NA SKLIC REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE SO SE DNE 19. 1. 1973 ZBRALI V MALI DVORANI KLUBA POSLANCEV PREDSTAVNIKI PODJETIJ: GRADIS, SLOVEN1JA-CESTE IN PRIMORJE, Z NAMENOM, DA PROUČIJO DOSEDANJA DELA IN USPEHE GASTA, TER RAZPRAVLJALI O ARGUMENTIH, KI NAREKUJEJO TESNEJŠE SODELOVANJE IN ZDRUŽEVANJE V OKVIRU GAST-A.
Sestanku so prisostvovali: Janez Tršan, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ing. Dušan Ribnikar, direktor Slovenija-ceste, ing. And rij a Vlahovič, sekretar ZK Slovenija-ceste, ing. Lojze Vodopivec, predsednik sindikata Slovenija-ceste, ing. Vladimir Čadež, direktor GAST-a, Dig. Jože Sl oltar, direktor Primorja- Ajdovščina, Markovič Marjan, predsednik DS Primorje - Ajdovščina, Danilo Remškar, predsednik sindikata Primorje -Ajdovščina, Alojz Curk, sekretar ZK Primorje - Ajdovščina, ing. Hugo Keržan, direktor Gradisa, Polde Ilovar, predsednik delavskega sveta Gradisa, Rajko Zupančič, predsednik organizacije ZK Gradisa, Viktor Pernat, predsednik sindikalnega odbora Gradisa, Lojze Cepuš, član CDS Gradis.
Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi;
1.	Predstavniki vseh treh podjetij se strinjajo, da se o današnjem sestanku informira kolektiv vseh treh podjetij, to je, članov kolektiva Gradisa, Slovenija-ceste in Primorje Ajdovščina.
2.	Posameznik pri integracijskih procesih oz. združevanju.ne more samostojno nastopati, temveč naj o tem odločajo kolektivi vseh treh delovnih organizacij, zato morajo biti cilji pravilno opredeljeni in podprti z akcijami Zveze komunistov, sindikata in sploh vseh članov kolektiva. O akciji mora biti obveščen tudi CK ZKS.
3.	Za koordinacijo akcije naj se ustanovi odbor oziroma komisija, ki naj pripravi jasne cilje združevanja, pri katerih mora upoštevati vsa ustavna dopolnila, ki se nanašajo na formiranje TOZD. Navzoči se strinjajo, da deluje komisija v dosedanjem sestavu. Komisija mora pripraviti vso potrebno dokumentacijo in analitično gradivo, katere cilj je resnično samoupravno združevanje.
4.	Sklicatelj teh sestankov naj bo ing. Vladimir Čadež, direktor GAST-a.
5.	Današnji razgovor naj se v skrajšani stenografski obliki, napiše in dostavi slehernemu članu kolektiva Gradis, Slovenija-ceste in Primorje Ajdovščina.
Stenografski zapisnik posveta:	Uvodne besede je podal predsednik Republiškega
odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Janez Tršan, ki je med drugim dejal, da današnji hiter razvoj gospodarstva narekuje čim tesnejše združevanje in
integracijo v okviru istih gospodarskih panog. Pa tudi same delovne organizacije so spoznale, da samoupravna družba zahteva integracije gospodarstva, integracijo sredstev in kadrov, kar omogoča boljše spremljanje ter osvajanje najnovejših rezultatov znanosti na področju tehnike in organizacije dela. Delovna organizacija, ki ne more slediti tempu razvoja, ne more hitro, kvalitetno in poceni posl ovati, torej tudi ni konkurenčna. Pobuda za integracijo oz. združevanje pa mora biti v delovnih organizacijah samih oz. mora biti potreba in težnja članov kolektiva vsake delovne organizacije.
GAST je dosedaj že dosegel velike uspehe in jih bo verjetno tudi v bodoče. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je pri tem v glavnem le koordinator skupnega dela. Nato je predal besedo članom posameznih delovnih
organizacij.
Jože ing. Slokar - Primorje Ajdovščina:
O integracijah v gradbeništvu se vodijo razgovori na različnih nivojih, iniciativ je veliko /G1POSS, IMOS, Goriška regija, Štajerska podjetja, GAST itd./.Že samo to dokazuje, da je integracija oz. združevanje podjetij predvsem pa sorod -ni h podjetij nujna, saj se tako modernizira poslovanje, poveča produktivnost dela in s tem tudi akumulacija.
GAST je doslej dal dobre rezultate. Slovenska operativa je ob prevzemu avtoceste Vrhnika-Postojna napravila določen izpit. Vedno bolj smo se izpopolnjevali' in dopolnjevali , zato bi bilo škodljivo, če bi obstoječe kapacitete razbijali, ne samo za nas, ampak za celotno družbeno skupnost. Zato smatram, da je potrebno še bolj povezati obstoječe združenje kapacitet, to je, v okviru GAST-a, ne pa (la bi začeli z organizacijo oz. drugo grupacijo kapacitet nizkih gradenj.	*
Hugo ing. K er žan - Gradis Ljubljana:
Že osnovne teze, ki jih je Gradis na pobudo družbeno političnih organizacij dne 14. avgusta 1972 dostavil vsem trem delovnim organizacijam, vsebujejo nekatere konkretne predloge in razmišljanja, kakšno naj bi bilo bodoče sodelovanje v okviru GAST-a. Osnutek res ni bil popoln, imel pa je namen informirati člane kolektiva vseh treh delovnih organizacij o tesnejšem sodelovanju oziroma zdru-ževanju vseli treh kolektivov. Integracija namreč ne prinaša samo koncentracijo sredstev, ampak tudi koncentracijo kadrov, kar je zelo pomembno za uspešno delo. Ob dobri organizaciji dela v integriranem podjetju dobijo tudi zaposleni več možnosti boljšega zaslužka, dvig osebnega ter družbenega standarda zaposlenih, kar vsekakor tudi vpliva na zadovoljstvo članov kolektiva. Večina delovnih organizacij je že spoznalo nujnost integracije našega gospodarstva.
Zelja članov kolektiva Gradis je, da se zadeve čimpreje uredijo.
Dušan ing. Ribnikar - Slovenija-ceste Ljubljana:
Težnja po močnejši organizaciji in povezavi v gradbeništvu ni nova, temveč je ta plod večletnih razprav. Želimo takšno organizacijo, ki bo bazirala na tesnejši zvezi, kot pa je GAST, kjer sicer dobro sodelujemo, kljub temu pa so te veze prerahle.
Zato že clalj časa vodimo razgovore s Tehniko o fizični združitvi, v katerem bi se obe podjetji združili v novo podjetje z enotno poslovno politiko, skupnim žiro računom, z več TOZD, vendar pa kot ena pravna oseba. Napravljen je že tozadeven elaborat. Ker pa je Tehnika v GIPOSS-u, je razumljivo, da bo novo ustanovljeno podjetje postalo član GlPOSS-a.
Vladimir ing. Čadež, direktor GAST-a:
GA.ST je specifična formacija, ki združuje umske in ostale sile. Že leto prej, preden so vsa tri podjetja prvič skupno nastopila, so ta podjetja sklenila pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, v kateri je bilo določeno, da bodo v začetni fazi nadaljnega integracijskega procesa skupno prevzemala dela za nizko gradnjo in hidrogradnjo. Vsako podjetje je sicer samo v celoti odgovarjalo za svoje delo, vendar so si med seboj pomagali v skladu z določili medsebojne pogodbe, kjer so predvideni vsi odnosi in vse odgovornosti. Izkazalo se je, da je to najprimernejša oblika integracije za tako vrsto del. Vse to je rodilo dobre rezultate. Eden izmed pomembnih so na primer skupni laboratoriji za raziskavo materiala kot sestavni del tehnološkega procesa. Pripomnim naj, da so si naša podjetja pri delih v inozemstvu pridobila dragocene izkušnje, tako da razpolagajo z odličnimi strokovnjaki za tovrstne raziskave, ki so odločilnega pomena za ekonomiko in kvaliteto grajenja.
Oblika medsebojnega sodelovanja je urejena z medsebojno pogodbo. Vsa podjetja skupaj odgovarjajo investitorju za celotno izvršitev del, vsako podjetje zase pa je dolžno delo kvalitetno in pravočasno izvršiti. Medsebojni sporazumi, specializiranost teh podjetij ter izredno sposobni strokovni kadri so porok za uspešno nadaljnje delo. Člani si po potrebi medsebojno posojajo stroje, skupaj delajo pri določenih delih, torej dobro sodelujejo med seboj.
Janez Tršan - predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev;
Ne želim vplivati na nikogar, vendar je cilj Republiškega odbora, da se gradbeništvo združi na osnovi lastnih interesov in potreb. Želimo pa konkretno delo ter ekonomsko utemeljitev za vsako združevanje.
Danilo Remškar, predsednik sindikata Primorje Ajdovščina:
Dosedanja organizacijska oblika je dala pozitivne rezultate. GAST je že zdavnaj opravil sprejemni izpit, zato bi bilo zelo škodljivo, če se te kapacitete razbijejo. Sodelovanje na strokovnem področju je bilo na višku, premalo pa je bilo sodelovanja na družbeno-političnem področju. V glavnem pa so bili delavci, ki so delali na različnih odsekih, z delom in osebnimi dohodki zadovoljni.
Pri delu smo se zelo dopolnjevali, dopolnjevala pa se je tudi naša mehanizacija. Zato bi bilo razbitje GAST-a škodljivo ne samo za nas, ampak za celotno družbeno skupnost, kajti dela na avtocesti in sploh pri nizkih gradnjah zahtevajo veliko znanja, učenja in sodelovanja, zato bi bilo res škoda te sile drobiti. Mi si moramo zagotoviti racionalnost dela, kajti le s tesnejšim sodelovanjem in združenjem bomo lahko uspešno nastopali na tržišču. Povezati se moramo že z obstoječim združenjem kapacitet, to je v okviru GAST-a, ne pa, da bi začeli z
drugimi grupacijami kapacitet nizkih gradenj.
Polde Ilovar, predsednik delavskega sveta podjetja Gradis:
Drobitev grupacije GAST-a bi gotovo povzročilo drobitev obstoječih kapacitet. Mislim, da morajo z združevanjem biti doseženi takozvani sinergetski učinki, potem je to prav in ta trojica Gradis, Slovenija-ceste in Primorje dajejo za to garancijo in zagotovilo. Pri integracijskih procesih in pri vseh oblikah združevanja pa je seveda potrebno upoštevati tudi mnenje članov kolektiva. Lahko trdimo, da je pri Gradisu pretežni del kadra za to združitev. Že sedaj smo veliko sodelovali s Slovenija-cestami in Primorjem. Akcije, ki so bile dosedaj prevzete z integracijo Slovenija-ceste in lehniko, pa ni predvsem identična z mnenjem kolektivov.
Lojze Cepuš, član CDS Gradis:
Današnji sestanek je bil brez dvoma potreben. Škoda je le, da se nismo v tem sestavu srečali že pred enim letom. Kljub temu pa je še čas, da pokrenemo ak-cijo, kajti nismo še ničesar zamudili. Pri tem pa je najpomembnejše, da se je oblika GAST-a izkazala kot dobra in učinkovita.
Razumljivo pa je, da bo potrebno pripraviti temeljiti ekonomski elaborat, kajti nihče izmed nas ne more trditi, da je ekonomsko bolj utemeljena integracija Slovenija-ceste - Tehnika, kot pa integracija v okviru GAST-a. Za slednjo pa še nimamo pripravljenih ekonomskih računov. Moram pa pritrditi, da je težnja pri Gradisu, da se združimo v okviru GAST-a že vse od ustanovitve GAST-a dalje.
Andrija ing. Vlahovič, sekretar ZK Slovenija-ceste:
Že precej časa vodimo razgovore s Tehniko o fizičnem združevanju. Napravljen je bil elaborat, ki ga je sestavila zunanja institucija po našem naročilu. Sedaj smo razpravljali že o vseh variantah in sklep kolegija je bil, da se izdela študija o fizični združitvi s Tehniko /v začetku je bila v tej formaciji tudi Obnova, ki pa je pozneje tudi izstopila/. Obnova je namreč hotela združeno podjetje, mi vsi piri Slovenija-cestah pa smo za fizično združitev.
Za GASI pa smo sklenili, da ostane Slovenija-ceste kot njihov Član. Smatramo, da če se Slovenija-ceste združi s Tehniko, potem je GAST avtomatično v GlPOSS-u. Naš kolektiv je za združitev s Tehniko ob istočasnem razvijanju poslovnih stikov z GAST-om. Elaborat, ki ga je meseca avgusta, oziroma teze za združitev pri GAST -u /Slovenija-ceste, Primorje in Gradis/, ni bil pri podjetju Slovenija-ceste dan v obravnavo, ker smo pač imeli opravka z elaboratom o združitvi s I ehniko oz. tudi z Obnovo. Šele sedaj bomo dali v obravnavo obe zadevi.
In končno bo prehod v G1POSS zahteval tudi posebne analize. Potrebujemo eden do dva meseca, da bomo lahko razčistili o tej zadevi. Povdarjam pa, da fizične združitve s 1 ehniko ni moč podržat z GAST -om, vendar daje naš kolektiv prednost fizičnemu združevanju s Tehniko oz. z GlPOSS-om.
Polde Ilovar:
Fizično združevanje še ne daje končnega rezultata.
Andrija ing. Vlahovič:
Obravnava bo šla sedaj vzporedno v razpravo v obeh variantah,' čeprav za drugo varianto še nimamo nobene konkretne analize. Povdarjam pa, da za to ni nobenega političnega pritiska. Kajti o združitvi s Tehniko oz. z GlPOSS-om se bodo odločili člani kolektiva .sami.
Hugo ing. Keržan;
Podjetja grupacije GASI so si delo medsebojno razdelila na podlagi internih licitacij, nato pa smo skupaj nastopili na tržišču. Prva dela GAST-a niso bila ta-!"o obsežna, in šele drugo delo je bilo bolj uspešno in to iz razloga, ker smo bi-* l! l>o dolgem učenju in pri koncentraciji sil v stanju prevzeti vsako večje delo. Moram povdariti, da grupacija GAST ne Škoduje drug drugemu. Združitev v eno podjetje pa bi vplivalo na to, da bi GAST s svojo mehanizacijo, s strokovnimi kadri itd. , predvsem pa lastno tehnologijo nastopil po celi državi oz. tudi v tujini. Integracija oz. združenje v okviru GAST-a naj bo naš skupen cilj. Smatram pa, da je z ozirom na TOZD ta pot najbolj pravilna. Cilj torej je, da se združijo vse kapacitete za gradnjo cest in mostov oz. na področju nizkih gradenj,
Jože ing. Slokar;
Potek razprave v zvezi z integracijo gre v dve smeri, prva na podjetniški pristop, to je združitve Slovenija-ceste in Tehnike, druga pa bazira na tesnem sodelovanju, kar je bilo vseskozi navzoče v GAST-u.
GAST-ova.grupacija združuje vse zdrave kapacitete za gradnjo nizkih gradenj, pokrite z določeno tehnologijo. Za družbo je koncentracija tehnologije, kadrov in finančne moči izrednega pomena in združitev teh kapacitet na sedanjem nivoju GASf-a pa nam daje garancijo za uspešno nadaljnje delo. Združitev vseh kapacitet tehnologije in kadrov je za našo družbo bistvenega pomena, ekonomska in tehnološka moc, kar predstavlja izredno bogastvo za celo Slovenijo. Zakaj potem drobiti te sile? Pri integraciji se razvijajo različni apetiti za obvladanje ^trga, zatd ne sinemo pustiti, da se ustvarjajo različni krogi, v katerem bi razdrobljeno nastopali na tako ozkem trgu, kot je slovenski. Pri več krogih se nekoristno trošijo sile in so še večje nevarnosti za ustvarjanje različnih interesnih skupin, ki naj bi si delile tržišče. Naš cilj torej mora biti, da se združijo vse sile ene kapacitete.
Pot današnjega razgovora naj bi torej bila v smeri, ki jo je že postavil GAST, to je, zaokrožitev in kompletiranje kapacitet za nizke gradnje. To naj bi bila tudi težnja in žarišče za priključevanje drugih. Pogoj je, da nobeno drugačno združevanje ne sme imeti prvenstva, kajti s tem bi se rušile enotne kapacitete, kar pa ne more biti zadoščeno kriterijem racionalnosti in varnosti poslovanja.
Intenci j a GlPOSS-a je, da tudi formira dejavnost nizkih gradenj, kar ima nave-
j i
deno v svojem osnutku samoupravnega sporazuma, kjer govori o izvajanju inves-~ ticijskih del vseh vrst zavisoke in nizke gradnje na notranjem in zunanjem tržišču. To bodo narekovati, tudi objektivni pogoji. Ob GAST-u bo za nizke gradnje še G1POSS in kot veino, se združujejo še cestna podjetja, ki bodo imela enake ambicije na trgu. Tako bodo nastali trije ali štirje krogi, kar pa ni skladno s stališči naše družbe, ker to razblinja pozitivne sile v gospodarstvu. Resno dvomim, da bi po izjavi ing. Ribnikarja bil vpliv Slovenija-cest v GIPOSS-u tolikšen, da bi pari ral tem težnjam na trgu. O tem so že v podjetju razpravljali in tudi na vseh političnih nivojih,
Dušan ing. Ribnikar;
Mi ne razbijamo GAST-a. Želimo še naprej sodelovati v GAST-u, pa četudi kot •člani GTPOSS-a. Tako bomo pri licitacijah verjetno še močnejši. Združujejo se tudi cestna podjetja in tako nastaja močna konkurenca. Fizična združitev š Tehniko je to, .kar nisem mogel doseč < v GAST -u, Slovenci smo tudi v GAST-u majhni in če smo razbiti, ne bomo dosegli veliko.
Janez Tršan;
Trg se ne sme deliti, temveč je osnovni cilj naše družbe združevanje sil, zato tudi drugih pobud ne more biti. Upošteva stališče, da se GAST razvija in da podjetja sama iščejo svojo pravilno pot in se integrirajo po lastni težnji in potrebi. GIPOSS verjetno nima interesa, da vključi v svojo dejavnost nizke gradnje, predvsem pa predlaga, da odbor najde skupen jezik ter da skupno poiščemo nadaljnje oblike za formacijo združitve GAST-a.
Hugo ing. Keržan;
Interesi na trgu se bodo križali, kajti na vseh trgih se bo istočarno pojavil tudi
GIPOSS.
Jože ing. Slokar;
GAST bo imel ob GIPOSS-u, če bodo vključene tudi Slovenija-ceste preko Tehnike, bolj malo koristi. Upoštevati moramo, da so pri združevanju GTPOSS-a možne zahteve glede zagotovitve dela GIPOSS-u in tako ne bo odločal samo ekonomski kriterij oziroma samo licitacije, ko se bodo dela delila na tako majhnem nod-ročju kot je Slovenija.
Lojze Cepuš:
Tak primer se je pri Gradisu že zgodil /licitacija Gradbenega vodstva Ljubljana/. Upoštevati moramo tudi GIPOSS-ov samoupravni sporazum, ki govori, da se podpisnice obvezujejo, da bodo na tržišču nastopale sporazumno, torej bodo morale Slovenija ceste, če se bodo združile s Tehniko, tudi upoštevati osnovna načela sporazuma GIPOSS-a. Prav tako pa bo njihov poslovni odbor tudi odločal o prevzemu del o sklenitvi pogodb v okviru sprejetih načrtov GlPOSS-a.
Zato predlagam, da najdemo skupen jezik, izvolimo komisijo, ki bo delala na novem osnutku, o vsebini današnjega sestanka pa naj se obvestijo vsi člani kolektivov vseh treh organizacij.
J
Vladimir ing. Čadež;
Če se Slovenija-ceste priključijo Tehniki, v konkuriranju za nizke gradnje ne bi smeli nastopiti v grupaciji GAST-a, oziroma je potem vprašanje obstoja GAST-a kot celote.
Lojze ing. Vodopivec;
Mogoče pa bi se pogovorilittudi o tem, zakaj se ne bi še Tehnika vključila v grupacijo GAST-a.
Janez Tršan;
i o je stvar delovnih organizacij samih. Strinjam pa se, da se napravi močna družbena formacija, katere osnovni cilj je združitev ekonomskega fizičnega in umskega potenciala in to pa je v okviru GAST-a mogoče doseči. Sem za to, da se GAST naprej razvija, kajti za GIPOSS ni vitalnega interesa za nizke gradnje, toda če se bodo Slovenija-ceste priključile k GIPOSS-u, pa bo tudi GIPOSS v skladu s svojim samoupravnim sporazumom stal na stališču, da formira močno enoto nizkih gradenj. •
Hugo ing. Keržan;
Na dveh stolih sedeti naenkrat je verjetno nemogoče, kajti vsak je nagnjen k temu, da svojim bolj pomaga kot ostalim.
Andrija ing. Vlahovič;
Tudi mi smo že prej želeli takšne dogovore z GAST-om, Žal pa nikoli nismo dobili zagotovila, da bi lahko prišlo do tesnejšega, pa tudi fizičnega združevanja, zato smo šli k Tehniki. Smatram, da bodo Slovenija-ceste še vedno sodelovale z GAST-om, čeprav bodo v okviru Tehnike člani GIPOSS-a. Učinek, ki ga dobimo s fizičnim združevanjem s Tehniko, bo verjetno dal hitrejše rezultate, kot pa združitev v okviru GAST-a.
Polde Ilovar;
Kot je iz razgovora razvidno, so bili že dalj časa vodeni razgovori med Slovenija-cestam in Tehniko o fizični združitvi, pa je kljub temu potrebno, da najdemo skupno pot in skupno z vsemi političnimi silami povečamo aktivnost, da pride do združitve v okviru GAST-a. Dogodki so nas prehitevali, sicer drug drugega, vendar pa ni še ničesar zamujenega.
Hugo ing. Keržan;
Ne verjamem, da bodo Slovenija-geste lahko čuvale interese GAST-a če bodo v GIPOSS-u.	’

n

Janez Tršan;
Predlaga, naj se formira poseben odbor za združitev v GAST-u, katerega naj bi predstavljali vsi prisotni. Na prvi sestanek direktorjev, ki naj bi bil že drugi teden, bi morali poklicati tudi direktorja Tehnike, misli pa tudi, da Tehnika ni tako zelo zainteresirana za to združevanje. Odbor pa bi moral pripraviti tozadevni material in celotno ekonomsko utemeljitev.
Jože ing. Slokar;
S tovarišem Tršanom se v celoti strinja. Organizirali naj bi posebno komisijo in celotno zadevo postavili na določeno platformo, katere edini cilj naj bi bil združevanje kapacitet za nizke gradnje. *
Nato je ing. Hugo Keržan povedal še nekaj o pokazalnikih in podatkih, ki ga je sestavila analitska služba Gradisa. Na splošno pa je sodelovanje v GAST-u potrebno še nadalje razvijati in aktivirati akcijski odbor ter vse politične sile v vseh treh delovnih organizacijah.
Ob zaključku se sprejme še dodatni sklep, da je potrebno informirati vse tri kolektive, zato se zadolži tov. Cepuša, da bo v desetih dneh izdal posebno obvestilo o razpravi na današnjem sestanku. Informator prejmejo vsi člani v vseh treh delovnih organizacijah.
Nato so se prisotni še zedinili, da je osnovni cilj, da se kapacitete oz. tehnologija za nizke gradnje ne razbijajo, temveč, da se poišče takšno organizacijsko obliko, ki bo te kapacitete še bolj povezovala.
Realizacija cilja pa se je v glavnem videla v dveh variantah;
-	prvi, ki so jo zagovarjali predvsem predstavniki iz SGP Slovenija-ceste.
Po tej je fizična združitev SGP Slovenija-ceste s SGP Tehniko v ZP GLPOSS rešitev, ki na eni strani, v ZP GIPOSS zasede kapacitete za nizke gradnje, na drugi strani pa se SGP Slovenija-ceste še vedno povezujejo v PZ GAST-u in tako vršijo SGP Slovenija-ceste tudi funkcijo širšega povezovanja.
-	drugo varianto so zastopali ostali člani.
Menili so, da edino kvalitetnejše združevanje v okviru GAST-a ohranja nujno povezanost in nadaljnji hitrejši razvoj kapacitet za nizke gradnje.
SGP Slovenija-ceste združeni s SGP Tehniko v ZP GIPOSS bi bile le del ZP GIPOSS in tako predvsem pogojeno s poslovno politiko ZP GIPOSS-a. Za-to taka organizacijska oblika ne daje realnih možnosti za vsklajen razvoj kapacitet za nizke gradnje v SRS.
Vsi navzoči pa so bili soglasni, da je potrebno dati obema variantama enake možnosti. To pa se bo zagotovilo;
-	s skupnim postopkom obravnave v vseh delovnih kolektivih,
-	s pripravljenimi materiali- /za to je potrebno čim prej izdelati drugo varianto/ in
-	s sprotnim informiranjem 6 vseh teh zadevah celotne kolektive PZ GAST.
Današnja pota razvoja gredo v smeri vedno bolj integriranega gospodarstva. To ne pomeni, da zato določene delovne organizacije, integrirane v eno, ustvarjajo monopol v družbi, ampak gre tu le za združevanje tako ekonomske kot fizične moči. Kadar pa gre za podobno tvorbo, kot je GAST, kjer so delovne organizacije v njem že vajene medsebojnega sodelovanja in tako sodelovanje tudi vedno pripelje do delovnih uspehov, pdtem je tu močnejša integracija popolnoma opravičena.
Zabeležil: Lojze CEPUŠ
INFORMATOR: Izdaja Uredniški odbor Gradisovega vestnika Odgovorni urednik: Lojze Cepuš Izredna številka, naklada 8000 izvodov