih napram III. razredu, kar je tudi glavni vzrok nezadostne frekvence prvega in drugega razreda od strani plačujočih potnikov, ki ne uživajo nikakih ugodnosti. Konferenca tega predloga ni upoštevala in zato nova tarifa frekvence v višjih razredih ne bo povečala. Drugi predlog, ki v novi tarifi ni bil upoštevan, je bil, da naj se tudi pri potniških vlakih za razdalje preko 100 km upelje stopnjevito tarifo namesto sedanje čiste kilometerske tarife. Interes železnice bi moral biti, da ravno na ta način favorizira potovanja na večje razdalje, pri čemur ima železnica tudi razmeroma največ zaslužka. Ker se pa je uvedla stopnje-vita tarifa samo za brzovlakov promet, je to brezdvoma enostranost, ki bo predvsem v prilog inozemskih br-zovlakovih potnikov, docim groš domačega potujočega občinstva z novo tarifo ni ničesar pridobil. Tudi razmerje cen brzovlakovih voznih listov uaprain potniškim, ki znaša pri nas pri začetnih kilometrih 2:3:4 je pretirano visoko. Srbske državne železnice so imele pred vojno brzovlakovo tarifo v razmerju 1 M> :2% :33/o napram potniškem in južna železnica pa je imela v Avstriji razmerje ki bi stvarno brez dvoma tudi za naše prilike najbolj konveniralo. Pro-centualni popusti po novi brzovlakovi tarifi znašajo: I. razred I I. razred 111. razred Razdalja v odstotkih 50 km 12'5 0 0 100 km 12-5 0 0 200 km 15 2 5 300 km 16 5 10 400 km 17‘5 7 15 500 km 19 12 20 700 km 23 17 30 1000 km 25 20 36 Uvedba predplačilnih listkov je v novi tarifi samo teoretičnega pomena. Cene so tako visoko nastavljene, da bi moral biti abonent noc in dan na železnici, da bi mogel izkoristiti vozni listek. Ako primerjamo cene regionalnih mesečnih voznih listkov pri nas in v Avstriji, vidimo, da stene mesečni listek za vse proge na Nižjem Avstrijskem preko 1000 km 80 šilingov ali 640 Din, dočim stane pri nas 3.425 Din. Vsled tega trgovski potniki, trgovci in industrijci okrožnih listkov in abonementov ne bodo mogli izkoristiti. Z ozirom na gornja razmotrivanja prihajamo do zaključka da je smatrati novo potniško tarifo samo za elaborat prehodnega značaja in da bo cel kompleks vprašanj, ki so v zve-zi z ureditvijo komercijelne strani potniškega prometa v naši Kraljevini treba takoj, ko bodo dogotovljene podrobne statistike frekvence za leto 1926 in 1927, podvreči temeljiti reviziji, pri kateri bo treba predloge gospodarskih krogov nekoliko bolj upoštevati, kakor se je to zgodilo to pot, ko je Generalna direkcija zastopala skozinskoz ozkoprsno fiskalno stališče. JUGOSLOVANSKI TUJSKI PROMET. podatkih državne direkcije pomorskega prometa v Splitu so bile frekvenčne številke jugoslovanskih paro- moŽb v treh letih 1925, 1920 m 1927 sledeče: 787.399, 1,091.078, 1,215.437 oseb. Dvig je zlasti posledica velikega prirastka v tujakem prometu. Za letošnje leto računijo še z nadaljnim dvigom. V Splitu se bo vršila v bližnjem času konferenca tujskoprometnih interesentov, ki se bo pečala z vprašanjem potrebnih novih hotelskih stavb. Kot temelj služijo načrti dunajskega arhitekta Alfreda Kellerja iz zadnjih predvojnih let. ' KOŽNI SEJEM V LJUBLJANI. Kožni sejem v Ljubljani na velesejmu se ponovi dne 20. marca t. 1. Interesenti naj pošljejo na naslov >Divja koža«, Ljubljana, kože vseh vret divjačine, dobro sušene in neustrojene, do 15. t. m. BANKOVCI PO 10.000 KRON. Oni bankovci, ki jih je izdala Avstiij-ško-ogrska banka in se glasijo na 10.000 kron ter imajo napis >Deutschoster-reichc, se sprejemajo pri glavnem za vodu in pri podružnicah Avstrijske Narodne banke samo še do 31. marca 1928 v zamenjavo. Po tem dnevu ugasne za banko vsaka obveznost, da bi dala zanje katerokoli odškodnino. BORZA ZA SUROVO MASLO NA DUNAJU. V prostorih dunajske produktne borze se vršijo vsak teden enkrat sestanki interesentov trgovine s surovim maslom, m sicer ob petkih. Ni pa še določeno, če se bo ta inštitucija primerno razvila, kar je odvisno od udeležbe v poštev prihajajočih krogov. V novih uzansah borze za poljedelske produkte so sprejete tudi določbe za trgovino s surovim maslom in z jajci. Ukinitev direkcije pošt in telegrafa v Ljubljani Kakor poročajo današnji dnevniki, namerava minister pošt in telegrafa ukiniti poleg poštne direkcije v Splitu tudi ljubljansko direkcijo. Nimamo še avtentičnega poročita o nameri g. ministra pošt, vendar moramo /.e danes z vsem povdarkom opozoriti merodajne faktorje, da bi povzročila ukinitev poštne direkcije v Ljubljani celi Sloveniji, zlasti pa našim gospodarskim krogom, nedo-gledno škodo. Komaj se je poštni in telegrafski položaj izboljšal iti smo prišli do urejenih razmer, se že hoče /. novimi uredbami vse zopet spraviti v prejšnji položaj nereda in kaosa. Kje naj bi mogel inšpektorat izvrševati vse naloge direkcije? Sposoben aparat in brezhibno poslovanje sedanje direkcije se zlahka ne da nadomestiti. Merodajni faktorji naj bi pomislili, da je Slovenija obmejna pokrajina in da mora že z ozirom na zunanje-pol.itični položaj, ako se že noče upoštevati gospodarskih momentov, imeti brezhibno poštno upravo, ki bo vedno na mestu in kos vsem svojim nalogam. Izgovor g. ministra pošt, da namerava z ukinitvijo poštne direkcije štediti, ne drži in je jalov. Iz prakse vemo, da so imele vse take štednje nedosledne posledice, a da o prihrankih pri tem sploh ni bilo govora. Kako naj beograjska direkcija vodi posle ljubljanske direkcije, ko sama niti svojih ne ob- vlada. Prepričani smo, da se vse reforme vršijo le iz golih centralističnih stremljenj. Mesto da hi se stremelo za izpopolnitvijo pomanjkljivih zvez v obsegu, ki bi odgovarjale zahtevani naše trgovine in industrije, se hoče iz razlogov štednje uničiti še to, kar imamo dobrega. Gospodarski krogi Slovenije zahtevajo, da ostane poštna direkcija neokrnjena, tla bo mogla tudi v bodoče služiti interesom gospodarstva in ne pripustijo, da postane tudi naša direkcija žrtev nesrečnega centralizma, ki upropašča še ono, kar smo si z največjo muko in pridnostjo naših ljudi zgradili. Z ukinitvijo ljubljanske poštne direkcije so nas strašili že v letu 1925 in danes nas zopet vznemirjajo. Sistematična gonja, ki hoče Slovenijo gospodarsko popolnoma uničiti, je tako dobro organizirana, da ue mine dan, ko ne bi slišali o kakem novein napadu, ki nas hoče gospodarsko popolnoma degradirati in spraviti v gospodarsko odvisnost Zagreba in Beograda. Stopnjema in previdno nam jemljejo vsako možnost za gospodarski razvoj, da moramo končno izkrvaveti in omahniti. Slovenski gospodarski krogi odločno protestirajo proti nameri g. ministra pošt, ki hoče Slovenijo gospodarsko zoperstavljati in svarijo merodajne kroge pred takimi nevarnimi eksperimenti, ki morajo imeti najdalekosežnejše posledice za naš gospodarski razvoj. Konzumna društva, nabav-Ijalne zadruge in naše trgovstvo. Dejstvo je, da so se od prevrata do danes konzumna društva tako razvila in pomnožila, da resno ogrožajo zlasti trgovce detajliste. Naši trgovci so po prevratu posvečali delovanju konzumnih društev, nabavljalnih in železničarskih zadrug vse premalo pozornosti.. Inflacijska doba je večino tako omamila, da ni nihče slutil nevarnosti, ki se bo pojavila tekom let od strani vedno močnejših konzumov. Ne morem trditi, da še tozadevno proti konzumom od strani naših trgovskih organizacij ni dovolj storilo. Delalo se je mnogo, vendar so bili uspehi minimalni. Temu pa niso krive naše organizacije. Krivce je treba iskati drugje. Vse ovadbe, ki so jih posamezne organizacije, kakor tudi poedinci predložili obrtnim oblastvom, češ, da se v konzumih in zadrugah prodaja tudi nečlanom, so ostale brezuspešne Oblastva so take prestopke kaznovala z globami, ki absolutno niso imele ni-kakega učinka. Prestopki so se nadaljevali, trgovci so uvideli, da oblast ni na njihovi strani, konzumenti nasprotno so bili prepričani, da jim je dovoljeno kupovati tudi v zadrugah in tako sc; to poslovanje razvija z vedno večjo škodo reelne trgovine. Zdi se, da živimo v brezpravni državi, kjer se zakoni ne spoštujejo! Drugod se zdi, da so v tem oziru drugega mnenja. Pred nam.i leži razsodba upravnega sodišča na Dunaju, ki je na Ovadbo nekega trgovca potrdilo razsodbo prvoinstančnega sodišča, katero je obsodilo poslovodjo konzumnega društva, ker je nekemu članu prodal več blaga, kot ga je potreboval za svojo družino in katero je slednji potem prodal nečlanu. Upravno sodišče je priziv poslovodje Konzumnega društva zavrnilo z motivacijo, tia so konzumna društva zadruge konzumentov, ki nabavljajo blago za skupno uporabo, bodisi na debelo ali za nadrobno oddajo svojim članom. Vselej pa se mora vršiti prodaja v izmeri osebnih potreb. Nadalj-na prodaja blaga tretji osebi — nečlanu ni dopustna. Preskrbovanje nečlanov z blagom je prepovedano. V Nemčiji so davčni uradi naložili vsem zadrugam, ki se bavijo s prodajo nečlanom, poseben davek. Vse tozadevne pritožbe konzumov in zadrug so bile zaman. V Nemčiji se sicer priznava potreba in važnost zadrug, zato jih tudi podpirajo, vendar ne proti pravilom in zakonu, z druge strani pa državne oblasti v polni meri ščitijo tudi reelno trgovino, ker se zavedajo, da je trgovec oni faktor, s katerim je treba računati in ki državi največ prinaša na državnih dajatvah. Naša oblastva bi lahko brez vsakega uporabila določila zadružnega zakona z dne 9. alfrila 1873, ki je v naših krajih še vedno v veljavi. § 1 tega zakona jasno omejuje delokrog zadruge. Ta meja je v judikaturi točno določena. Obrat statutarnih poslov se mora omejevati samo na člane. Zadruga, ki gre preko tega, stvarno ni več zadruga, ampak podjetje kakor vsako drugo. Nadzor zadrug je čisto odrekel. Tako sodnijskih, kakor tudi revizijskih zvez. Zloraba je prerastla zdravo zadružništvo. Zadruga, ki posluje z nečlani, je kazensko odgovorna. Vsak prestopek lahko izzove z ovadbo na državno pravdništvo obsodbo prizadetih članov načelstva, nadzorstva in zadružnikov sploh po § 88 zadr. zakona in sicer po deželni (okrožni) sodniji radi j pregreška. Sodnija mora obsojeno zadrugo po predpisu § 37. prijaviti politični oblasti, ki mora v treh mesecih izreči je-li razpušča zadrugo ali ne. Kontrola glede članov je lahka, ker po § 14 zad. zak. sme vsakdo pri zadrugi pregledati listo članov. Taiko bi morala oblastva postopati in pritožbe bi kmalu prenehale. Nekatere zadruge in konzumi, ki prodajajo nečlanom", se sklicujejo na posebno določilo, ki določa, če je v zalogi več blaga, kakor ga člani potrebujejo, da smejo tega prodati tudi nečlanom. To določilo je za nagega trgovca najusodnejše, če ne bi bilo tega določila, bi bila borba proti zadrugam lažja. In vendar zadruge to določilo do skrajnosti in nesramno izkoriščajo sebi v nečast, trgovcu v škodo. Jasno in nepobitno dejstvo je, da v sedanjih časih občutne krize, ostre konkurence zadruge gornje določilo v zasmeh trgovstvu izigravajo, ker je absolutno nemogoče, da bi zadruga, ki se omejuje izrečno na gotovo število članstva, ne vedela za količino blaga, ki ga lahko in sme nabaviti za svoje člane. Vsak trgovec v tej krizi preračuna natančno kakšna mora biti njegova zaloga, da zadosti svojim odjemalcem v količini blaga. Tem lo-žje je to nabavijalnim zadrugam, ki ■imajo fiksno določen delokrog svojih odjemalcev. Zato je tak izgovor smešen in bi se oblastva nanj ne smela ozirati! In danes bi izrazili samo še ponovno željo, da naši tovariši posvečajo poslovanju konzumov več pozornosti, oblastva pa, da pomagajo zakonom do uveljavljenja! L. J. L. Pod kakimi pogoji in kako obavljajo nemške banke akreditivne posle. (■Konec.) B. Duplikat voznega lista. 14. Kot pravilen smatramo duplikat voznega lista tedaj, ako je opremljen z železniškim prejemnim žigom. Žige o tehtanju zahtevamo le na izrečno zahtevo. 15. V ostalem pa smo pri prevzemanju duplikatov voznih listov opravičeni postopati po svojem najboljšem prevdarku v slučajih, kjer ne prejmemo posebnih navodil, zlasti prevzeti duplikate voznih listov, ki se glase na drugi naslov, kot je oni nalogo-davca, n. pr. na kakega špediterja. 16. Pri zbirnih pošiljatvah se smatramo opravičenim, prevzeti mesto duplikata voznega lista odpremno potrdilo špediterja. C. Skladiščni list. 17. Kjer ni posebnih predpisov, sprejemamo kot skladiščne li6te ne samo one koncesijoniranih podjetij, temveč tudi take, ki so izdani od drugih oseb. 18. Skladiščni listi se morajo glasiti ali na nalogodavca, na nas ali pa na imetnika, oziroma jim mora biti priloženo potrdilo, da je blago uskladiščeno na razpolago nalogodavcu ali nam. 19. Za boniteto podjetij, oziroma oseb, pri katerih je blago uskladiščeno, ne jamčimo. 20. Skladiščno zavarovanje pregledamo ali pa oskrbimo le, če je to posebej predpisano z navedbo rizikov. Opombe o zavarovanju v skladiščnem listu smatramo kot pravilne. D. Zavarovalni papirji. 21. Pod zavarovalnimi papirji razumemo pravilne specialne police ali zavarovalne certifikate. V slučajih, kjer ni predpisana višina zavarovanja, velja kot minimalna zavarovalna vsota fakturni iznos ali pa znesek, izplačan na podlagi akreditiva. 22. Pri akreditiranjih v inozemski veljavi smo opravičeni prevzeti police, ki se glase na marke, v kolikor odgovarja zavarovalna vsota po tečaju dneva naložitve višini akreditiva. Brez posebnega predpisa od strani nalogodavca zahtevamo le kritje običajne transportne nevarnosti; kritje •ostalih rizikov mora biti posebej predpisano. Pri predpisu »kritje proti vsem nevarnostim« («Deckung gegen alle Gefahren« — ali risto) zahtevamo razen kritja običajne transportne nevarnosti tudi zavarovanje proti nevarnosti vojne, min, torpedov in represalij, proti tatvini, zaplenitvi in pustošenju pri vstajah. 23. Za boniteto zavarovalnic in posredovalcev (maklerjev) ne jamčimo. III. 24. Kjer nimamo posebnih predpisov smo opravičeni po svojem najboljšem prepričanju: 25. a) prevzeti dokumente o delnih dobavah; 26. b) pri kvantitativnih označbah ali pri navajanju vrednosti s pristavkom »približno« ali s pristavki enakega pomena dopustiti razlike do 10%; 27. c) honorirati dokumente, pri katerih je bilo kaj povzeto, brez odbitka, v kolikor je iz njih razvidno, da gre povzetje za stroške dovoza, naložitve, voznine, tehtanja ali podobno; 28. d) če so zahtevane izjave strokovnjakov o stanju blaga ali podobna potrdila (analizni atesti), prevzeti jih, ne da bi se informirali o osebi strokovnjaka; 29. e) kjer je predpisana takojšnja naložitev, prevzeti pri pošiljatvah iz Nemčije dokumente, datirane približno trideset dni po prejemu naloga po nas. Zasedanje Zbornice TOI v Ljubljani. V prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se bodo vršile dne 14. in 15. marca t. 1. redne seje zborničnih odsekov in plenuma. Seja trgovskega odseka se viši v sredo, dne 14. marca 1928 ob pol 11. uri dopoldan. Dnevni red: 1. Dis-pemzne prošnje. 2. Izjave o obrtno-pravnih vprašanjih. 3. Poročilo o poslovniku. 4. Poročilo o izdaji zborničnega glasila. 5. Predlogi glede iz-premembe mednarodne poštne konvencije. 6. Načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obratov. 7. Poročilo o akciji za samostojnost Trgovskega bolniškega in podpornega društva v zvezi z reorganizacijo bolniškega zavarovanja. 8. Osnutek zakona o prisilni poravnavi. 9. Prošnje trgovskih nadaljevalnih šol za zbornični prispevek. Seja obrtnega odseka se vrši v sredo, dne 14. marca 1928 ob pol 11. uri dopoldan. Dnevni red: 1. Dispenzne prošnje in načelne obrtnopravne izjave. 2. Poročilo o predlogu zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina glede obrtnega pospeševanja. 3. Poročilo o predlogu zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina glede obrtnega nadaljevalnega šolstva. 4. Poročilo glede poslovnika. 5. Poroči- lo glede zborničnega glasila. 6. Bolniško zavarovanje. 7. Uredba o odpiranju in zapiranju obratov. 8. Prošnje obrtnih nadaljevalnih šol za zbornični prispevek. 9. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol. Seja industrijskega odseka se vrši v sredo, dne 14. marca 1928 ob pol 11. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju trgovskih pogajanj z inozemskimi državami. 2. Stališče glede izenačenja carinske nomenklature. 3. Osnutek zakona o prisilni poravnavi. 4. Reforma zakona o drž. računovodstvu. 5. Poročilo glede poslovnika. 6. Poročilo glede zborničnega glasila. 7. Vodni zakon. 8. Zakon o industrijski svojini. Plenarna seja zbornice se vrši v četrtek, dne 15. marca 1928 ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik plenarne seje 19. decembra 1927. 2. Poročilo zborničnega predsednika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1927. 4. Poročilo o poslovniku. 5. Poročilo o predlogu zborničnega podpredsedeika g. Ivana Ogrina glede obrtno - pospeševalnega urada. 6. Poročilo o predlogu zborničnega člana g. R. Stermecki-ja glede izdaje zborničnega glasila. 7. Reorganizacija bolniškega zavarovanja. 8. Vprašanje obveznega signiranja hmelja. 9. Poročilo o razpravah ožjega odbora za komercijalizacijo železnic. 10. Izvoz surovih kož in kosti. 11. Poročilo o davčnih vprašanjih. 12. Predlog za imenovanje v razna zastopstva. 13. Predlogi zborničnih članov. Italijanski zunanji dolgovi in plačilna bilanca. O najnovejših podatkih glede zunanjih dolgov Italije je objavila : Ban-ca Frances© e Italiana per 1’America del S ud« v eni svoji publikaciji sledeče pripombe: Pred vojno smo morali plačevati inozemstvu okoli 185 milijonov lir za obresti v tujini naloženih papirjev kakor tudi za zunanje kapitale, ki so bili investirani v Italiji, ter za inozemska podjetja, ki so delovala v Italiji. Na drugi strani pa je dobivala Italija od raznih udeležb v inozemstvu okoli 50 mili jonov lir na leto. Na ta način je znašal primanjkljaj okoli 135 milijonov lir na leto. Ob času vojne so nastali precej zapleteni odnosa ji dolgov in terjatev italijanske države v inozemstvu, toda v stvari se lahko gre preko njih, ker se računa, da se izenačujejo. Po vojni, in sicer ob koncu 1. 1924., je bil položaj inozemskih kapitalov v Italiji in italijanskih v inozemstvu tak, da je izhajal za Italijo dolg v znesku 2% do 4 milijard v papirju ali od 700 milijonov do ene milijarde v zlatu. K temu je treba dodati dolgove, ki so jih najeli država in zasebniki in ki znašajo: 335 milijonov dolarjev, D/o milijona šterlingov, 20 milijonov švicarskih frankov, 3 milijone goldinarjev, skupaj eno milijardo 700 milijonov lir v zlatu. Celotni dolg Italije napram inozemstvu bi torej znašal 2Vz milijarde lir v zlatu. ZNIŽANJE NEKATERIH CARINSKIH POSTAVK. K gornjemu predmetu smo prejeli: naslednji dopis: ■Sprememt>e, kakor nam jih je prinesla pogodba L Anglijo, bi se moralo trgovstvu pravočasno sporočiti, da se obvaruje škode. Kako se carini n. pr. blago, ki pride iz Angleške, vendar preko špediterja v Hamburgu. Pošta (carinarska) tega ne upošte\a, ali tudi ne more konstatirati, ker je blago poslala angleška tvrdka v Manchestru v transitno skladišče Hamburg. Tam ga je nemški špediter odpremil z nemškimi spre m niča mi v Ljubljano. Seveda se je blago deklariralo kot izvirajoče iz Hamburga ter carinilo po stari tarifi. Kaj naj se proti temu ukrene? To je težavna stvar. Pri tem je treba še tudi omeniti, da vsa naša statistika nima pravega pomena. Ker se že vrednost blaga taksira samovoljno. Blago, ki je vredno brez carine Din 15.000, se je vpisalo za Din 7000. Faktično angleški išdelek se deklarira, ker pride čez Nemčijo, kot nemški fabrikat. Dobili bodemo na ta način popolnoma napačne podatke tako glede vrednosti blaga, kakor glede množine uvoženega blaga! Udomačila se je navada, da se tekstilni trgovci v veliki izmeri poslužujejo pošte, namesto železnice, ker dobe na ta način blago hitrejše in brez špediterjev. Vrednost blaga, ki prihaja v paketih po pošti, ki bi sicer radi teže moralo priti po železnici, gre v milijone. Op. uredn.: K gornjim izvajanjem pripominjamo, da veljajo pogodbene tarife trgovinske pogodbe z Anglijo tudi za vse druge pogodbene države po klavzuli največjih ugodnosti. Blagu, ki se pošilja preko inozemskih tranzitnih skladišč, je treba priložiti originalno izvorno izpričevalo in je v takem primeru carinjenje pošiljatve po pogodbeni tarifi absolutno zasigurano. Končno pripominjamo, da je moral vsak trgovec računati z eventualnostjo skorajšnjega uveljavljenja pogodbe z Anglijo, ker je bila že meseca novembra od Narodne skupščine odobrena. Glede vodenja statistike o naši zunanji trgovini opozarjamo na več člankov, ki jih smo priobčili o tem predmetu, zlasti glej članek z dne 7. januarja 1923. ŽIVNO V TRSTU. Iz Prage poročajo o nameri Živnosten-ske banke, da opusti svojo tržaško podružnico ter da se v ta namen pogaja že z neko italijansko velebanko, ki hoče svoje podružniško omrežje razširiti na Trst. Vzrok za ta korak Zivnostenske banke je iskati v tem, da je njena tržaška podružnica zgubila svoj prejšnji pomen. Dr. M. Škerlj: Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona. (Po predavanju v društvu »Pravniku. .) (■Nadaljevanje.) III. Minimalna vsebina statutov. 1. Minimalna vsebina s t a-t u t o v je v vseh novih osnutkih določena pri lično enako. Dočim pa Šv ut L. pok^ obvezne vsebine takoj v posebnih členih skoro izčrpno naštevata one primere, ki morajo biti urejeni v statutu, da veljajo za družbo, tega P. ni storil. Prvo mi se vidi holje, važen vodnik je taka določba pri sestavljanju statutov, Kaj se to pravi, ve, kdor je imel priliko pregledovati osnutke statutov, poleg tega^pa je to važno tudi za razmejitev delokroga skupščine in načelstva. Izmed posameznih točk, katere naj urede statuti, naj tu omenim samo delniško glavnico m delnice. 2.. Po P. 5 mora d e 1 n i š k a g l a v- 10a00° ^ato» (nad 600.000 Din). Ostali zakoni ne določajo najmanjšega zneska delniške glavnice. KE se je s tem vprašanjem bavila izčrpno in je slednjič odklonila vsako omejitev. Priznalo se je sicer, da oblika dd. ni primerna za manjša podjetja, da se zlorablja za omejitev zaveze, da dd,. s premajhno delniško glavnico cesto zabredejo v konkurz, toda upoštevalo se je, da je nebroj malih »imobilamihc ter^ trdilo, da bi bila vsaka dolo-citev minimalne delniške glavnici' povsem proizvoljna in da se dajo izvest-ne kavtele doseči s strogimi predpisi o odgovornosti ustanoviteljev in organov družb, kar pa se tiče prometa z delnicami takih družb, s primerno, borzno zakonodajo, ki bi za delnice-družb s premajhno delniško, glavnico, (in za delnice s premajhno nominalno vrednostjo) ne pripuščala kotaci-le* Vprašanje se brez dvoma pojavi tudi pri nas, kajti to stoji, da so se pi i nas dd. včasih ustanovi h' z relativno in celo z absolutno prenizko lastno glavnico, s tako, ki očito ni bila v nikakršnem razmerju s stroški, kateri so spojeni z ustanovitvijo dd. in s samim začetkom kakoršnegakoli podjetja. Res da to volja še mnogo. bolj. zn družbe z omejeno zavezo, saj pa tudi ni dvoma, da treba znesek minimalne glavnice družb z om. zav. znatno zvišati, če že ne povsem valorizirati. To so tudi že storili naši sosedje na ozemlju bivše a. o. monarhije in It. in Šv., ki na novo uvajata družbo z om. zav., določata 50.000 lir in 20.000 frankov kot najmanjšo glavnico. Bila bi izvestna nedoslednost, ako bi glavnica dd., ki so v obče namenjene večjim podjetjem, smela biti manjša. Opozoriti treba tudi na to, da je po koncesijskem sistemu glede višine glavnice ipak mogoč izvesten upliv upravnega oblastva, po normativnem pa ne. 3. Glede najmanjše višine delnic ima P. 30 določbo, imenska vrednost naj ne bo pod 100 zlatov (nad 600 Din), pri dd., ki imajo značaj naprav v občo korist, ne pod 25 zlatov. Ostali zakoni tudi za ta del nimajo določb; da je KE videla kavtelo v borzni zakonodaji, sem že omenil. Tu je stvar tudi za nas nekaj težja nego glede višine delniške glavnice. Analogija z družbo z om. zav. bi šepala, kajti delnice morajo biti načelno enake, osnovni vložki pri družbi z om. zavezo ne, in delnice so redno namenjene za promet, poslovni delež pri družbi z om. zav. pa naj niti ne bo usposobljen za to. Gre tu za temeljno vprašanje, ali in koliko naj se pospešuje razširitev delnic v široko občinstvo ali ne, ali naj se po angloameri-kanskem načinu uvede takozvana mala delnica. Pereče to vprašanje danes pri nas ni, dejanski imamo skoro same male delnice, saj njihova imenska vrednost včasih ne dosega niti 10, skoro nikoli 25 zlatih frankov, in vendar so se delnice malo razširile v široko občinstvo. Položaj se pa lahko izpremeni in zato bi vendar kaza- * lo postaviti izvestno mejo, kajti za ma-itiga varčevalca delnica pač ni najprimernejši način nalaganja prihrankov, spekulacije malih ljudi pa tudi ne kaže pospeševati. Seveda ne bo lahko roogoče, da bi se zneski našega DR (200 K oz. 100 K) enostavno valorizirali. IV. Zagotovitev delniške glavnice pri ustanovitvi z gotovino. 1. Normo o zagotovitvi delniške glavnice so poleg norm o organizaciji dd. že danes po obsegu najobširnejše 'poglavje modernih delniških zakonov. Iz njih so zlasti vidi napor zakono- ' davcev, da se dd. da zdrav temelj in da se zaščiti občinstvo pred nered-nostimi, ki se tako često god«’ ravno v ustanovnem stadiju, dasi se posledice pogosto pokažejo šele pozneje, iz raznoličnosti teh norm, iz njihove rastoče kazuistike in strogosti se pa iudi vidi posebno jasno, da zakon, ki neposredno posega v gospodarstvo, redno šepa za življenjem, da sicer zapira vrata, katera je našel odprta za zlorabe, da pa se mu često ne posreči preprečiti otvarjanja novih vrat, skozi katera silijo v zakonsko zgradbo dd. človeška nezadostna preudarnost in lahkomišljenost in včasih pač tudi zloba. V novih zakonih jasno vidimo ta boj, obenem pa tudi, da sta način froja in strogost bojnih sredstev v runogočem odvisna od bojišča. Dokaj -strožja so sredstva, ki jih uporabljata in deloma tudi It., nego sredstva gospodarski mnogo, kako bi rekel, Kulturnejše Sv. ali L.s 2. Deliti se dajo predpisi o zagotovitvi delniške glavnice v razne skupine., zlasti z vidikov zaščite dd. same, bodočih delničarjev, občinstva in narodnega gospodarstva, in zopet z vidika osebne zaščite, t. j. odgovornosti pri ustanovitvi sodelujočih oseb, in stvarne zaščite, kjer pride zlasti v poštev kvalifikovana ustanovitev, t. j. : iistanovitov, pri kateri se delnice ne plačajo z gotovino, nego z drugačnimi imovinskimi predmeti, stvarnimi vložki (apori), dalje ustanovitev, kjer se pred pravnim postankom dd. za gotovino ali sicer odplatno, pa ne za delnice, nabavijo razne naprave za dd., 'lednjič ustanovitev, pri kateri naj ustanovitelji ali druge osebe z ozirom na ustanovitev dobe razne ugodnosti tia račun dd. ali pravic bodočih delničarjev. No po nobenem teh vidikov se snov ne da obdelati enotno, to pa zlasti zbog tega, ker poznajo zakoni dve obliki načina ustanovitve, namreč ustanovitev, pri kateri je krog bodočih delničarjev že z vsega po-četka določen (naenkratna ali simul-tan.ska ustanovitev), in ustanovitev, pri kateri se bodoči člani družbe pridobivajo iz širokega občinstva s polivi, da naj s podpisovanjem delnic stavijo ponudbe za sprejem v družbo {postopna, sukcesivna ustanovitev). Pri teli dveh načinih ustanovitve pa ao kavtele jako različne, različne zlasti tudi med {»edinimi zakoni. Zato poskusim snov razdeliti na nekak me-San način, v nadi, da postane stvar tako kolikor mogoče pregledna. (Dalje prihodnjič.) tohtenstaj irski zakon je danes gotovo po in vsebini najpopolnejSa ureditev i-fr^kega prava. V njem je zbrano in v ob-P°ljski zunanji trgovini nam postane tembolj jasna, če •pomislimo, da je reprezentiral leta 1927 ves poljski uvoz vrednost 1.680,552.000 zlatih frankov (896,232.000), ves poljski izvoz pa vrednost 1.450,379.000 zl. frankov (1.306,040.000). Nemčija je bila torej na blagovnem importu Poljske udeležena s 25'5 odstotki (23'6), na izvozu pa z 32 odstotki! (253). Zanima nas poleg splošno visokih številk tudi dvig od leta 1926 na 1927 in sicer tako pri izvozu kot pri uvozu. Ruski petrolejski eksport raste. Po podatkih ruskega naftinega sindikata je povpraševanje po petrolejskih produktih v 1. četrtletju tekočega gospodarskega leta zopet naraslo. Skupni izvoz je znašal 575.000 ton, za 20'2 odstotkov več kot v odnosnem četrtletju prejšnjega leta. Izvoz petroleja je narastel v tem času za 44'2%, bencina za 29'4?S, olja za mazanje za 362%. Zadnji produkt je narasel zlasti v uvozu v Italijo. Od skupnega izvoza je šlo 84'4% v Evropo, 8’7 % v bližnji vzhod. Eksport v Italijo se je .dvignil za 32'6%, v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško za 30%, v Turčijo, Bolgarijo in Grško pa za 113 odstotkov. industrija, Vacuum Oil v Češkoslovaški. Vacuum Oil je vzela za dobo treh let v zakup kolinsko petrolejsko raunerijo z opcijsko pravico za nadaljna tri leta. Sedaj si hoče zgraditi lastne obrate v Prerovi na Moravskem. Kolin je na češkem. >Pra-ger Presse« iz/ve, da je dobila Vacuum Oil že stavbno dovoljenje. Ni pa izključeno, da bo kupila Vacuum Oil v zakup vzeto kolinsko rafinerijo, za katero se poleg njo zanima še drag kapital, domači in inozemski. Zgradba novih obratov v Prerovi bi zahtevala okoli 55 milijonov Kč, dočim bi stal nakup kolin-skih objektov le 25 do 30 milijonov Kč. V maju se bo definitivno odločilo, ali bo vzela Vacuum Oil kolinsko rafinerijo še nadalje za tri leta v zakup ali pa če se bo odločila za zgradbe v Prerovi. Spomnimo se še, da je pri razdelitvi srednjeevropskih držav med velike petrolejske družbe pripadala Češkoslovaška družbi Vacuum Oil. Predsednik Majriseh in Mednarodna zveza jekla. Z imenom umrlega predsednika Mayrischa je neizbrisno spoje-na zgodovina razvoja Mednarodne jeklene zveze. Majriseh je po dolgoletnem trudu osnoval to veliko pogodbeno tvorbo, ki je prvič po vojski združila industrije Francije, Belgije in Nemčije. Kot generalni ravnatelj največjega luks. kovinskega koncerna Arded je stopil May-risch ni6(j vojsko v vodilne vrste luks. kovinske industrije. Ta industrija je mogla poslati po vojski k pogajanjem moža, ki je z ljubeznivostjo združeval strokovno znanje v vseh vprašanjih železne industrije. Pogodbeniki jeklene zveze so počastili njegovo veliko delo s tem, da so ga po sklenjeni pogodbi soglasno izvolili za predsednika jeklene zveze. Njegov provizorični naslednik je zaenkrat Thyssen. Ljubljanska borza. Tečaj 9. marca 1928 Povpra- ševanje Dfn Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h gold. . . Berlin 1 M 13-5825 22-89 Bruselj 1 belga 10 t) 1 c<) 7931 9-95 109650 8-0260 277 92 56-97 224*77 168 95 300 72 Budimpešta 1 pengfl Curih 100 ff Dunaj 1 šiling London 1 ferat Newyork 1 dolar .... Pari* ioo fr PraRa 100 kron T** 100 lir 1093-50 7-9960 277-12 56-77 222-77 168-15 VIII. Ljubljanski velesejem Od 2. do 11. junija 1928. Tekstilna industrija v Sloveniji. Tekstilna industrija Slovenije se v zadnjih letih prilično ugodno razvija, kar je tembolj hvalevredno, če pomislimo na današnje splošno težko gospodarsko stanje in na umetno in nepredvideno narejene težkoče, ki ovirajo v splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrija postaja polagoma eden najglasnejših produkcijskih procesov našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi znatno uplival na postavko trgovinske bilance. Prepotrebno je, da se neprestano opozarja merodajne faktorje na važnost njenega razvoja in predoči konzu-mu njeno zmožnost. Iz zadnje navedenih razlogov in iz interesa skupnosti in složnosti je potrebno, da se naša tekstilna industrija enkrat v letu reprezentativno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani. Opozarjamo vse :n-dustrijalce te branže, da se letošnji velesejem vrši otl 2. do 11. junija in jih naprošamo, da se udeleže te prireditve, vsaj s tem koristijo samemu sebi in skupni stvari Kakor čujemo, se uprava velesejma bavi z organizacijo špecijel-nega tekstilnega oddelita. Gostilničarska, kavarniška in hotelska razstava na Ljubljanskem velesejmu. To razstavo se bo priredilo v okvirju letošnjega velesejma od 2. do 11. junija. Obsegala bo vse potrebščine industrijskega in obrtnega izvora, ki jih potrebujejo naši gostilničarji, hotelirji in ka-varnarji za izboljšanje svojih starih ali ustanovitev novih obratov. Tej razstavi pa bo priključena tudi tujsko-prometna razstava, ki bo služila številnim obiskovalcem velesejma v orijentacijo in izbiro bodočega letovišča. Vsako posamezno letoviščarsko podjetje (hotel, pension ali tudi letoviščarski kraj skupno) dobi svoj posebni oddelek, kjer razstavi propagandni materijal, prospekte, fotografije, slike, modele itd. — Važna pa je ta razstava tudi za naše hotele v mestih in je njih udeležba vsekakor zelo priporočljiva. Prepričani smo, da se bo s to razr stavo znatno dvignila gostilničarska, kavarniška in hotelska obrt, pa tudi tujski promet. Špecijelne informacije in razstavne pogoje daje vsakomur radevolje uprava Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Opozarjamo pa vse interesente, da se prijavni termin skoro zaključi. Bolgarska vlada je dovolila udeležencem letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija, 50% popust na vseh svojih železnicah. To velja tudi za interesente, ki potujejo iz Turčije preko Bolgarije na naše ozemlje. Olajšava velja za dohod na velesejem od 17. maja do 7. junija t. I., za povratek pa od 5. do 18. junija t. 1. Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in zb Narodno galerijo v Ljubljani! Iz naših organizacij. Trgovski gremij v Mariboru vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, 28. marca 1928 ob 19. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika. 2. Poročilo o poslovanju v poslovnem letu 1927. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1928 ter določitev letnih gremijalnih doklad. 6. Volitev načelnika, dveh podnačelnikov, 8 odbornikov in 4 namestnikov v upravni odbor, dveh članov in enega namestnika v šolski odbor, dveh računskih preglednikov ter 4 odposlancev k pomočniškim zborovanjem. 7. Predlogi po § 18. gremijalnih pravil, katere morajo člani vsaj 3 dni pred občnim zborom predložiti pismeno gremijalnemu načelniku. 8. Raznoterosti. Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tem zborovanju ne more prečitati, je isti vsem članom do občnega zbora v gremi-jalni pisarni na razpolago. V slučaju, da bi ta za 19. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno le glede na število navzočih članov. — Predsednik: Vilko Weixl s. r. Občni *bor gremija trgovcev za politični okraj Novo mesto se vrši dne 25. marca 1928 ob 1. uri popoldne v veliki posvetovalnici mestne občine v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. — Gremij trgovcev za polit, okraj Novo mesto. ,«38 RAZNO. Dopolnitev rumunskega trgovskega brodovja. — Posebna komisija ruskih plovbnih strokovnjakov je v svojem poročilu na vlado poudarjala nujno potrebo nabave 16 novih ladij za rumunsko trgovsko brodovje. Vlada je teni predlogom pritrdila. Za promet na spodnjem teku Donave h odo vstavili dva osebna parnika po 700 KS in dva po 800 KS, •skupaj za ca 114 milijonov lejev. Za na-daljnih 56 nul. lejev bodo napravili dva parnika na lopate za donavski promet; za 20 mil. lejev .štiri tank-ladje in za 35 milijonov lejev 20 vlačilcev. Pridejo še druge reti zraven, vse skupaj 255 milijonov lejev. — Dalje bodo nabavili za Tumunski pomorski promet pet novih tovornih parnikov po 6000 ton in s hitrostjo 10 milj; vsak teh .parnikov bo stal 70 milijonov lejev. Nato tri potniške parnike po 170 milijonov lejev za proge Konstanca — Carigrad — Pirej — Aleksandrija ter Konstanca — Carigrad — Jafa. Vse te nakupe ladij, v skupnem znesku več kot ene milijarde lejev, bodo razpisali mednaiodno. Torej bodo tudi že Rumuni prometovali v Egipet. Demanti. Vrednost produkcije deman-tov v Južni Afriki je znašala v preteklem letu 12,400.000 funtov, za 1,700.000 funtov več kot v letu 1926. Aluvialna produkcija. Iti obsega sedaj polovico skupne produkcije, se je pomnožila za 2,200.000 funtov, rudna produkcija je pa vsled restrikcijske politike štirih velikih denarnih družb nazadovala za 500.000 funtov. Cene za aluvialne (naplavljene) kamne so v preteklem letu v zvezi s pomnoženo produkcijo padle od 98 na 53 in pol šilinga za karat. Ogrsko državno gospodarstvo. Po 19. mesečnem poročilu ogrskega finančnega ministrstva so dosegli vsi državni dohodki v mesecu januarju 80'9 mil. pengo, za 11'1 mil. več kot je bilo prera-čunjeno. Za varstvo posojila Zveze narodov zaseženi dohodki so dali 28'1 mil. pengo, za 1‘4 mil. pengo več kot v letu 1927. Most čez Donavo med Bolgarijo i• Rumunijo. Bolgarski delegat pri Mednarodni donavski komisiji je priobčil pred kratkim v r-Slovo« članek, v katerem se zavzema za zgradbo velikega mosta čez Donavo pri Svištovu. Ta most bi vzpostavil direktno zvezo med Bolgarijo in Rumunijo, ki nimata doslej nobene direktne železniške zveze. Promet čez Donavo se je vršil doslej na zelo zamuden način z brodi. Drobne vesti. — Čisti dobiček Češkoslovaške agrarne banke znaša 6,385.000 Kč in bodo izplačali iz njega 6-odstotno dividendo ali 24 Kč za delnico. Lani je bila dividenda 5-odstotna. — Z glavnico 28 milijonov švic. frankov je bila ustanovljena v Zurichu že naznanjena lino-lejska trustna družba. V trustu je združenih zaenkrat 10 družb: 7 nemških, 1 latvijska, 1 švedska in 1 švicarska. — Češkoslovaška je dosegla v Poljski zaščito označb za plzensko pivo in za češki hmelj. Torej je označba s plzensko pivoi do viol jena res le za tiste vrste, ki so v resnici izvarjene v plzenskem okraju na Češkem. Za hmelj velja isto. 0 boju za označbo piva smo že park ra t pisali. — Standard Oil Co se pogaja z nekim petrolejskim sindikatom v Venezueli (republika v Južni Ameriki) iu bodo ustanovili nov petrolejski trust, ki bo prevzel venezuelske interese, seveda pod kontrolo Standard Oil Coe. Nova družba razpolaga s 6,250.000 aeri petrolejskega ozemlja in je zadobiia s tem isti pomen kot ga ima Royal Dutch. Po ameriških cenitvah bo stopila Venezuela še letos na drugo mesto svetovnih producentov petroleja, takoj za U. S. A. in pred Rusijo in Mehiko. 1 aere = 40'468 arov. — Štiri v obratu se nahajajoče bolgarske sladkorne tovarne so napravile v pretekli seziji 400.000 met. stotov sladkorja. Od te količine so prodali velik del na Grško in v Turčijo. — Francoski senat je v teku ene popoldanske seje sprejel triearinske dogovore, s Švico,*# Belgijo in z Nemčijo. Še tekom noči so šle predloge nazaj na poslansko zbornico in jih je na predlog trgovinskega ministra tudi ta sprejela. — Čisti dobiček Jugoslovanske Narodne banke znaša 114 milijonov dinarjev, za 2'7 mil. več kot v letu 1926. — Severonemška zveza cementa je v boju za trge znižala ceno SALDA - KONTE * 4TRAOE - JOURNAT.E ŠOLSKE ZVEZKE, MA.PR ODJEMAfjNK KNJIŽICE MSAIjNE bloke itd, aa4I po Urcdno nizkih ccKah KOPITARJEVA ULICA 6 H. NADSTROPJE. «muU pristnega Brsojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon širr. 2265. r C Ljubljana. Lastnika: ALOJZI) ULLEG m]OS.VERLIČ. Veletrgovina koionijaine robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. NK Ceniki na raipolaijo. — Točna postralba. cementa /m 15 do 75 mark pri 10 tonah, zahodnonemška zveza pa do 60 mark pri ■10 tonah. Po vsej Nemčiji se javlja to gibanje. TRŽNA POROČILA. Žateški iu drugi hmelj. Po izkazu češkoslovaškega statističnega državnega urada so izvozili v januarju iz Čslov. vsega skupaj 13.079 stotov po 50 kg, uvozili so pa 402 stota po 50 kg. V Nemčijo je šlo 5387 stotov, v Avstrijo ‘2078, Poljsko 880 itd. Prišlo je pa iz Poljske 172 stotov, Avstrije 105, Jugoslavije 75 stotov itd. Od pričetka tomeljske sezije (1. sept. 1927) do 31. jan. 1928 je bilo eksporti-Tanih skupno 142.925 stotov po 50 kg, importiranih pa 5228 stotov po 50 kg. Marsikomu se bo čudno zdelo, za kaj ima fpri hmelju Cslov. zmeraj stot po 50 kg. To zato, ker so računali Nemci zmeraj stot po ICO funtov in z njimi tudi Čehi. Nemški funt je natančno pol kilograma in ga ne smemo zamenjati z angleškim, ki je 453'593 gramov, torej nekoliko manj kot nemški funt. te direkcije.) Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do. 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1 krožne žage (Grubenholzkreissiige). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. marca t. 1. pri Upravi radionice III. armijske oblasti v Skop-lju glede dobave raznega materija!« (papir, lepenka, svinčniki, šestila, trikotniki, risalni žeblji, baterije, električni kabli, električni vzorci itd.); dne 20. marca t. 1. pa glede dobave kemikalij, kemijskih aparatov in posode. — Dne 24. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v barajevu glede dobave vrvic za zalivkanje. — Dne 30. marca t. i. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega materijala (pločevine, žični žeblji, okroglo in ploščato železo, vijaki, ključavnice, zakovice, plošče za štedilnike, čopiči, klej itd.) ter glede dobave 500 košar za premog; dne: 31. marca t. 1. pa glede dobave kalcini-rane posode. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pdsami Zbornice za trgovino, obrt in in duatrijo v Ljubljani interesentom na vpogierf. Trgovci! SUPERIOR ADRIA OIL je najboljše namizno ©Sle. Stoino v zalogi v vele* trgovinah v Ljubljani. Zastopnik: I. Schuster, Ljubljana Telefon 2649. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov nalučnikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg mioke in delov koles. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. marca t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje -/a mornarico v Zemunu glede dobave 12.000 ton premoga; do 29. marca t. 1. pa glede dobave 600 ton olja. — Dne 29. marca t. 1. pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave petroleja. — Dne 29. marca t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 kg pisanih cunj za čiščenje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom ua vpogled. — Dne 27. marca t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 50.000 komadov tračnih žebljev in 1500 komadov spojk. — Predmetni (pogoji so na vpogled pri gradbenem oddele-nju te direkcije. Nabara 15.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 15.000 kg bencina. Dražba bo dne 12. aprila 1928 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. -12. Janiče vina (5% ali, če je inozemec, 10 %) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobave. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg portland-cementa; do 22. marca t. 1. pa glede zgradbe trinadstropne stanovanjske hiše na Rakeku. (Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem odelenju ! Pristni Pristni in pravi &CaVCiCeV in pravi Rastlinski želodčni liker znan in preizkusen kot zanesljivo doma&e zdravilo le nad 20 let, IzdeJuJo in dobavlja EDINOLE Rastlinska dctilaclja »FLODIAH« (Izdelovalni Edtnund Kav««) družba x o. *. » Ljubljani Go»posvot»ka costa it. 13 (KoNial) Vuka pristna steklenioa Je ep rentgena z originalnim podpisom: pristnost jamči: 1900 Totna In solidna postrelba I Zahtevajta cenik! vinskega kisa, d.zo.L, Uubijana nudi najfineiSi in najokusnejši namizni kis is pristnega vina. Samevajte ponedbol TehnRno in tiigiienNfoo nafmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji. 1 nuram IfrtMjana, n—»a|»ka cesta ta, C TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 ■ TDfi ■ IM n 9Tfe Se priporoma za tisk vseti trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. * Tiska Časopise, knjige* w IleB#« broSure, cenike, tabale, vabila, lepake, posetnice itd. * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. iT. 253*. Tudi ua obroke. Trajno in koristno, primerno darilo je šivalni stroj //Uainko »GRITZNER« in »ADLER« v raznih o p romali. — Edino le pri 4 Josip Petelincu, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi Oglejte si razstavo brez obveznosti Jiakupn. Vzletna garancija.. — Pouk v vezenju brezplačen. LJUBLJANSKA KREDITNA BANICA ustanovljena »o«. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CISTA USTANOVLJENA DelniSka glavnica: PODRUŽNICE: Brzojavni nasSov: Din 50,000.000*—. Brciicc, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Novo mesto, Bantea Liubliana Ptuj, Rakek, Sarajevo, Stovenjgradec, Split, Šibenik, Gorica, Trst. Skupn. Tesarile c.: .. 2a0, 2(M3 om io,ooo.ooo- . Se priporoča za vse bančne posle. 2502*2S0s! VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Veletrgovina Ljubljani v priporoča Ipeceriisko blago raznovrstno Sganje, moko In deZelne pri« de tka. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna prazarna za kavo in mUn sa diiave s električnim obratom. v Ceniki na razpolage I Ureja dr. IVAN PLHSS. — Za Trgiorsko-industrijsko d. d. >MKRKUR> kot izdajate^a in tiskarja: A.SEVBR, T^djtjana.