POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 12, 22. MAREC 2002, CENA osrednja KNJIŽNICA CEUfefiSSl Po novem mora imeti vsak otrok, ki potuje čez državno mejo, svoj dokument CELJE 3000 Abrahama sem v svojem življenju že dočakal, rad pa bi ga dočakal tudi kot glasbenik Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Z.O.O. □co Za spomladansko menjavo olja, filtrov in podmazovanje mehanizacije Vam nudi kmetijsko mehanizacijo po starih cenah • SIP ŠEMPETER ^ X Pfjf • TAJFUN SEVNICA - gozdarjU jtMPi: • INO BREŽICE - trosilci mineralnebam pooblaščenatrgovina^ računalništvo Telefon: 03/83 83 106 Franček Grudnik s.p.. Šmiklavž 3a, Gornji Grad cesti Gornji Grad-Kamnik) •’ -m ft öd 7 do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure •se velikonočne praznike, |vam>^ripravili prelepa peiimwiodnih cenah. ■ir - računalnike od 94.790 SIT, ^^monitorj^feod 47,600 SIT, iMK^j^skimirotbd 17.990 SIT, a /vpiti' v t e d n u Novi Polo že od 1.928.000 SIT. Avtocenter Meh d.o.o. Velenje Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 PVC okna vhodna vrata senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 OkKBE OKENSKI SISTEMI 10 let garancije Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motorji pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom. Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. www.NoviPolo.com OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran V demokratični družbi se pogosto zgodi, da imamo ljudje različna mnenja o različnih stvareh. Včasih so razlike tako velike, da je dialog vse prej kot umirjen in toleranten. V zadnjem času opažam, da se ljudje, ki v dialogu ne uspejo uveljaviti svojega mnenja, vse več obračajo na medije, da slednji popularizirajo njihov problem, seveda v pričakovanju, da bo predstavljena in potrjena njihova verzija zgodbe. Vendar se tu problemi običajno ne končajo, pač pa zaostrijo. Novinarji, ki imajo namen korektno opraviti svoje delo, se prikaza problema lotijo kompleksno, kar pomeni, da osvetlijo vse plati zgodbe in ne samo tisto, ki jo zagovarja pobudnik objave. Pri tem jim, novinarjem namreč, mnogokrat ni lahko. Še posebej v lokalnem okolju se često srečujejo z raznimi pritiski in poskusi vplivanja nanje, zato je zgolj od njihove suverenosti, ki pa je največkrat neposredno povezana s strokovnostjo, odvisno, ali jim uspe zadržati nevtralno linijo ali ne. Stoodstotne nevtralnosti ni, kajti ljudje kljub svoji načelni volji ravnamo subjektivno, specifično, in prav je, da je tako. V nasprotnem primeru bi že danes živeli v svetu klonov. Ne glede na to pa kodeks novinarske etike avtorja prispevka zavezuje, da preveri vse razpoložljive vire, preden sestavi celotno zgodbo in jo objavi. Hkrati to pomeni, da je namen posameznika, ki je želel javnosti predstaviti svojo verzijo problema, že v tej fazi ogrožen. Lahko se namreč zgodi (in praksa to potrjuje), da bo zadeva, osvetljena z vseh strani, izpadla povsem drugače kot bi v primeru, ko bi jo osvetlili samo iz enega zornega kota. Ne zgodi se prav poredko, da so iniciatorji publiciranja problemov zaradi tega nezadovoljni. Svojojezo stresajo na novinarje, ponavadi tudi na urednike, velikokrat pa skušajo kar najbolj oblatiti ugled medija, ki jim je povzročil "škodo ". V razgovorih letijo dvomi o strokovnosti (se še spomnite, kje sem jo v tem uvodniku prvič omenil?) avtorjev prispevkov in grožnje s sodišči ali kakšnimi drugačnimi sankcijami. Končni razpleti so različni, nikoli pa prav posebno prijetni. Po desetih letih dela pri Savinjskih novicah lahko z gotovostjo trdim, da je v tovrstnih primerih nacionalnim medijem bistveno lažje kot lokalnim. Novinarji, izmed katerih mnogi s prezirom in distanco gledajo na svoje stanovske "kolege' na lokalnem nivoju, so pravno in kapitalsko zaščiteni za debelimi zidovi stolpnic njihovih medijskih hiš. In ker navadnim ljudem njihova zaščitenost dobesedno ubija pogum, da bi se odzvali, če jim kaj ni všeč, so večkrat lepo tiho in "požrejo" zalogaj. A kaj hujšega, če lokalni medij napiše nekaj, kar se ne sklada z njihovim mnenjem! V tem primeru so, ohra-bljeni z ranljivostjo majhnih medijskih hiš(ic), pripravljeni nanje "zliti na tone gnojnice, novinarja pa utopiti v žlici vode ". Naj na tem mestu še enkrat poudarim, da v uredništvu Savinjskih novic delamo pošteno, da skušamo vsak problem prikazati celovito, kolikor pač uspemo zbrati informacije. Svojim sodelavcem v celoti zaupam, za njihovo deto tudi odgovarjam, seveda pa bi mi bilo veliko lažje, če bi lahko vsakemu od njih poveril raziskovalno nalogo, s katero bi se nato ukvarjal teden dni ali več. Ekonomija obsega, ki jo Slovenci šele spoznavamo v pravi luči, ima tudi na medijskem področju svoje zakonitosti. In nenazadnje obstajajo tudi pisma bralcev. IZ VSEBINE: @ Aktualno: Občinske in gozdne ceste ne ustrezajo obremenitvenim zahtevam.4 Govedorejci zaskrbljeni nad svojo usodo: Državna politika uničuje male in srednje kmetije............4 Politika: Regijski odbor NSi - Krščansko demokratska stranka................5 Upravna enota Mozirje: Starim potnim listom se izteka čas.7 Ljudje in dogodki: Različne resnice nekdanjih zakonskih partnerjev.....8 Ljubno ob Savinji: Otvoritev nove šole...............11 Na naslovnici: Otvoritev novih in prenovljenih objektov OŠ Ljubno Zgornjesavinjska godba na pihala: Četrt stoletja muziciranja..13 Tekma košarkarjev veteranov: Glavca siva, rakca mirna....17 Nove raziskave v Erjavčevi jami: Sifon tokrat ustavil jamarje ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 12,22. marec 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. SIlSa9HHHBHB9ilji3üf OBČINSKE IN GOZDNE CESTE NE USTREZAJO VEČ OBREMENITVENIM ZAHTEVAM V čigav žep po sanacijska sredstva? V zadnjih letih so občine s precejšnjim prispevkom občanov posodobile občinske ceste, za katere so kot odgovorni upravljavec dolžne zagotavljati tudi finančna sredstva. Gradnja in tudi poznejše posodobitve, vključno z asfaltnimi prevlekami, so bile zaradi prometne frekvence prilagojene takratnim pogojem bistveno manjše obremenitve od današnje. Samo v občini Gornji Grad, podobna slika pa se kaže tudi v ostalih občinah, porabijo letno za tekoče vzdrževanje in zagotavljanje zimske službe do 20 milijonov tolarjev. Precejšnja vsota, vendar bi za redno vzdrževanje in normalen nadzor potrebovali od 25 do 30 milijonov tolarjev. "Spodnji ustroj in širina cest večinoma nista prilagojena sedanjim obremenitvam, kar v praksi pomeni predčasno obnavljanje in večje sanacijske stroške. Temeljni razkorak nastaja med kakovostjo gradnje cest in uporabniki, ki velikokrat z neustreznimi prevoznimi sredstvi preveč obremenjujejo cestišče," ugotavlja tajnik občine Gornji Grad Jože Poznič. Časa in razmer seveda ni mogoče vrteti nazaj, vendar se pogosto pojavijo finančne težave, ker s sredstvi za redno vzdrževanje ni možno kvalitetno krpati načetih cest. Preobremenitve gredo seveda na račun profitne dejavnosti, največkrat prevozov lesa in materiala iz peskokopov. Najpogostejše uporabnike, ki preobremenjujejo ceste, sicer opozarjajo, pravi Poznič, vendar le z redkimi uspejo doseči dogovor, da se cesta po uporabi sanira v prvotno stanje. "Žal je v ljudeh še vedno premalo zavesti, da so ceste njihove. Resno razmišljamo, da bomo v primerih prekomerne obremenitve ukrepali odločno," opozarja tajnik gornjegrajske občine in dodaja, da glede na majhno finančno zmogljivost občine precej sredstev namenjajo prav za ceste. "Brez tožnika ni sodnika," ugotavlja tudi Iztok Pinter, komandir policijske postaje Mozirje. Kršitve prekomerne obremenitve cest obravnavajo, če nanje naletijo pri rednem delu, kar je pri vse bolj očitnih kršiteljih prej premalo kot dovolj. Savinjčan UGOTOVITVE INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR Neustrezno ravnanje z blatom Pred časom smo že poročali o domnevnem izlitju neprečiščene odpadne vode iz razbremenilnika ob čistilni napravi v Lokah pri Mozirju na okoliška zemljišča, ki je v lasti mozirskega komunalnega podjetja. Na osnovi prijave so si nenavadno zalivanje okoliških smrek ogledali tudi pristojni z inšpektorata za okolje in prostor, organizacijska enota Celje in na kraju samem ugotovili, da do izlitja odpadnih vod iz razbremenilnika na okoliško zemljišče ni prišlo. Vzdrževalec čistilne naprave je s pomočjo cevi prečrpal blato na ograjeno zemljišče v neposredni bližini čistilne naprave, ki naj bi ga uporabili za gnojenje novo nasajenih smrečic. Delavec seje dela lotil po nalogu nadrejenega Branka Miklavžine, vendar naj bi zemljišče pognojil le z manjšo količino blata. Dejstvo je, in to je ugotovil tudi inšpekcijski nadzornik Aleš Juvan, daje bila odložena odločno prevelika količina blata, ki je zaradi močne odjuge postajalo vse bolj tekoče. To je povzročilo odtekanje blata in vode izven ograjenega prostora na zunanje zemljišče, kije tako kot čistilna naprava v lasti JP Komunala Mozirje. Po mnenju inšpekcije za okolje in prostor so delavci komunalnega podjetja ravnali z blatom neustrezno, kar v praksi pomeni, da so morali z gradbenim strojem posneti blato in ga prepeljati nazaj v razbremenilnik pri čistilni napravi in s tem preprečiti morebitno onesnaženje tal oziroma podtalnice. Kot nam je povedala inšpektorica za okolje in prostor Amalija Travnar, tokratnega malomarnega ravnanja delavcev mozirskega komunalnega podjetja ni prijavila sodniku za prekrške. Kar pa ne pomeni, da početja lastnikov čistilne naprave ne spremljajo budno. "Vendar," ugotavlja Travnarjeva, "so se po tistem, ko so pred leti na nedovoljen način odlagali mulj iz čistine naprave v za to izkopano jamo, zadeve bistveno popravile." Trenutno Komunala Mozirje odlaga mulj po predhodni dehidraciji na odlagališču v Velenju, zaradi velikih količin pa so pred kratkim kupili lasten dehidrator. Savinjčan GOVEDOREJCI RESNO ZASKRBLJENI NAD SVOJO USODO Državna politika uničuje male in povprečne kmetije Člani govedorejskega društva so se na rednem občnem zboru pogovorili tudi o aktualnih problemih v kmetijstvu. Po podatkih selekcijske službe je na območju izpostave Mozirje v AP kontroli 196 kmetij z 2.204 kravami. V Z kontroli je 159 kmetij s 1.391 kravami. Rejski rezultati so v povprečju dobri. Ker pada število krav rjave pasme, je letos stroge kriterije za izbor bikovskih mater izpolnilo le 7 živali. Rejci, ki s primerno prehrano izkoristijo genelski potencial živali, dosegajo mlečnost okrog 8.000 kg mleka v standardni laktaciji z visokim povprečjem tolšče in beljakovin. Prisotni so problemi plodnostnih motenj, doba med dvema telilvama se skrajšuje, vendar je še predolga. Okvir živali in proizvodnja po kravi se večata, s tem pa tudi zahteve po usklajeni prehrani in zagotavljanju dobrih pogojev reje. V naši dolini so velik problem hlevi, ki ne ustrezajo visokoproduktivnim kravam. Živalim rade odpovedo noge, ker so pogoji reje neprimerni. Od 1.248 kmetij v naši dolini (podatki popisa kmetijstva v letu 2000) jih 371 oddaja mleko. Z letom 2003 naj bi m država uvedla kvote. Pogajalci so iz Bruslja dobili nizko ponudbo o višini državne kvotezamleko. Glede nato, damlekame stremijo za čim cenejšo vhodno surovino, so kmetije, ki so življenjsko odvisne od prireje mleka, resno zaskrbljene. Naravne razmere vdolini narekujejo dražjo prirejo, rejci se upravičeno bojijo, da bi izpadli pri dodeljevanju kvot. Nič bolje sene godivsemostalim, ki pitajo živino. Cena živine je padla pod ekonomsko raven. Dodatno rentabilnost znižuje dolga čakalna doba. Na odkup pitancev je treba čakati en mesec, na odkup krav pa kartri mesece. Pri vsem tem se rejci sprašujejo ali lahko v Zgornji Savinjski združimo moči in poskušamo rešiti problem klanja. Sanitamo-veterinarski predpisi ščitijo potrošnika, za rejce pa to pomeni le višanje stroškov. V medijih velikokrat zasledimo, koliko milijard namenja država kmetom. Ko se ta številka razdeli med vse namene, dobijo posamezne kmetije nizke zneske, pa še do sedaj niso bila izvedena vsa izplačila za lansko leto. Kmetje se sprašujejo, kam gre razlika med ceno mesa v mesnici (govedina po 820 -1.300 SIT) in odkupno ceno za kmeta, ki znaša od 480 do 520 SIT za kg mesa. Večina kmetij v Zgornji Savinjski dolini je hribovskih, povprečna velikost kmetij je 6 ha kmetijske zemlje in 14 ha gozda. Govedorejci so prepričani, da vodi država poli- tiko, ki bo uničila male in povprečne kmetije. Kaj bo potem s slovenskim podeželjem, ki predstavlja 80 % naše države? Razprava jetekla tudi o bolezni BSE. Zakoj se vsa krivda vali na rejce, če pa so rejci legalno kupovali in krmili s krmili, v katerih so jim mešaln-ice prodajale mesno-kostno moko? Zgroženi so nad administrativnimi zapleti na ministrstvu, ki ovirajo sanacijo na prizadeti kmetiji Rihter. To je le nekaj problemov, nad katerimi so govedorejci resno zaskrbljeni. Zahteve po rešitvi teh problemov so naslovi na Zvezo rejcev govedi rjave pasme in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Štefka Goltnik REGIJSKI ODBOR NSI - KRŠČANSKO DEMOKRATSKE STRANKE bankrotom Koalicija Slovenija je edina alternativa sedanji oblasti, zato bo treba enotno vztrajati ter do jesenskih lokalnih in predsedniških volitev 34 odstotkom ljudi, ki se volitev ne udeležujejo, jasno predstaviti program in način, s katerim bo na dolgi rok mogoče Slovenijo izkopati iz vse prej kot zavidljive situacije. Ljudem je treba naliti čistega vina o slovenski realnosti, menijo v regijskem odboru Nove Slovenije (foto: Ciril M. Sem) Z izjemo premiera Janeza Drnovška, zunanjega ministra Rupla in še nekaterih je vladajoča liberalna demokracija daleč od evropsko usmerjenih liberalnih strank. Po portoroškem kongresu je LDS prevzela Kučanova linija poleg tega je vladajoča koalicija izropala državno blagajno tudi na zakonsko nedopusten način, so prepričani v regijskem odboru Nove Slovenije. Nova Slovenija je nova stranka, ki se z dosedanjim delom še ni umazala, zato je potrebna previdnost pri povezovanju. Na jesenskih lokalnih volitvah naj bi vsak občinski odbor sklepal koalicije po lastni presoji, načeloma pa velja, da bodo volivce nagovorili skupaj s socialdemokratsko stranko. Trenutno usklajujejo kandidate za župane. Vobčinah, kjer imata kandidate obe stranki, je treba podpreti boljšega, je dejal organizacijski tajnik NSi Stane Podplaton. Govorice o zbliževanju SDS in LDS je označil za čisto manipulacijo levice, ki želi s pomočjo medijev zmesti predvsem neopredeljene volivce. V koaliciji Slovenija so pripravljeni oblikovati vlado tudi z LDS, vendar samo pod pogojem, da imajo vladno večino. Velik del razprave so namenili tudi vključevanju v Evropsko unijo, kateri vsaj kmečki del stranke, zaradi bojazni, da bo se bodo v evropskih razmerah kmetovanja preprosto utopili, ni preveč naklonjen. Od 46 milijard kmetijskega proračuna naj bi jih kmetje prejeli samo 13, ostalo pobere birokracija. V Novi Sloveniji so prepričani, daje za težave slovenskega kmeta krivo predvsem kmetijsko ministrstvo, kije preprosto zaspalo. Mali kmetje so absolutno prizadeti, zatoje treba tem ljudem ponuditi alternativo. Slovenska ljudska stranka, ki vodi kmetijski resorje po mnenju Podpla-tona tik pred razsulom. Stranka, kije v osnovi kmečka, je v parlamentu povozila zakone, ki podpirajo kmete. Samo zato, kerjihje pripravil AiojzSok, poslanec Nove Slovenije, je predsednikom občinskih odborov povedal organizacijski tajnik stranke. V Sloveniji bodo zavladali evropski zakoni, ko bo domač kapital pokraden, evropski kapital pa nas bo pokupil tudi, če se odločimo ostati zunaj evropskih povezav, so prepričani v NSi. V Zgornji Savinjski dolini trenutno ustanavljajo občinske odbore. Vse bolj razočaranim ljudem je treba ponuditi bolj perspektivno prihodnost in jim naliti čistega vina o slovenski realnosti. Tudi o tem naj bi spregovorili na omizju 16. aprila v Mozirju, na katerem bosta sodelovala prvaka NSi in SDS dr. Andrej Bajuk in Janez Janša. Savinjčan Predsednik evropske banke pri Presečniku Predsednik evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jean Lemierre je bil skupaj z delegacijo EBRD na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Med pogovori s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom in njegovimi sodelavci so izpostavili možnost sodelovanja na področju obnove in vzdrževanja državnih cest ter o nadaljevanju sodelovanja pri gradnji avtocest v naši državi, Predsednik EBRD je med pogovorom z ministrom Presečnikom ponudil tudi možnost financiranja posameznih študij, pri čemer je nakazal tudi možnost kreditiranja brez garancij države. Savinjčan OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Kljub upadu članstva ostaja članarina nespremenjena Pred tednom dni so se na rednem zasedanju sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Mozirje. Iz poročila predsednika zbornice Franca Bende je bilo mogoče razbrati zaskrbljenost, saj število obrtnikov konstantno rahlo upada, člani pa se zbornice kot stanovske institucije poslužujejo večinoma le takrat, ko jim »gre za nohte«. Med najbolj aktivnimi sekcijami v lanskem letu je bila avtoprevozniška, ki je spomladi organizirala srečanje s prometnim ministrom v zvezi s parkirnimi prostori in dovolilnicami za prevoze v tujino. Vodstvo mozirske obrtne zbornice se je lani pridružilo prizadevanjem ljubenskih obrtnikov za znižanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, njihova pobuda za ustanovitev lokalne turistične organizacije pa za zdaj ostaja nerealizirana. Izvršilni odbor OOZ Mozirje je temeljito preučil sklep skupščine o prenosu knjigovodskih opravil s knjigovodskega servisa na zbornico in se na koncu odločil, da ga ne sprovede. Analiza je namreč pokazala, da bi bila za zbornico ta varianta dražja in bistveno manj zanesljiva, kar se je potrdilo že v začetku letošnjega leta, koje strokovna sodelavka odšla na predčasni porodniški dopust. Mozirska zbornica za razliko od leta poprej v letu 2001 na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ni sodelovala s svojim razstavnim prostorom, interes s strani obrtnikov je bil namreč preskromen, je pa aktivno sodelovala pri pripravi in izvedbi regijskega srečanja gospodarstva. Po prepričanju Franca Bende je območna razvojna agencija s sedežem v Mozirju, kije glavni organizator omenjenega srečanja, na pravi poti in bo v prihodnje zagotovo odigrala vlogo, za katero je bila tudi ustanovljena. Poleg sekcije avtoprevoznikov so bile lansko leto izmed strokovnih aktivne še tekstilna, frizerska, lesarska in gostinska sekcija. Gostinci so se ubadali zlasti s posledicami uvedbe višje stopnje davka na dodano vrednost in nedorečenim plačilom avtorskih pravic za glasbo v njihovih lokalih. Posebno poglavje v delovanju zbornice predstavlja športna sekcija pod vodstvom Zlatka Vitanca, ki še naprej beleži odlične uvrstitve na regijskih in državnih tekmovanjih. Vodstvo mozirske zbornice je preučilo tudi pobudo z lanskoletnega zasedanja skupščine o znižanju članskega prispevka, vendar se zanj zaradi vse višjih stroškov ni odločilo. Med 12 po velikosti primerljivimi zbornicami imata le dve nižji članski prispevek kot mozirska, zatoje skupščina potrdila predlog izvršilnega odbora, da bo članarina tudi v letu 2002 znašala 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skupščina je prisluhnila tudi pobudi za organizacijo družabno-rekreativnega srečanja članov zbornice in izvedbo naložila izvršilnemu odboru. Franci Kotnik ERA D.D. VELENJE w Človeški kapital najpomembnejši razvojni dejavnik Era Velenje postaja vse bolj uveljavljen mednarodni trgovski sistem, katerega strategija temelji na filozofiji prijaznih nakupov. Dosedanji rezultati kažejo na pravilnost Erinih strateških usmeritev, saj dosega zavidljive poslovne rezultate tako doma kot v tujini. Trenutno znaša v Sloveniji tržni delež skupine Era osem odstotkov, gospodarsko interesno združenje Suma, v katerem ima Era eno od vodilnih vlog, pa obvladuje skoraj četrtino slovenske trgovine in se vse bolj utrjuje kot drugi steber v tej panogi. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal predsednik uprave Gvido Omladič, bo Era tudi v letu 2002 nadaljevala z izvajanjem celovitega pris- »V Eri se zavedamo, daje človeški kapital najpomembnejši razvojni dejavnik,«je jasno povedal Gvido Omladič, »zato bomo vtem letu poseb- Nov nakupovalni center tudi v Zgornji Savinjski dolini Era namerava krepiti svoj tržni položaj v Sloveniji z: - aktivno vlogo v GIZ-u Suma 2000, - gradnjo novih nakupovalnih centrov v Zgornji Savinjski dolini, Velenju, Novem mestu, Mariboru, Ormožu in Ilirski Bistrici, - razvojem verige standardiziranih trgovin, - konsolidacijo skupine Koloniale in - pripojitvami družb k matični družbi. topa pri upravljanju odnosov s strankami. Nadgradili bodo sistem Kartice prijaznih nakupov in še naprej razvijali lastne blagovne znamke Good food, Agrina in Adut. Velik poudarek bodo namenili kakovosti storitev in cenovni politiki (modre cene in super modre cene). Na področju maloprodaje bodo nadaljevali z razvojem trgovin tipa supermarket (prehrana) in Adut (vse za dom) ter gradili nove prodajne centre velikosti 3.000 do 5.000 kvadratnih metrov, kjer ponujajo celovito paleto artiklov s področja prehrane in neprehrane. Skupaj s partnerji bodo investirali v najsodobnejše in največje trgovske centre na tržiščih jugovzhodne Evrope, v vseh državah bivše Jugoslavije pa bodo ustanovili svoje podružnice. Na področju veleprodaje neprehrane bodo dopolnjevali prodajni spekter in z razvojem blagovnih znamk Adut in Agrina povečevali prepoznavnost na trgu, na področju veleprodaje prehrane pa se bodo posvetili razvoju gastro ponudbe in sad-no-zelenjavnega programa. Vsa področja poslovanja nameravajo računalniško podpreti in standardizirati. no pozornost namenili motiviranju zaposlenih in razvoju njihove kariere. Upravljanje z znanjem, vlaganje v intelektualni kapital, nagradnja korporacijske kulture in upravljanje s komunikacijami ostajajo ključne naloge na področju kadrov.« Izvedba finančne konsolidacije v skupini Era naj bi se odražala v večji plačilni in investicijski sposobnosti. V letu 2002 znaša ob planirani realizaciji 32,6 milijarde tolarjev (lani 26,8 milijarde SIT) obseg načrtovanih investicij Ere 4,5 milijarde SIT. Predvidevajo tudi preko 330 milijonov razvojnih stroškov zaradi nakupovzemljišč, lastniških deležev in oblikovanja novih kadrovskih ekip. Po besedah predsednika Erine uprave se bo velenjska trgovska družba tudi v prihodnje družbeno angažirala v vseh tistih lokalnih okoljih, kjer je neposredno prisotna s svojimi prodajalnami. Naklonjenost okolju bo tako kot doslej izkazovala z donacijami v šport, zdravstvo, socialo in kulturo, s čimer želi prispevati k dvigu kvalitete življenja tamkajšnjih prebivalcev. Franci Kotnik SEJA UPRAVNEGA ODBORA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE V NAZARJAH Gospodarstveniki iz regije ne delijo optimizma z ljubljanskimi kolegi Člani upravnega odbora savinjskošaleške območne gospodarske zbornice so 14. redno sejo pred štirinajstimi dnevi opravili v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Podjetje in njegovo mesto v koncernu Bosch Siemens sta članom upravnega odbora, ki so se jim tokrat pridružili še župani Ivan Pumat, Ivo Rakun,Toni Rifelj, županja Anka Rakun in poslanec vdržavnem zboru ter župan Mirko Zamernik, predstavila direktor Matjaž Lenassi in Rainer Kaschta, direktor za področje gospodarjenja. Koncem BoschSiemensjevNemčiji in Evropi vodilni proizvajalec hišnih aparatov, vsvetovnem merilu pa trenutno zaseda tretje mesto. Hišni aparati so edina tovarna v sklopu koncerna, ki sama skrbi za svoj razvoj, in hkrati edina tovarna z manj kot 1 Oodstotnim izmetom vgarancijskem roku.Številoza-poslenih se v devetih letih, odkar sodi nazorska tovarna pod okrilje BSH, ni bistveno povečalo, zato pa seje na račun intenzivnega posodabljanja tehnologije v istem obdobju kar za trikrat povečal obseg realizacije. Način spodbujanja inovacijske klime v podjetju Hišni aparati je predstavil Tone Ploštajner, vodja kadrovske službe. Temu področju dajejo velik poudarek, saj na ta način ustvarjajo prednost pred konkurenco. V letu 2001 so zaposleni prispevali 187 predlogov, od tega je bilo kar 109 koristnih idej. Vodstvo podjetja izkazuje pozornost zaposlenim tudivdrugihoblikah,kot so rekreacija in kulturne prireditve. V drugem delu sejeje Marjeta Šiško-Debenjak iz službe za konjukturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije predstavila tekoče gospodarske trende, ki so precej boljši od napovedi jeseni lanskega leta. V letu 2002 naj bi slovenski bruto družbeni proizvod ob šest- do sedemodstotni inflaciji porasel za 3,5 odstotka. Izvoz naj bi bil višji za 3,6 odstotka, investicije za 3,8 odstotka, plače za 2,8 odstotka, zaposlenost pa naj bi se povečala za odstotek. V živahni razpravi člani upravnega odbora in župani niso izražali enakega optimizma, kot ga imajo na državnem nivoju, pač pa so opozarjali na težave izvoznikov zaradi hitre rasti domačih stroškov, ugašanje malih gospodarskih subjektovzaradi učinkov ekonomije obsega in posledice finančne nediscipline ter previsokih obrestnih mer. Upravni odbor je sklenil, da bo sav-injsko-šaleška območna gospodarska zbornica pristopila k ustanovitvi regijskega študijskega središča s sedežem v Celju, v spomladanskem času pa naj bi organizirala okroglo mizo o konceptu razvoja izobraževanja v regiji glede na potrebe gospodarstva. Na obisk naj bi v kratkem prišla gospodarska ministrica Tea Petrin in ob tej priložnosti predstavila letošnje javne razpise za podporo podjetništvu. Franci Kotnik Direktor Hišnih aparatov Matjaž Lenassi je članom upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice predstavil podjetje in njegovo mesto v koncernu BSH (foto: Ciril M. Sem) LJUBNO OB SAVINJI Za razvoj drobnega gospodarstva Občina Ljubno je letos namenila za razvoj drobnega gospodarstva 30 milijonov tolarjev. Na razpis, ki je potekel 25. februarja, se je prijavilo osem prosilcev, ki želijo razvijati predvsem storitvene dejavnosti (pekarstvo, zdravstvo, mala hidroelektrarna, prevozništvo in gostinstvo), kar pomeni, da so ljudje pripravljeni investirati in delati v domačem okolju. ________ Savinjčan Uspešno prebrodili strese in pretrese Na delo mozirske upravne enote je lani vplivala predvsem kopica sprejetih zakonov in vladnih uredb, ki v končni posledici vplivajo na odzive javnosti. Administrativni ukrep, s katerim želi vlada v novejšem času državo narediti prijaznejšo svojim državljanom, so mozirski "državniki" začeli uveljavljati že ob začetku poslovanja upravne enote. STARIM POTNIM LISTOM SE IZTEKA ČAS Za nov potni list je treba seči globoko v žep Po zakonu o potnih listinah bodo stari (modri) potni listi veljali samo še do 5. avgusta letos. Po tem datumu z omenjenim dokumentom ne bo mogoče prestopiti državne meje, ne glede na to, da je v potnem listu kasnejši datum veljavnosti, kar v praksi pomeni, da bo treba zamenjati potovalne dokumente, izdane pred 1. marcem 2001. Seveda pa zamenjava ni nujna, saj potni list ni obvezen dokument. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE "Res pa je," ugotavlja načelnik Darko Repenšek v letnem poročilu, "da si mnogi državljani, žal pa tudi nekateri od njih neposredno izvoljeni predstavniki, to predstavljajo zelo po svoje. Škoda, da poskušajo svoj neproduktiven pogled vsiliti okolju, največkratzaradi interesov, ki nimajo nič skupnega s strokovno in ekonomsko logiko. Saj tudi ni čudno, ko jim je gospodarnost tudi pri okopavanju lastnega vrta bolj tuja!" V UE Mozirje so v preteklem letu reševali približno enako število primerov kot leto prej, od tega so 90,64 odstotkov primerov rešili v enem mesecu po vložitvi zahtevkov. O strokovnosti opravljenega dela skoraj ne kaže dvomiti, saj je bilo na 13.660 vodenih zadev samo 18 pritožb, od tega je drugostopenjski pritožbeni organ v petnajstih primerih potrdil prvotno odločitev. Samo tri odločbe so bile nadomeščene z novimi odločbami. S pomočjo občin je bil lani zaključen pomemben projekt informatizacije krajevnih uradov, s prenosom nekaterih pooblastil na pooblaščene tehnično-pregledne centre motornih vozil, kjer lahko lastniki motornih vozil opravijo vse na enem mestu. "Na področju okolja in prostora ostaja še naprej kopica odprtih vprašanj," ugotavlja Repenšek. "Občine neprestano opozarjamo na nujnost pospešitve priprav in sprejema prostorskih planskih aktov. Obstoječi ne zadovoljujejo potrebza novogradnje in ne sledijo potrebam gospodarskega razvoja, zato smo bili lani priča nenehnim pritiskom za izdajo dovoljenj za posege v prostor. Zanimivjetudi podatek, daje bilo po stari zakonodaji na območju Zgornje Savinjske doline 814 zaščitenih kmetij, s spremenjeno zakonodajo pa je status ohranilo samo še 553 kmetij." Z izdajo publikacije avtorjev Stanke Rozenstein - Žnidar in Leopolda Supina Demografsko ogrožena območja v Zgornji Savinjski dolini in pregled infrastrukture, kije bila zgrajena s pomočjo nepovratnih sredstev države od 1991 do 2000 na upravni enoti nadaljujejo tradicijo gradiv, ki sicer ne spadajo v njihov delokrog, so pa zaradi svoje unikat-nosti dobrodošlo strokovno gradivo. Savinjčan "V sosednje države (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska) ter v Švico in Lichtenstein se lahko potuje tudi z veljavno osebno izkaznico. Nov potni list si mora pridobiti tisti, ki želi potovati v katero izmed držav, kamor vstop z osebno izkaznico ni mogoč. Seveda pa lahko zanj zaprosi tudi vsak drug državljan. Potne liste bo možno zamenjati tudi po 5, avgustu. Ob tem bi želel opozoriti na zelo pomembno dejslvo, da v nove potne liste ni več možno vpisovati otrok, zato mora imeti vsak otrok, ki potuje čez državno mejo, svoj dokument," pojasnjuje načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek. Stranka, ki želi pridobiti potno listino, lahko da vlogo na sedežu UE ali na krajevnih uradih Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Vlogi je treba priložiti star potni list, oziroma drug veljaven osebni dokument, ter fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 centimetra v barvni ali črno-beli tehniki. Potni list za odrasle z 10-letno veljavnostjo stane trenutno 7.780 tolar- jev, tisti, ki potujejo več, pa bodo morali zaradi večjega števila strani za potovalni dokument odšteti 8.280tolarjev. Za otroke od 4. do 18. leta starosti velja potni list 5 iet in stane 6.850tolarjev (32 strani) oziroma 7.080tolarjev (48 strani). Potni list za otroke do 4. leta velja dve leti in stane 5.860 tolarjev. "Če ima stranka namen potovati v tujino tudi v času, ko čaka na izdelavo novega potnega lista, ji starega ob vložitvi vloge za novega ne bomo uničili. Stari potni list v tem primeru velja skupaj s potrdilom o dani vlogi za nov potni list. Stari potni list mora stranka izročiti v uničenje ob prejemu novega potnega lista, zato je v takem primeru obvezen osebni dvig na upravni enoti. Navedeno ne velja za vse države, saj nekatere, zlasti tiste, za katere je potreben vstopni vizum, zahtevajo, da je ob vstopu na njihovo ozemlje potni listveljaven določeno časovno obdobje," dodaja Darko Repenšek. Savinjčan Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! Ttt? CxcSesničke Samo bedaki poznajo resnico; pametni še pot do nje komaj slutijo. Savinjčan ;FAhit d.o.o. RAČUNALNIKI ob Savinji Poslovni prostor v IZOLESu Nazaije - Tel.839-52 ODPRTO: ponedeljek^pctek od 14.00 do 16.00 Duron 850,RAM 128MB,20GB,CDR54x,Savage4 32MB-Cena:l 19.000 Duron 1000,RAM 128MB, 20GB, CDR54x, GeForce32MBTv-Cena ISO."" MONITOR Liteon 17" SAMO 48.000 SIT . GSM(041)394-620(Branko)od 08.00 do 18.00" SERVIS,SVETOVANJE,NAR0Č Pravi naslov za računalniške rešitve! POKLIČITE ALFAbit ! ® RAZLIČNE RESNICE NEKDANJIH ZAKONSKIH PARTNERJEV Ali zakoni resnično ščitijo samo ženske? Kako hudo mora pritiskati usoda človeka, da je pripravljen svoje breme razprostreti pred javnostjo in spregovoriti široko, kot zamahne ptica s krili v letu? Kje je meja zasebnosti in do kam sega nedotakljivost v kotičkih intime, je težko opredeliti. Še posebno na tako majhnem prostoru, kjer skoraj vsi o vseh vemo vse. Zgodba dveh, ki sta se nekdaj ljubila in spočela tri otroke, naj bi biia v svarilo drugim. Prava imena smo nadomestili z izmišljenimi. Užaljen in razočaran oče "V zakonu sva vztrajala 20 let In v tem času rodila tri sinove," pripoveduje Janez, prepričan v resničnost njegove strani medalje. "Najstarejši je odslužil vojsko inje trenutno brezzaposlitve, srednji je zaposlen na Glinu, osemletni pa obiskuje osnovno šolo. Ves čas mi je grozila, da nas bo zapustila, lani na velikonočno soboto je namero uresničila, pobrala, kar je mislila, in odšla." Janezovo pripovedovanje je umirjeno, spomini so sveži. Iz nekoliko nepovezane pripovedi razberemo užaljenost in zagrenjenost. Koje bil najmlajši star štiri mesece, je odšla na zdravljenje. Zdravniki so opravili rakavo analizo, Marija je bila doma in se vračala v bolnišnico. Vse skupaj je trajalo od 15 do 17 mesecev. Poleg tega je bila podvržena alkoholu in kar je najbolj boleče, med njegovimi orožnimi vajami naj bi v Nazarjah staknila spolno bolezen. Zaradi tega naj bi ji skoraj dobesedno razpadla čeljust, zobe si je pobirala iz ust kot gospodinja kruh iz peči. "Ni me sram spregovoriti. Z Glinovo plačo skrbim za družino, saj bivša žena ne plačuje za otroke. Nimam rad prepirov, vendar otroka ne bom vodil za materjo. V naši hiši je bil 20 let njen dom, sedaj pravi, da se me boji. Prvi teden po njenem odhodu sem odšel na Center za socialno delo, kjer sem naletel na zelo slab odziv. Z direktorico sva stala v njeni pisarni in drug drugega zmerjala. Moški smo kreteni, mi je dejala, ko sem ji skušal razložiti. Gorje moškim, ki ostanejo sami z otroki in se srečujejo z direktorico Centra za socialno delo. Določene stvari človeka prizadenejo." "Šel sem tudi do županje Anke Rakun, vendar ni nikjer podpore, tudi pri županji ne. Zavedam se, da moj problem ni edini v dolini. Otrok rabi mater, zato sinu ne morem reči, tvoja mati je živela nemoralno, pije... Starejša sinova imata prenosni telefon, vendar nisem zasledil, da bi mati kdaj z njima kontaktirala. Najmlajši se slabo uči, zato je pri dopolnilnem pouku." Iz očetove pripovedi zvemo o domotožju najmlajšega, ki je raje, kot odšel s šolo na morje, ostal doma pri njem. "Mati ga je dvakrat v šoli obiskala in mu prinesla plišastega medvedka," pripoveduje Janez. Pismo treh sinov "Večeri se, prihaja ura ko se družine počasi zbirajo, da skupaj zaključijo dan. Zbrali se bomo tudi mi, tvoji trije sinovi in oče. Tako kot ponavadi ne bo nihče nič rekel, vendar čutimo tako močno praznino, da včasih še med seboj ne spregovorimo. Petrček (ime je izmišljeno, op.p.) si najbrž želi, da bi ga malo stisnila k sebi ali pa da bi se mu malo nasmehnila, morda bi skupaj pogledala slike prvega sv. obhajila, ki si ga najbrž ne bo zapomnil kot praznik. Franci (imeje izmišljeno, op.p.) biti povedal, da je po operaciji gležnja danes malo bolje in da se mu do ženitve ne bo nič videlo. Jaz pa bi ti najbrž pokazal, kaj sem danes postoril. A te mama ni: odšla si iskat srečo drugam. Kdo ve, kaj te je napeljalo, da si zapustila tudi nastri, ki si nas nosila pod srcem. Nas, ki te še vedno potrebujemo, a te ne obsojamo. Mama, življenje pač včasih ubere pota, ki nam ne bodo nikoli razumljiva, čeprav te potihoma pričakujemo vsako minuto. Vse bolj spoznavamo, da mame več nimamo, zato pa te bo vedno spremljala naša molitev in ljubezen. Želimo ti, da bi vsaj ti imela to, kar mi, kljub najbolj skrbnemu očetu na svetu, ne bomo imeli nikoli več. Toplega družinskega doma, čeprav ne popolnega." Lčustveno razrvana mati Pismo treh sinov, naslovljeno na mamo Marijo, ni prišlo do nje po uradni poti. S tresočimi rokami je objela drobno popisan list papirja, ko smo ji ga ponudili v branje in ob prebiranju so solze zalile njen obraz. Nikoli v življenju ji ni bilo težje pri srcu kottakrat, koje morala zapusti hišo in vse, kar sta z Janezom ustvarila v dvajsetih letih. "Najslabše se je začelo, ko so v hišo pripeljali moževega očeta, ki seje obnašal kot diktator. Možje pil, bila sem živčno ubita, vendar ne želim pljuvati po človeku, s katerim sem preživela dvajset let. Ne smem kriviti samo moža, vsi delamo napake." Marija je že deset let upokojena. Njeno zdravstveno stanje ni najboljše, vendar je od nesrečnega aprila lani, ko seje odločila in zapustila moževo hišo, veliko bolje. Vse je pustila za sabo, samo osebne stvari in spomine je odnesla. Čeprav jo je mož zelo prizadel in seje počutila manjvredno, si želi stikov. Marijina pripoved je čustveno sunkovita. Zaradi očetovega prigovarjanja seji je odtujil celo najmlajši sin, "Na Centru za socialno delo sem prosila, naj mi uredijo, da otroka vidim vsaj na šoli, kar mije bilo omogočeno.Večkratsem pustila stvari za otroka pri učiteljici. Enkrat mije oblačila prinesel nazaj. Nisem mu pokazala, kako meje prizadelo, rada bi samo vedela, ali jih on ni hotel ali jih je moral vrniti. Če bi imela stanovanje bi bil najmlajši sin gotovo pri meni, tudi srednjega bi imela pri sebi. Žal si s 65 tisoč tolarji pokojnine ne morem privoščiti stanovanja in preživljati sinov," pripoveduje čuslveno razrvana Marija. Marija tudi odločno zanika Janezovo trditev, daje bolezen dobila od drugega moškega. V zasebni ambulanti dr. Borisa Kralja na travmatološkem oddelku v Ljubljani zaenkrat še ne znajo pojasniti, od kod izvira njena kožna bolezen, in še manj, kako bi se pozdravila. "Imam dokaze, da bom imela bolezen do konca življenja, Nikoli nisem imela drugega moškega. Nisem pa prepričana, da je tudi Janez živel tako, kot se za zakonca spodobi, vendar o tem ne bom govorila, ker nimam dokazov. Resnica je, da meje mož pretepel in razbil čeljust. Leto in pol nisem mogla zaužiti nič razen tekočine. Koje postalo nevzdržno, sem hodila od zdravnika do zdravnika, vendar nisem povedala vzroka." Marija se ne more znebiti občutka, da gre Janezu samo za denar. Zakaj ne pride z lepo besedo, vse bi se lahko pogovorila, se večkrat sprašuje odločena, da v nekdanji dom ne gre več. Zaradi nerazumevanja in bolezni, ki seje vlekla predolgo. Rada bi samo del premoženja, ki sta ga v letih zakona ustvarila skupaj. Na ločitveni obravnavi je povedala, da lahko mesečno plača samo 10 tisoč tolarjev preživnine za najmlajšega sina, možje zahteval 20 tisoč, sodišče je odredilo po svoje, zato bo morala plačevati 16 tisoč tolarjev. Prizadeta ženska se zaveda, da trenutno nima pogojev za preživljanje otroka, bolijo jo besede najstarejšega sina, ki pravi, da bodo šli po drugo mamo. Kakor koli, tudi njena kri se pretaka po njihovih žilah. Stališče centra za socialno delo Na Centru za socialno delo nam je direktorica Marjana Veršnik - Fale pojasnila, da v podobnih primerih poskušajo starše soočiti, čejim ne uspe, teče postopek po upravni poti. Najtežje je premostiti globoke zamere. V našem primeru, kljub poskusom, partnerjev niso uspeli soočiti. Marija seje bila v začetku pripravljena pogovarjati, vendar je njena vztrajnost opešala. Center ne išče krivca, poudarja Veršnik - Faletova, vendar je po razpadu zakonske skupnosti treba poskrbeti za otroka. Največji problem so stiki in preživnine, ker tisti, ki plačuje, ponavadi misli, da financira drugega partnerja. Najslabše je, kadar eden od staršev stike zavrača inv medsebojni konflikt vpletejo tudi otroka. Tekmovanje za otrokova čustva, lahko privede do njegovega zloma, pravi direktorica Centra. Praksa je, da se o stikih in ostalem pogovarjajo. Če dogovora ni mogoče doseči, je dolžno stvari urediti sodišče. "V konkretnem primeru pričakujemo pobudo enega ali drugega. Po uradni dolžnosti stikov mladoletnika z njegovo materjo še nismo urejali," zaključi Veršnik - Faletova. Savinjčan JAVNA OBRAVNAVA OBMOČNEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA načrta ■■■ Povečan obseg gozdnih površin in lesnih zalog Po štirinajstdnevni javni razgrnitvi je nazorska območna enota zavoda za gozdove 7. marca pripravila javno obravnavo osnutka novega območnega gozdnogospodarskega načrta. Načrt določa splošne usmeritve pri gospodarjenju z gozdovi na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline (vključuje 7 gozdnogospodarskih enot) z veljavnostjo od leta 2001 do 2010. V njem je med drugim opredeljen najvišji možni posek, ki se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za petino. Strokovnjaki na zavodu namreč ugotavljajo povečan obseg gozdnih površin in s tem lesnih zalog ter prirastkov, ki pa so, po besedah vodje odseka za načrtovanje pri nazorski območni enoti zavoda za gozdove Vida Preložnika, prej posledica drugačnih metod njihovega ugotavljanja kot zaraščanja gozdov. SPREMEMBE LASTNIŠTVA SE ODRAŽAJO NA GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Od leta 1991, koje veljal predhodni desetletni gozdnogospodarski načrt, se je lastništvo gozdov precej spremenilo, tako da je danes kar 75% gozdov v zasebni lasti, 24% je državnih gozdov, ostalih lastništev (občine, pravni lastniki) je le 1%. Spremembe lastništva deloma pogojujejo tudi drugačno gospodarjenje z gozdovi. Tako je na primer izostala gradnja gozdnih cest, saj je njihovo financiranje preloženo na nove lastnike, medtem koje gradnja vlak celo nekoliko presežena. Analiza gospodarjenja v preteklem desetletju kaže, da se še vedno sadi več iglavcev (s poudarkom na smreki), čepravjetudi predhodni gozdnogospodarski načrt predvideval usmeritev k naravnejši gozdni sestavi z gojenjem listavcev, kar pa je bistveno bolj zahteven in dolgotrajen proces. Zaradi tega je v določenem obsegu prizadeta pestrost in biološka stabilnost gozdov. Predlog tokratnega načrta napoveduje povečan obseg obnove, saj se bodo vanjo začeli vključevati starejši sestoji, povečano pa je tudi načrtovano varslvo gozdov. Strokovnjaki zavoda si še naprej prizadevajo zagotoviti trajnost vseh funkcij gozdov, tako ekoloških, socialnih kot proizvodnih, cilj ostaja sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. PRIPOMBE K OSNUTKU V razpravo o osnutku novega območnega gozdnogospodarskega načrta so se poleg strokovnjakov zavoda za gozdove vključili tudi na javno obravnavo povabljeni predstavniki organizacij, ki so tako ali drugače povezani z gozdovi oziroma se zanimajo za njihov razvoj. Kot predstavnik Gozdnega gospodarstva Nazarje je Milan Cajner vprašal, kako se namerava doseči večja stabilnost gozdnih sestojev ob hkratnem zmanjšanju obsega negovalnih del v mlajših sestojih. V vlogi predstavnika lovcev pa meni, da se krivda za težave s podmladjem prevečkrat predpisuje divjadi, saj so lovci uspeli v dobri meri obvladati njeno številčnost. Po drugi strani je prepričan, da se gospodarjenje z gozdovi do usmerjati tako, da se ustvarjajo dobri pogoji za druge prostoživeče živali. Franc Brezovšek se kot predstavnik lastnikov gozdov zavzema za ureditev vprašanja pašnih gozdov. Paša v gozdovih je po zakonu prepovedana, izjemoma se pod določenimi kriteriji dovoli le na manjših površinah. Zato je tudi po mnenju predstavnikov zavoda za gozdove ta problem potrebno v načrtu podrobneje opredeliti, saj se glede tega pojavljajo velike razlike med posdmeznimi planinskimi pašniki. Na problematiko gradnje širokih vlak z elementi gozdne ceste je opo- zoril Matej Demšar izzavoda za varstvo narave. Predlagal je, da se poleg posegov v primestne gozdove omejujejo tudi posegi v gozdni prostor na zavarovanih območjih. Tadej Jeršič, predstavnik podjetja za urejanje hudournikov pa je predlagal, da se pri določitvi funkcij gozdov upošteva širše zlivno območje Maces-nikovega plazu. Svoje videnje osnutka načrta je podal še Dominik Miklavc iz Občine Mozirje, kije med drugim ocenil, da bo za izvedbo načrta (dela za obnovo, nego in varstvo gozdov) potrebno več sredstev kot doslej. Predloge in pripombe, ki so bili izraženi na javni obravnavi bo pregledal svet območne enote Zavoda terse do njih opredelil, gozdarji pa jih morajo v skladu z zakonskimi omejitvami in dejanskimi možnostmi upoštevati pri pripravi predloga načrta. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij in mnenj območni načrtsprejme Vlada Republike Slovenije. Vesna Petkovšek OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Odprta vrata za vse, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo Zgornjesavinjsko združenje veteranov vojne za Slovenije je po ustanovnem občnem zboru, ki je bil konec lanskega novembra v Nazarjah, začelo z operativnim delom. Predsedstvo na čelu s predsednikom območnega združenja Nikom Purnatom je pripravilo načrt aktivnosti v letu 2002 in prva naloga, formalno-pravna registracija društva pri upravni enoti, je že »pod streho«. Izdelan je tudi seznam sedanjih članov, ki pa naj bi se v prihodnje kar precej podaljšal. V veteransko združenje se lahko včlanijo vsi, ki so v času od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 ne glede na čas trajanja udeležbe aktivno opravljali naloge v pripravah ali vojni za Slovenijo. Člani so torej lahko pripadniki ali prostovoljci narodne zaščite, teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve, enot za zveze, civilne zaščite in Rdečega križa, pripadniki upravnega organa za obrambo, notranjih zadev ali drugih državnih organov, posamezniki, ki so kot kulturni ali umetniški delavci spodbujali ali osveščali slovensko javnost v času vojne za Slovenijo, zaposleni v podjetjih in ustanovah, ki so izvajali naloge civilne zaščite, ter najožji svojci udeležencev vojne za Slovenijo. V zgornjesavinjsko območno združenje so sedaj povezani vsi tisti, ki so bili včlanjeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo že pred njegovo ustanovitvijo, in seveda tisti, ki so sodelovali pri ustanavljanju. Veterani si v svojih vrstah želijo tudi ostale, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo, zato jih vabijo, da se jim pridružijo. Zaradi lažjega stika bodo od prvega aprila dalje organizirali uradne ure, ki bodo vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 17. ure v kletnih prostorih mozirskega občinske stavbe (kjer sicer uraduje notar). Veterani vojne za Slovenijo iz Zgornje Savinjske doline naj bi že letos pridobili društveni prapor, s katerim bodo sodelovali na spominskih prireditvah in proslavah ter pogrebih članov. Svečani prevzem prapora, pri nabavi katerega računajo na podporo zgornjesavinjskih občin, predvidevajo v času dneva državnosti. Drugi večji letošnji projekt veteranskega združenja bo publikacija, v kateri bodo združili spomine na prelomne dogodke v letih 1990-1991. Izšla naj bi pozno jeseni. V jesenskem času vojni veterani načrtujejo tudi družabno srečanje v obliki piknika ali izleta, skozi celo leto pa nameravajo aktivno sodelovati z ostalimi veteranskimi organizacijami. Franci Kotnik ČAS JE ZA MENJAVO ZIMSKIH PNEVMATIK Z LETNIMI Ne tvegajte varnosti zaradi malomarnosti Piše: Igor Pečnik Po dolgi, mrzli zimi je spet prižvrgolela prelepa sončna in topla pomlad. Ste že zamenjali zimske gume z letnimi? Niste? O, poredne lenobe! Nikar preveč ne odlašajte, kajti zimske gume imajo na toplem vozišču izrazito večjo obrabo in prav verjetno je, da vam jih tja do konca maja nebo ostalo niti toliko, da bi jih lahko uporabili v letu 2003. No, seveda pa obstaja tudi drugačna kalkulacija: če veste, da bodo vaše zimske gume za naslednjo sezono že neuporabne, lahko z njimi vozite celo poletje in tako namesto letnih gum porabite stare zimske. Nekateri ste skozi zimo ostali kar na letnem profilu, karje lepo in prav, če ste ga imeli dovolj in ste imeli v prtljažnem prostoru verige. Zadostili ste zakonu, kaj pa lastni varnosti? Dokazano je, da se letna pnevmatika pri nizkih temperaturah obnaša neprimerno slabše kot zimska. Vzrok gre iskati v njeni notranji sestavi, kije prilagojena višjim temperaturam asfaltne prevleke v poletnih dneh. Pri temperaturah pod sedem stopinj Celzija letna pnevmatika izgubi na elastičnosti in postane trda. Občutki pri vožnji se spremenijo, saj pnevmatika ne nudi več dovolj povratnih informacij, njen oprijem na mrzlem cestišču pa je veliko slabši. Njene slabosti pridejo do izraza predvsem pri močnem zaviranju, saj se zavorna pot krepko podaljša, in pri hitri vožnji skozi ovinke, ko slabo drži smer in drsi.. Da ne izgubljamo besed o vožnji v mrzlem deževnem vremenu, medtem ko pri snegu praviloma popolnoma odpove tako pri vodljivosti in zaviranju kot pri vlečni sposobnosti. Zimska pnevmatika je izdelana na osnovi mešanic, ki ohranjajo elastičnost tudi pri najnižjih tem-peraturah. Njen profil je prilagojen hitremu odvajanju vode in snega. Krajša zavorna pot in večja vodljivost sta poleg odlične vlečne sposobnosti aduta zimskih pnevmatik, ki pa tudi niso vsemogočne in včasih pač moramo »poklicati na pomoč« še verige. V zadnjem času izdelovalci pnevmatik ponujajo celoletne pnevmatike (to niso M+S - te so zimske), ki bi naj bile križanec med zimskimi in letnimi. Na trgu jih je težko najti, saj še niso uveljavljene. Vendar znajo biti v prihodnje zelo zanimive, še posebej za terenska vozila... Če ste že zamenjali pnevmatike, jih očistite, namažite s kakšnim sredstvom za gumo in jih shranite v temen prostor, kajti zima bo hitreje tu, kot si mislimo. Na jeklenega konjička namestite pnevmatike, ki vam jih dovoljuje ho-moiogacija za vaš avto. Vulkanizerji običajno priporočajo tiste, od katerih imajo največ provizije. Za odločitev vsakega posameznika pomaga branje testov v različnih avtomobilističnih revijah. In za konec še v razmislek: gume predstavljajo le enega do dva odstotka vrednosti avtomobila, ki jo lahko izgubite ob nesreči.... AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC C, £z o < * 1 V “j UJ 2 oo 5 E=)^P>n -j i. < ° m m £2 X * Si TURISTIČNA AGENCIJA kJfl» I- tc (O Ul < > z< sg UJ < > s Med pravočasno prispelimi kuponi sta bili izžrebani Vera Nastran, Studeno 16, Železniki in Marta Verbuč, Spodnja Rečica 33, Rečica, ki jima iskreno čestitamo. Pridružite se jima na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite NA DOPISNICI na naš naslov najkasneje do torka, 26. marca 2002. Zaključek akcije bo sredi maja. Veliko sreče! Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Agencija Svit seje preselila v nove prostore. Na kateri naslov? Odgovor:_____________________1_____________________ Ime in priimek:__________________________________ Naslov: ____________________________________ Pošta: ________________________________tel.:. NA LJUBNEM URESNIČILI ŽELJE IN POTREBE MNOGIH GENERACIJ Otvoritev "nove" šole Na Ljubnem so pretekli teden z bogatim kulturnim programom na najlepši način zaključili sedem let trajajočo investicijo pri zagotavljanju boljših prostorskih pogojev na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva ter športa in rekreacije, torej treh temeljnih izvirnih nalog, kijih vsaki občini predpisuje zakon o lokalni samoupravi. telovadnico je družba namenila 450 vetletke v šolskem letu 2003/04 bo Nove in prenovljene objekte so simbolično otvorili (od leve proti desni) Jaka Bednarik, državni sekretar za šport, ljubenska županja Anka Rakun in ravnatelj ljubenske OŠ Rajko Pintar ki so se odpovedovali lastnim sred- je, v občini pa bodo še letos poskrbeli sivom ne biloje poudaril tudi državni za novo občinsko knjižnico v stari šoli sekretar za šport dr. Jaka Bednarik, ter s tem povezali oba osrednja trga Toliko novih šolskih površin je po na terasah občinskega središča v njegovem prepričanju velika prido- upravno in izobraževalno, trgovsko in bitevza celotno državo. Na otrocih je, poslovnoterkulturnosrediščeobčine. da izkoristijo dobre pogoje za šolan- Savinjčan, foto: Ciril M. Sem ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letošnjih nalog skoraj za telo podjetje Vsaj sto petdeset članov in gostov Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline je na letnem občnem zboru prvo nedeljo v marcu obravnavalo poročila o svojem delovanju in prometno varnostne razmere v prejšnjem letu. Na zboru so sodelovali tudi župan občine Nazarje Ivan Pur-nat, predsednik izvršilnega odbora Zveze ZŠAM Slovenije Alojz Selič, sekretar Zveze ZŠAM Slovenije Milan Rakovac, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Avguste Kleine, predsednik SPV občine Nazarje Igor Pečnik in predstavniki vseh šoferskih združenj celjske regije. Njihova skupna ocena je bila, da je prazniku na Rogli, na regijski proslavi pomen delovanja šoferskega ob 13. juliju v Celju, na slovesnosti ob združenja izjemen, da v sodelovanju s 80-letnici Zveze ZŠAM Slovenije v Kran- svetizapreventivoinvzgojovcestnem ju, morda pa po dolgih letih celo na prometu dosegajo dobre rezultate, pro- državnem tekmovanju poklicnih metnavarnostvZgomjiSavinjskidolini voznikov, članov ZŠAM Slovenije, pa se iz leta v leto v povprečju izboljšu- V prvih šolskih dneh bodo preven-je. Še posebej so izpostavili delo uni- tivno pospremili v šolo najmlajše šo- formiranih članov ZŠAM, ki skozi vse larje, sodelovali pri izvedbi kole-leto skrbijo za prometni red in varnost sorskih izpitov na šolah, organizirali ob večjih prireditvah na področju vseh preventivno akcijo Brezhibno voziloje Sedmega letnega občnega zbora se je udeležilo več kot 100 članov ZŠAM (foto: Jože Miklavc) Pred leti so zgradili novo nadstropje na stari šoli s tremi učilnicamina podstrešju, polepšali izgled stare šole In združili pouk pod eno streho, saj so dobili svojo učilnico tudi učenci 4. razreda, ki je pred tem "gostoval" v občinski zgradbi. Poleg tega so v šolskem kompleksu zagotovili knjižnico in čitalnico. Za devet novih učilnic in milijonov tolarjev. Stroške investicije sta si razdelili občina Ljubno in Ministrstvo za šolslvo, znanost in šport, preko sto milijonov pa so s samoprispevkom zbrali občani sami. "Gre za vložek 1,5 milijona tolarjev na enega učenca, to pa je denar, ki ga majhna občina Ljubno sama ne bi zmogla. Tu ne moremo mimo dejstva, da smo vsi občani iz lastnih žepov polnih pet let prispevali za šolo v obliki samoprispevka in pokrili dobro četrtino virov. Ministrstvo za šolstvo je prispevalo 194 milijonov, razliko, okrog 150 milijonov tolarjev pa proračun občine. Omembe vredno je, da kljub temu investicije v druge projekte niso trpele in da se tudi zadolževati ni bilo treba," je pred zbranimi Ljubenci in številnimi gosti povedala županja Anka Rakun. Na Ljubnem so se bali, da jih bo za njihove razmere precejšnja investicija pokopala, v resnici pa so pridobili eno modernejših šol v državnem merilu z 18 oddelki, podaljšanim bivanjem, vse to na preko 2000 kvadratnih metrih novih površin, vrtec, jasli, zunanje igrišče in še telovadnico z izvlečnimi tribunami. Dostop je prilagojen ljudem z drugačnimi potrebami, tako da bodo v večnamenski dvorani z lahkoto sodelovali tudi invalidi. Z uvedbo de- imela šola tri oddelke več, sodobno računalniško učilnico je brezplačno v celoti opremil ljubljanski BTC. Ljubencem so se dobesedno uresničile sanje, kot je kratko in jedrnato strnil vtise učencev in učiteljskega zbora ravnatelj Rajko Pintar. Vsega tega bi brez odločnosti ljudi, Otroci so nastopili s številnimi atraktivnimi točkami zgornjesavinjskih občin, župan Ivan Purnat pa se jim je v svojem imenu, imenu občanov in drugih občin zahvalil za takšno sodelovanje. Namesto plaket in priznanj so razde lili nove programske smernice delovanja za letošnje leto, ki bo po mnenju predsednika FrancaTkavca pestro, zanimivo in po svoje naporno. Letos nameravajo sodelovati na mednarodni konferenci IAGHS na Poljskem, sodelovali bodo na slovenskem šoferskem varno vozilo in še naprej skrbeli za red na zgornjesavinjskih javnih prireditvah. Torejje nalog skoraj za celo podjetje, vendar jih nameravajo še naprej izvajati večinoma brezplačno, pričakujejo pa sodelovanje velikega števila članov in ostalih občanov. V svoje vrste želijo pritegniti mlade poklicne voznike in avtomehanike ter tiste, ki doslej še niso bili vključeni v stanovsko organizacijo. Jože Miklavc ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Posodobljen rentgenski oddelek Prejšnji petek so v Zdravstvenem domu Velenje v oddelku za rentge-nologijo predali namenu dve novi rentgenski napravi, ki bosta poslej omogočali hitrejše in varnejše delo v smislu zaščite proti sevanju ter kakovostne rezultate. V že doslej dobro organizirani službi bo nova pridobitev bistveno zmanjšala čas čakanja in preusmerjanje pacientov v druge zdravstvene ustanove ter tako približala medicinske storitve pacientom z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Nov rentgenski aparat “Philips” v zdravstvenem domu Velenje (foto: Jože Miklavc) Rentgenske aparature so veljale Zdravstveni dom Velenje trideset milijonov tolarjev, direktor dr. Jože Zupančič pa je ob otvoritvi menil, da je to pridobitev za širše območje zdravstvenega varstva, za paciente in zaposlene. Mag. Martin Toth, namestnik direktorja Zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije, je spregovoril o problematiki financiranja zdravstvenega varstva in trendih na tem področju. Prenovljen rentgenski oddelek z novimi napravami sta predala v uporabo Majda Sablatnik, ki dela na tem oddelku že 32 let) in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Jože Miklavc VETERANI OCENILI SVOJE DELO Izvolili novega predsednika V Mozirju so se zbrali vojni veterani, člani veteranskega društva Sever za celjsko območje. Društvo združuje predvsem policiste, rezervne policiste ter državljane, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali kot prostovoljci sodelovali z njimi pri zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji ali v vojni za Slovenijo. Za območje občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava ima društvo odbor v Mozirju, doslej ga je vodila Bernarda Pečovnik. Srečanja so se udeležili tudi županja Anka Rakun in župani Jože Kramer, Ivan Purnatter Toni Rifelj, ki so na prapor društva pripeli trakove svojih občin. Stem dejanjem so simbolno izkazali botrstvo praporu. Župana občin Luče in Solčava bosta to storila ob drugi priložnosti. Na občnem odboru so veterani ugotovili, da so desetletnico vojneza Slovenijo dostojno proslavili. Udeležili so se številnih prireditev in tudi srečanja veteranovSIovenije, kije bilo na letališču Cerklje. Spregovorili so o delu v letu 2002 in ugotovili, da bo bolj umirjeno, saj ni okroglih obletnic in bodo slovesnosti bolj v skromnem obsegu. Več pozornosti bodo namenili zbiranju gradiva za izdajo knjige o njihovem delu v času nastajanja samostojne Slovenije in pridobivanju novih članov, še zlasti med rezervnimi in aktivnimi policisti. Opravili so volitve in za predsednika odbora Mozirje izvolili Jožeta Žnidarka, za namestnico Bernardo Člani veteranskega društva Sever so na srečanju so na srečanju v Mozirju razvili društveni prapor Pečovnik, za praporščaka Marjana Kranjca st., za člane kolegija predsednika odbora pa še Franca Šinkovca, Petra Strmška, Ivana Zamernika in Ljuba Kosmača. Predsednik društva seje ob tej priložnosti zahvalil Bernardi Pečovnik za vložen trud pri vodenju odbora. Predsednik društva Franc Bevc je prisotnim veteranom podelil priznanja Znak samostojnosti. Znak podeljuje združenje Sever - zveza policijskih veteranskih društev tistim članom, ki so aktivno delovali pri preprečevanju »mitinga resnice«, organiziranju maneverske strukture narodne zaščite ali v pripravah in vojni za Slovenijo, Čeprav zakonska ureditev za nekatere državljane še ni povsem razumljiva, pa z urejanjem statusa vojnega veterana nimajo posebnih problemov. Ugotavljajo, da je to vsekakor posledica dobrega dela delavcev policijske postaje in upravne enote v Mozirju. ŽJ POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2002 V času od 1. do 15. aprila 2002 bo po enajstih letih na ozemlju Republike Slovenije ponovno izveden Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji. Popis 2002 je predpisan s posebnim Zakonom o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 66/00 in 26/01 ). Pomen popisov je postal veliko večji kot zgolj ugotavljanje ali preverjanje števila prebivalstva, saj tako zbrani podatki "opišejo" demografske, družbene in ekonomske strukture prebivalstva in njihovo podrobno teritorialno razdelitev, torej ponudijo obilo izkazanih dejstev o številnih področjih človekovega delovanja. Zbrani podatki bodo služili zgolj za statistične namene. Posredovanje vseh podatkovje v Popisu 2002 obvezno za vse osebe, ki bodo popisane, razen podatkov o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi osebe, na katere vprašanim, če tega ne bodo želeli, ne bo treba odgovoriti. Vsi podatki, zbrani s Popisom 2002, predstavljajo uradno tajnost Popisovanje na terenu bo torej potekalo med 1.4. in 15.4.2002. Prosimo, da popisovalcem omogočite čim hitrejši popis. Popišimo se - prihodnost smo mi! OBMOČNA POPISNA KOMISIJA MOZIRJE ZGORNJESAVINJSKA GODBA NA PIHALA Za godbeniki četrt stoletja muziciranja Na območju sedanje mozirske občine so pred prvo svetovno vojno deiovale tri vaške godbe. Iz različnih vzrokov so okoli leta 1932 prenehale z igranjem. Tri leta kasneje je pričel delovati nov godbeni ansambel, ki je združil takratne glasbenike. Z raznimi vzponi in padci je deloval vse do leta 1974. Pred 25 leti pa je vodenje godbe na nove temelje postavil dirigent Franci Goljuf. Z njegovim prihodom se je pričelo tudi povsem novo obdobje godbeništva v Zgornji Savinjski dolini. Leta 1976 je bil po dveh letih zatišja ustanovljen ustanovni odbor. Navezal je stike z vodjem velenjske rudarske godbe Ivanom Marinom, ki je Mozirjanom za vodenje godbe predlagal Francija Goljufa, Taje sprejel ponujeni izziv in prišel v Mozirje. Prvi korak je bil nakup novih instrumentov, saj so bili stari dotrajani. Manjkalo je tudi šolanih kadrov, zato je Goljuf pričel kar sam s poučevanjem mladih glasbenikov. Poučevanje mladih godbenikov je v okviru godbe trajalo celih devet iet, ves ta čas pa si je dirigent prizadeval, da bi v Glasbeni šoli Mozirje ustanovili tudi oddelek za pihala, trobila in tolkala. Ta pobuda seje uresničila leta 1985, že tri leta kasneje pa so iz tega oddelka prišli prvi mladi izšolani godbeniki. V nekaj letih seje zaradi takšnega načina dela število članov godbe bistveno povečalo. Prvi naziv godbe je bil Delavska godba na pihala občine Mozirje. Z razdelitvijo velike mozirske in nastankom novih občin pa seje preimenovala v Godbo Zgornjesavinjske doline. Dosežen nivo delovanja godbe je odraz dolgoletnega in požrtvovalnega dela dirigenta Francija Goljufa, kije vodenje iz zdravstvenih razlogov opustil pred tremi leti. Novega vodjo so godbeniki dobili pred dvema letoma, koje dirigentsko palico prevzel Tomaž Guček. Čas do Gučkovega prihoda je premostil godbenik Matej Kranjc. Godba je v dosedanjih petindvajsetih letih organiziranega delovanja dosegla kopico zavidljivih rezultatov. Med največje štejejo godbeniki dva prva mesta na vsakoletnih festivalih godb, zlata listina leta 1992 v tretji težavnostni stopnji, zlata listina vdrugi težavnostni stopnji pajih je leta 1998 ponesla v prvo težavnostno stopnjo. Ta uspeh jim je zagotovil trdno mesto med najuspešnejšimi slovenskimi godbami. Ansambel ima v svojih vrstah tri glasbenike, ki vztrajajo že vseh 25 let. To so Drago Zgojznik, Ludvik Kričej in Franc Es. Slednji je ob jubileju uredil tudi kroniko delovanja. Godbeni ansambel je po četrt stoletja delovanja zelo mlad in perspektiven. V sebi skriva še mnoge neodkrite potenciale, kijih bosta znala dirigent Tomaž Guček in predsednik Jakob Presečnik razviti v prid vseh ljubiteljev tovrstnega Franc Es (foto: Benjamin Kanjir) muziciranja. Pravilno usmeritev vsi ti nakazujejo že sedaj, saj so dvorane ob koncertih vedno zavidljivo polne. To pa je tudi najlepše in edino plačilo za trud, ki ga dirigent in glasbeniki vlagajo v vedno višji nivo igranja. Benjamin Kanjir SLIKARKA LIZA LIK V svojem likovnem ustvarjanju slikarka Liza Lik čuti nagnjenje k naravi in živalim, ki jim posveča nenehno pozornost. Znan je njen likovni opus mačk, ki je nenavaden, a prepričljiv. Zadnja leta so mačke zamenjali konji, bodisi v pastelu ali oglju, ki je ta trenutek zanjo glavno izrazno sredstvo. In prav konje, simbol svobode, neugnanosti in ponosa slika brez premora, zdaj v toplih, drugič v hladnejših tonih, včasih se odloči Franc Es, godbenik z najdaljšim stažem: "Z igranjem sem se pričel ukvarjati zgolj iz veselja, brez kakršnih koli ambicij, da bi dosegal priznanja ali kaj podobnega. To je bilo februarja 1954. Kljub temu sem dobil že vsa priznanja, kijih lahko dobi godbenik. To me ni nikoli zavedlo, da bi se pri tem ustavil. Bistvo mojega dela in predanosti godbi je bila vedno in zgolj dobra volja. Bila so obdobja, ko je godba veliko potovala na razna gostovanja, prireditve, praznovanja in podobno. Včasih smo veliko igrali tudi na pogrebih, celo po dvakratali trikrat tedensko. Danes tega skorajda ni več. Vedno smo igrali in še igramo zgolj iz veselja in dolžnosti, kijih s članstvom sprejmeš. V godben-ištvu sem že domala od rojstva. Spomnim se, da ko so imeli glasbeniki med vojno vaje v naši hiši, smo otroci zlezli na krušno peč in ves čas poslušali. Godbo je namreč takrat vodil moj oče. Danes, po tolikih letih igranja, imam še eno željo. Abrahama v svojem življenju sem že dočakal, rad pa bi ga dočakal tudi kot godbenik. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bo namreč to zgodilo že čez slabi dve leti." le za glavo, drugič jo podaljša v del trupa. Njeni konji so samotarji, mirni in strogi, kot bi mirovali v določenem trenutku. Trenutku, ki ga slikarka ponavlja. Upodobitve so si podobne, kljub temu pa rezultat slikarkine odločnosti. Likovna govorica Lize Lik temelji predvsem na črti, čvrsti kompoziciji in plosk-ovitem izražanju, barva prihaja pozneje kot poudarek in razpoloženje. Na slikarko ne vplivajo zunanji likovni tokovi ali modne slikarske muhe. Slikanje je njena strast s točno določenim in opredeljenim načinom, le motivi se spreminjajo. Marija Sukajo www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 V likovnem ustvarjanju posveča pozornost živalim Slikarko Lizo Lik, ki ustvarja in živi na Ljubnem, žalski in tudi drugi ljubitelji likovne umetnosti že dobro poznajo. Z razstavo likovnih del, ki so jo odprli v torek, 5. marca, se je Žalčanom v Savinovem likovnem salonu predstavila že tretjič. Razstava, ki sta jo s kulturnim programom obogatili kitaristka Marija in violinistka Sanja Alatič, je že enaintrideseta po vrsti v njenem bogatem in dolgoletnem likovnem ustvarjanju. O slikarki in njenem delu je spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Piše: Aleksander Videčnik beta 1938 so zapisali "Če bi potrosili sladkor na nezaceljeno, gnojno rano in menjali obvezo šele po tednu dni, bi smatral marsikdo to za nedovoljeno mazaštvo; je pa ta način resno in preizkušeno zdravilo. S tem preprostim sladkornim zdravljenjem se zacelijo rane hitreje, kakor če bi jih še tako premišljeno in skrbno negovali. Spočetka nezaupljivi bolnik bo kaj kmalu prepričan o uspehu. Ta osupljivi učinek si razlagamo takole: Izločki iz ran delijo sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, ki oba zavirata rast bakterij. Poleg tega pospešuje sladkor še močan tok izločkov, karje popolnoma naravno in zaradi tega vsakomur razumljivo dejstvo. Zato je tudi prepogosto menjavanje obvez, čeravno se nam zdi bolj higienično, praviloma napačno, ker oropa rano njenega zdravilnega izločka. Preprosta zdravilna sredstva so v domačem zdravilstvu zelo priporočljiva, zato se pomudimo malo še pri sladkorju. Podobno ugodno kot na gnojne rane deluje sladkor tudi pri gnijočih procesih na sluznici, kot primer, pri ustni gnilobi, ki je večkrat težka vročinska bolezen. Tudi tu pomaga sladkor v prahu. Ni nam potreba poudarjati, kako prijetno je ravno to sladko sredstvo pri otrocih... Iz časov, ko smo bili še otroci, se marsikdo spominja priljubljenega uspavalnega sredstva, ki so nam ga dali zvečer, kadar nismo mogli zaspati - kozarec sladkorne vode ali malinovca. Morda je bil učinek bolj sugestiven, toda sladkorje uspešno pomirjevalno sredstvo. Zelo uspešen je sladkor tudi pri piku žuželk, treba je le sveži pik drgniti z namočenim koščkom sladkorja in oteklina sploh ne nastane, srbeti pa takoj preneha." Da, da, to so stare modrosti, ki jih velja morda jemati resno. Seveda si od sladkorja ne moremo obetati čudežev, toda njegova uporabnost v domačem zdravilstvu je bila vsestranska. Kresna noč je polna moči Med Slovenci so bili razširjeni običaji, ki sojih ob določenih praznikih spoštovali. Seveda je danes vse drugače in te navade nezadržno tonejo v pozabo. Morda bi jih kazalo v okviru kulturnih društev spet oživeti, saj gre za naše izvirno ljudsko izročilo. Veliko domišljije je budila kresna noč. Pripisovali soji veliko moč in čudodelstvo. Ponekod so na kresni večer potresali po hiši praprot in vtikali pod strehe kresnice (praprotno cvetje). Na Štajerskem sogavtikalivrazpoke na tiste stene, ki so gledale proti soncu. Drugod imajo člani družine vsak svojo cvetlico, eni marjetice, drugi kresnice, pač po lastni izbiri. Cvetlice puščajo do drugega dne in tisti, ki se mu je cvet povesil pred vstajajočim soncem, bo gotovo še pred letom umrl. Na Goriškem so dajali naši sonarodnjaki na dan svetega Janeza na okenske police šopke. Vsakemu družinskemu članu je pripadal po eden. Komu je najprej ovenel ali odpadel, je bil zapisan smrti. Šopke so vtikali pod streho, kajti pravti šopki so bili najboljša zaščita pred strelo. Drugod so spet na kresni večer nastiljali po tleh v hiši praprot, da bi prišel prenočevati sam sveti Janez. Na ta način bi odvrnil nesrečo strele. Temu so ljudje rekli, da pripravljajo svetemu Janezu postelj. V predkrščanski dobi je potresanje s praprotjo pomenilo vero v čudodelno moč kresnih rastlin. Naj poudarimo, da so naši predniki prav posebno moč pripisovali praprotovemu semenu, katerega moč se odraža prav v kresni noči, koje najdaljši dan in najkrajša noč. Ponekod so verjeli v to, da tudi živina govori. Tisti, kije imel praprotno seme v žepu, je lahko na sveti večer slišal, kaj živali govorijo. Valvazorje opisal verovanja Slovencev na kresni večer in omenja, kako so dekleta pričakovala, da se jim v vodi studenca ali potoka prikazal fant, ki bo pozneje zakonski mož. Da bi se čimprej prikazal, so v vodo metala spletene venčke in cvetlice. Na Koroškem so dekleta na ta večer potresala po tleh cvetje bezga in ob tem izrekala željo po zakonskem možu. Na Koroškem menijo, da na kresni večer slišijo nebeško godbo, če prislonijo uho na možnar. Seveda je to, kar smo napisali, le delček lepih navad in običajev ob kresu. Ohranilo se nam je ie kresovanje, ki spet pridobiva na veljavi. Veličina knjige Danes se pogosto sprašujemo, ali bo knjiga sploh preživela? Ali bomo v bodoče brali lezekranov naših računalnikov? Seveda vemo, da bo knjiga obstajala še naprej in da bo še vedno neke vrste mati učenosti. Ko prebiramo stare knjige zasledimo v njih marsikaj takega, ki nam je lahko v poduk. Tako beremo v Vodnikovi pratiki iz leta 1938 sestavek Pavla Karlina Zapiski o knjigi. V uvodu piše: "Ali je kaj lepšega od lepe knjige? In kaj dragocenejšega ter človeku primernega? Lahko bi označili človeka za životjitje, ki čita in ustvarja knjige. To je oznaka po udejstvovanju misli, kije važnejše zanj od vsega ostalega. Živali na dveh, na štirih ali šestih nogah morejo govoriti, to vemo, imeti kralja, kraljice, mesta in vojske. Brez dvoma jih je mnogo, ki govore; družabne žuželke imajo gotovo svoj jezik. Toda človek edini piše in prihaja od pisave h knjigi, kolikor je pač bolj človek in kolikor več misli. Med vsem drugim je knjiga delo notranjega življenja, ki teži po spoznavanju. Bolj od vsega drugega je ustvarjena, da veže razmerja med posameznimi duhovnimi vrednotami. Knjiga je pogovor duhov... Ona potuje s človekom po času in po svobodnem vseprisotnem prostoru. Ona ga odreši drugih in samega sebe... In kakor so malo vredni sproščenja, potolaži knjiga uboge smrtnike v njih bedi... In naposled daje ona dejanju sladkost in svobodo sanj." Fotografija je bila posneta 20.6.1946, po prvi lepi nedelji po vojni. Šolarje sta v urejenem sprevodu v procesiji vodila takratna učitelja Jože Kračnik, p.d. Krivčev Jože, iz Mozirja in Franja Urh (pozneje poročena Naraločnik). Na sliki se vidi, da so bila dekleta za tako veliko slovesnost oblečena kot neveste: v belih krilih in z vencem na glavah. Fantje so bili v belih srajcah s pušelcem na prsih oziroma ovratnikih. Fotografijo je poslal Janez Gregorc iz Ljubije. ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Navadna zvezdica pomaga pri utrujenosti Piše: Cvetka Kadliček Navadna zvezdica raste po vrtovih in njivah. Poznamo jo kot plevel. Nekateri tej rastlinici pravijo tudi »kurja črevca«. Izredno dobro prenaša mraz, tako dajo lahko nabiramo tudi pozimi, če je ta mila. Zvezdica vsebuje precej železa, kalija, vitamina C in drugih snovi. Ker raste in cveti praktično skozi vso leto,je najbolje, da uporabljamo svežo rastlino. Iz svežih rastlin napravimo prevretek, ta pomaga za čiščenje, pri utrujenosti in oslabelosti pa tudi pri vnetju sečil. Obkladek, ki ga napravimo tako, da nadzemne dele rastline dobro sesekljamo in zavijemo v gazo, nam bo pomagal pri bolečih revmatičnih sklepih, pri celjenju ran in gnojnih iz-puščajih. Lahko pa napravimo prevretek iz zvezdice z malo vode in imamo tople obkladke, ki bodo morda bolj prijali revmatičnim sklepom. Proti vnetju dihal, si pripravimo sirup in sicer: iz medu in enake količine zmiksane zvezdice L vse skupaj prevremo za nekaj minut. Ta sirupjemljemo trikrat na dan po eno žličko. Ker nam po dolgih zimskih dneh gotovo primanjkuje vitaminov, lahko zvezdico uporabimo tudi v prehrani. Tako si iz nje lahko pripravimo špinačo, zelenjavno juho, tisti z dobro fantazijo, pa še marsikaj. Vir: Zdravljenje z zelišči, Penelope Ody Ugotovimo cilje in izberimo strategijo Piše: mag. Samo Lubej Že uvodoma smo izpostavili najpomembnejše cilje varčevanja preko vzajemnih skladov. Poglejmo sedaj primerne strategije, kako preko vzajemnih skladov privarčevati primerna sredstva za dosego teh ciljev. Gradnja ali nakup nepremičnine, vsaj stanovanja, je ena od največjih življenjskih naložb posameznika. Nekateri se ji skušajo izogniti z najemom, vendar dolgoročni izračuni pokažejo, da se to vsekakor ne izplača. Najem je lahko zgolj začasna, kratkoročna rešitev. Dodatna ovira je dejstvo, da potrebujemo lasten dom že na začetku svoje aktivne dobe, ko ustvarjamo družino in še nismo imeli ne časa in ne možnosti ustvariti primerne akumulacije za tovrsten nakup. Če je nakup res neodložljiv, priporočamo najem hipotekarnega kredita. Kadar imate do nakupa tri do pet let časa, vam svetujemo postopno varčevanje in plemenitenje že zbranih prihrankov v ob- vezniških vzajemnih skladih, denar, ki ga boste privarčevali sproti, pa lahko mesečno ali v drugačnih intervalih prav tako dodate svoji že obstoječi naložbi v vzajemni sklad. Za dolgoročnejša varčevanja, torej vsaj pet let in več, priporočamo vzajemne sklade s kombinirano investicijsko strategijo. Daljše kot je obdobje varčevanja, večji delež delnic naj ima vzajem- ni sklad v svojem portfelju, saj predvsem delnice plemenitijo in povečujejo kapital. Vsekakor priporočamo, da se v obdobju petih do treh let pred nakupom postopoma premesti zbran kapital v obvezniški sklad, saj se le na tak način lahko izognemo presenečenju nenadnega padca tečaja delnic tik pred nakupom. Varčevanje za šolanje pri nas še ni uveljavljeno. Drugače je v tujini, kjer je potrebno plačati visoke šolnine za šolanje na univerzah. Zato starši za svoje otroke že ob rojstvu odprejo varčevalno polico pri vzajemnem skladu in postopoma nalagajo kapital, kolikor zmorejo sami in kolikor so pripravljeni za to prispevati drugi sorodniki. V ZDA je povsem običajno, da ob krstu otrok ne dobi igrač ali zlatega nakita, ampak bolj ali manj debele kuverte. Tako in drugače zbran kapital priporočamo naložiti najprej v delniške vzajemne sklade, saj bo otrok denar potreboval, ko bo star približno 18 let. Šele zadnja leta priporočamo vsaj delno preselitev v vzajemne sklade s kombinirano naložbeno strategijo, saj denarja otrok ne bo potreboval naenkrat, ampak skozi 5 do 6 iet študija. Varčevanje za dodatno pokojnino je najbolj aktualna tema varčevanja v vzajemnih skladih že danes tudi v Sloveniji. Priporočljivo je varčevati skozi celotno aktivno obdobje, to je skoraj 40 let oziroma čim prej. Prej kot zberemo kapital, manj ga potrebujemo, saj bo učinek donosa delnic nad inflacijo in rastjo življenjskih stroškov poskrbel za realno povečevanje privarčevanih sredstev. Ker gre za dolgoročno varčevanje, je smisel- no varčevati v skladih s predvsem delniško ali kombinirano usmerjeno strategijo. Šele tri do pet let pred upokojitvijo je smiselno vsaj delno preiti v sklade s kombinirano strategijo. Podobno kot pri šolanju imamo tudi tukaj situacijo, ko bomo več let, morda tudi več desetletij prejemali privarčevana sredstva. Ob upokojitvi je zato smiselno izbrati vzajemni sklad, ki omogoča postopno izplačevanje privarčevanih sredstev, jedro kapitala pa ves čas ostane investirano delno v delnice delno v obveznice in se tako naprej plemeniti. Podobno, kot smo opisali varčevanje za izbrane primere, bi lahko varčevali za katero koli vrednoto, katere vrednost je dovolj visoka, daje potrebno načrtno in dolgoročnejše varčevanje. Glede investicijske strategije je bistveno, da se v zadnjih treh do petih letih postopoma umaknemo iz bolj tveganih in nihajočih delniških skladov v ob-vezniške ali vsaj kombinirane. S tem se izognemo možnosti, da bi delniški tečaji močno upadli tik pred zaključkom varčevanja in bi bilo končno izplačilo bistveno nižje. Prihodnjič: Kakšen tip vlagatelja sem? Varčevanje za dodatno pokojnino je najbolj aktualna tema varčevanja v vzajemnih skladih tudi v Sloveniji. Priporočljivo je varčevati skozi celotno aktivno obdobje, to je skoraj 40 let oziroma čim prej. Prej kot zberemo kapital, manj ga potrebujemo. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Onesnaženost in neurejenost kraja prepuščena Nazarčanom Nazorski turistični delavci so v preteklem letu realizirali številne začrtane naloge, ki pomenijo doprinos k boljšemu počutju v občini, krajevnih skupnostih in zaselkih. Vse to so omogočili pridni člani društva, saj je njihov moto prijetno druženje in izvedba akcij za poživitev lepot v njihovi okolici, medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Veter v laseh - s športom proti drogi, etnofolklor-na prireditev Iz roda v rod, izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne, tekmovanje v rolanju in prireditev Družina - ključ sreče so le najbolj odmevne prireditve, ki sojih v drušlvu organizirali v preteklem letu. Njihova naloga je bila tudi skrb za urejenost kraja, zato so izvedli obširno akcijo čiščenja okolice. Člani drušlva se zavedajo, daje Nazarje industrijski kraj, v katerem si svoj košček kruha služijo številni Zgornjesavinčani, ki pa po končani službi odidejo domov in uživajo lepote svojih krajev, medtem ko onesnaženost in neurejenost prepuščajo prebivalcem Nazarij. Da bi k urejenosti spodbudili vse občane, so v drušlvu izpeljali obsežno akcijo ocenjevanja objektov in okolice. Sadovi dela so bili vidni na prireditvi Srečanje ljubiteljev cvetja, ki sojo obogatili s predavanjem ter ogledom zasaditve korit in okenskega cvetja domačih vrtnarjev. Poleg pregleda dela, o katerem je spregovorila predsednica nazorskega turističnega društva Vanja Hofbauer, so si člani drušlva na občnem zboru 8. marca postavili tudi smernice za delo v prihodnjem obdobju. Poleg že tradicionalnih prireditev bodo poskušali v sodelovanju z občino in krajevnimi skupnostmi urediti okolico - postaviti klopi, namestiti koše, urediti cvetlične nasade, postaviti panoramske table. Želijo si, v kolikor bo to mogoče, doseči dogovor z občino za ureditev smerokazov ter napisnih in označevalnih tabel. Ob zaključku zbora je sledila svojevrstna nagrada za celoletno delo vseh članov, komedija Klobčič v izvedbi gledališke skupine KD Galicija Klopčič, avtorja Pera Budjaka in režiserja Jožeta Krajnca. V komediji seje kot rdeča nit prepletala nič kolikokrat potrjena življenjska izkušnja: ni dobro po nepotrebnem zapletati, ker je vselej potrebno razplesti, ob tem pa lahko hudo boli glava. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI V pričakovanju visokega jubileja Rečiški prostovoljni gasilci v letošnjem letu praznujejo 120-lefnico delovanja. Na visok jubilej so se pričeli pripravljati že lani, ko so s pomočjo občine Mozirje kupili podvozje za novo gasilsko cisterno, ki je sedaj pri izdelovalcu nadgradnje v Slovenski Bistrici. Skupna vrednost cisterne, ki bo v garažo gasilskega doma uradno pripeljana za letošnji krajevni ali občinski praznik, bo okoli 29 milijonov, kar je precejšen zalogaj za drušlvo. Velik del sredstev bo prispevala občina, kljub temu bodo morali člani zbrati še obilna finančna sredstva. Seveda računajo na izdatno pomoč krajanov, ki jim bo vozilo ob morebitnih intervencijah tudi služilo. V letu 2001 teh potreb na območju, ki ga pokriva rečiško društvo, ni bilo. Dvakrat pa so priskočili na pomoč sosednjim društvom. Največ dela so v lanskem letu vložili v pripravo na razna tekmovanja. Na ta način se gasilci urijo ravnanja s tehniko in razvijajo spretnosti, kijih potrebujejo ob morebitnih intervencijah. S tekmovanj so se praviloma vračali z osvojenimi pokali in priznanji za najvišja mesta. Na tekmovanju, ki gaje organizirala zgornjesavinjska zveza, so sodelovali s kar trinajstimi desetinami in dosegli devet rezultatov, ki sojih vodili na regijsko tekmovanje. Tudi tu so dobro odrezali, saj so se tri njihove desetine uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v prvi polovici letošnjega leta. Društvo je od lani bogatejše za pet novih sodnikov gasilskih disciplin in štiri strojnike. Mesec požarnega varstva so na Rečici obeležili z dnevom odprtih vrat, s pregledom tehnike, hid-rantnega omrežja in drugimi aktivnostmi. Izvedli so več vaj, na katerih so preverili svojo usposobljenost in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim. Rečiški prostovoljni gasilci se s kolegi iz Gruš-ovelj in Pobrežij vsako leto udeležijo tudi slovesne svete maše ob prazniku svetega Florjana. Z njegovimi priprošnjami se nato lotevajo zadanih nalog, katerih obilica jih čaka tudi v letošnjem letu. Na prvem mestu bodo seveda vsakovrstna izobraževanja in pridobivanja nujno potrebnih znanj, kijih gasilci operativci potrebujejo ob inter- vencijah. Seveda pa se bodo dodobra pripravili tudi na slovesno obeležitev visokega jubileja društva. S stodvajsetimi leti delovanja se lahko pohvalijo le redka društva. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Zadovoljni z opravljenim delom V prvih dneh marca so se na rednem letnem občnem zboru srečali nazorski prostovoljni gasilci. Zadovoljstvo ob doseženih rezultatih lanskega leta so nadgradili s podpisom požarnega načrta, v pripravo katerega so vložili veliko delovnih ur in naporov. Nazorski gasilci so v preteklem letu intervenirali kar dvanajstkrat. Polovični delež teh posredovanj je odpadel na tehnično reševalno enoto. V prometnih in drugih nesrečah so tako člani ekipe sodelovali kar šestkrat. S tem so zopet opravičili svoj obstoj, sredstva, ki se vlagajo v nabavo njihove nujno potrebne opreme in izobraževanja. Seveda denarja ni nikoli dovolj, ker se tehnični pripomočki za reševanje vedno izpopolnjujejo, z njihovo pomočjo pa lažje rešujejo ogrožena življenja. Na tekmovanju domače gasilske zveze je sodelovalo pet nazorskih desetin, ena izmed njih je tekmovala tudi na regijskem tekmovanju. Velik organizacijski društveni zalogaj v letu 2001 je bila priprava tekmovanj na nivoju zveze. Potekala so na parkirišču pred podjetjem Glin. Veliko truda so nazorski gasilci tudi letos vložili v izobraževanje članstva. Dva njihova člana sta opravila tečaj za nosilca dihalnih aparatov, dva sta se izobrazila za strojnika in dva za sodnika gasilsko športnih disciplin. Zaradi prevelikega števila prijav pa se niso mogli udeležiti raznih drugih tečajev. V mesecu oktobru so uredili okolico in notranjost gasilskega doma, dopolnili opremo in izvajali aktivnosti v zvezi z varno uporabo gospodinjskega plina. Veliko zanimanja je bilo za vajo, ki sojo izvedli v osnovni šoli Nazarje. Z njo so preizkusili pripravljenost reševanja učencev in učiteljev iz šolskih prostorov in reševanja iz višin s pomočjo drsnega prta. Izvedli so še veliko drugih vaj, s katerimi so ugotovili svojo pripravljenost in usposobljenost. Prostovoljno javno delo, ki so ga opravili v lanskem letu, so nazorski gasilci sklenili s slovesnim podpisom požarno varnostnega načrta, v katerem so opisane smernice delovanja društva ob morebitnih nesrečah. Te pa tako ali tako nikoli ne počivajo. Benjamin Kanjir POLFINALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA OSNOVNOŠOLCE Show sredi belega dne Rajko Rudnik iz OŠ Blaža Ariča Luče je s svojimi sodelavci pripravil zanimivo prireditev. Popestrili so jo gostje iz sveta športa in politike, osnovni ton so ji dale polne tribune nazorske športne dvorane, napolnjene z navijači osnovnih šol Iz Luč, Bakovcev, Maribora in Velenja. Vse skupaj je doživeto, navdušujoče povezoval enkratni Franci Podbrežnik. V otvoritvenem delu je navzoče gledalce In igralce pozdravila ravnateljica lučke osnovne šole, Valerija Robnik, veliko športne sreče je igralcem zaželel tudi župan in poslanec Mirko Zamernik. Svojo točko je predstavila še plesna skupina Pop stars iz lučke osnovne šole, nato so dobili »besedo« mladi nogometaši. Začetni udarec na prvi tekmi med Lučani in OŠ Livada iz Velenja je izvedel Aleš Turk, edini profesionalni nogometaš iz doline, ki seje kot gost udeležil turnirja. Po neodločenem izidu z Velenjčani in visoko zmago proti Bakovcem so Lučani tretjo, odločilno tekmo igrali z OŠ Prežihov Voranc iz Maribora. Mariborčani so po napakah lučke obrambe hitro prišli do vodstva s 3:0. V drugem polčasu so Lučani močno pritisnili, tribune so se tresle, a mariborska mreža ie enkrat, kar je bilo premalo za uvrstitev v finale. Ob koncu turnirja seje v dvorani pojavil tudi Bojan Prašnikar, priznani nogometni trener, in podelil priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Rajko Rudnik, vodja tekmovanja in trener lučkih nogometaševje ob zaključku dejal: »Čestitam ekipi Maribora za zasluženo osvojeno prvo mesto, čestitam pa tudi našim fantom za uspešno zastopanje šole in naše doline, saj uvrstitev med najboljših osem v državi nedvomno je us- Lučka osnovnošolska ekipa malonogometašev (foto: Ciril M. Sem) peh. Zahvalil bi se Franciju Podbrežniku, ki je Občini Nazarje in OŠ Nazarje, da so nam kot poskrbel za vzdušje, kakršno je redko celo na gostom dovolili organizacijo tekmovanja, prvoligaških tekmah, za konec pa gre zahvala Gusti Robnik Rezultati: OŠ Bakovci : OŠ Livada 4:0 OŠ Luče : OŠ Livada 1:1 Vrstni red: OŠ Bakoci : OŠ Maribor 0:3 1. OŠ Prežihov Voranc- Maribor OŠ Luče : OŠ Bakovci 5:1 2. OŠ Blaža Arniča- Luče OŠ Maribor : OŠ Livada 2:2 3. OŠ Bakovci- Murska Sobota OŠ Luče : OŠ Maribor 1:3 4. OŠ Livada-Velenje TEKMA KOŠARKARJEV VETERANOV Glavca siva, rokr an žrebeta i Zakaj tako? Odgovor G. lukšetu Svoboda Svoboda je nekaj tako velikega, kot zdravje. Če nimaš svobode, si želiš le eno, da bi bil svoboden. Kakor si, če si bolan, želiš le eno, da bi bil zdrav. Zato je zavladalo ob koncu vojne, neizmerno veselje, ko smo postali svobodni. Žal pa ne vsi po celi Sloveniji. Ponekod seje prava vojna takrat šele začela. Tudi pri nas je bila tista svoboda le kratkotrajna. Ker sem takrat še hodil v šolo bi se dotaknil svobode le v šoli. Kot je bilo pred vojno petje in verouk obvezen predmet v okvirju šolskega programa, tako je bilo tudi prva leta po vojni. Dvakrat tedensko po eno uro smo se učili petja. Pred poukom in po pouku pa smo molili. Ko so se vrnili duhovniki (župniki) iz pregnanstva smo imeli tudi dvakrat tedensko po eno uro verouk. Toda svoboda je bila le kratkotrajna. Zapihal je mrzel vet- er iz Sibirije in odpihal petje iz šol, v neke posebne "kamre", kjer so se zbirali le nekateri, medtem ko so vsi ostali končali šolo brez da bi se naučili zapeti eno samo pesem. Podobno kot petje je Sibirska burja odpihnila tudi verouk. In v neizmerno sramoto in ponižanje štejem, da v naši s plebiscitom osamosvojeni Sloveniji, namesto demokracije vlada birokracija. V šolah pa namesto blagega južnega vetra še vedno vleče mrzla, sibirska burja. Še vedno ni učitelja, ki bi znal ob blagi glasbi strun violine učiti otroke peti, kot so nas učili učitelji: Gerkman Stane, Martinčič Lojzka in Rakun Miha. Podobno je z veroukom, ki še po desetih letih po osamosvojitvi nima pravice vstopa v šolo. Janez Gregorc Ljubija 2 Mozirje Grda podoba Okoninskega grabna Odgovor Alojza Fašuna na članek v šesti številki (6. februar) Savinjskih novic. Na podlagi dvomljive izjave bivšega nadzornika vode (g. Zupančiča) sem glavni krivec za probleme okoninskega grabna, ker sem gradnjo hiše izsilil in se skregal z vsemi sosedi. Pisanje in objava takih neresnic me preseneča in žali. Zato sem se odločil, da dam v zvezi s tem nekatera dopolnila in pojasnila ter svoje mišljenje. Okoninski graben je že od dav-naj problematičen, tako kot je večina hudourniških grabnov. V večjih nalivih poplavlja. Oporečna je tudi njegova čistoča. Na čistočo gledajo ljudje različno, glede na to kako komu služi. Upravljanje z grabnom je pač takšno kakršno je - stihijsko, neodgovorno, lahko bi rekel problematično. Čeprav je upravljalska obveza (pravice in dolžnosti) v Zakonu o vodah dobro opredeljena. Večina obveznosti se prenaša na lastnike parcel po kateri teče graben. Pravice upravljanja se uresničujejo. Obveznosti pa se največkrat pozabljajo. Le-te se največkrat prenašajo drug na drugega (vodno gospodarstvo, občina). Vsaka akcija, nujna za ureditev grabna je odvisna od dobre volje upravljalskih institucij (uradnikov). Tako obnašanje se uveljavlja tudi med ljudmi, ki smo kakorkoli povezani z grabnom. Zakon tudi nam nalaga neke obveznosti, ki jih težko uresničujemo. Iskalo seje in zaiskalo nekoga grešnika, potencionalnega krivca za stanje kakršno je v grabnu. Krivca, ki je kriv za vso nesnago v grabnu in tudi tisto, ki se poraja v ljudskih glavah. Vsa zadeva deluje kot bumerang zato ker se obdolženi krivec ne strinja s tistem kar se dogaja. Poišče in najde se nekoga, posrednika (Eda Mavriča), ki bo objavil nekaj nepreverjenega. Osebo, ki je obdolžena za krivdo pa bo očrnil.Tako deluje članek dopisnika Savinjčana. Dopisnik Savinjčan se ni soočil s stvarno problematiko okoninskega grabna. Lotil seje tudi takih zadev, ki niso adekvatne stvarnem stanju. Svoj članekje začinil z neko dvomljivo izjavo bivšega nadzornika vode (g. Zupančič). Ni izključeno, dajeta izjava nastala na podlagi subjektivnih ocen nekoga ali na podlagi praznih čvekarij nekje od nekoga in seje potem Zupančiču pripisala. Meni je dovolj, da od Zupančiča dobim dvakrat odgovor z istirfi besedilom, "Zupančič nikoli in nikjer ni izjavil to kar je napisal in objavil dopisnik Mavrič v Savinjskih novicah." Ker me taka dvomljiva izjava ne zadeva se z razči- ščevanjem tega ne bom ukvarjal. To naj razčisti Mavrič sam. Spodbudno je, kar je navedeno v članku, da se končno vendar nekaj premika v zvezi s sanacijo okoninskega grabna. Fašun Alojz Bognarjeva pot 70 Ljubljana-Šentvid ČRNA KRONIKA • IZKOPAL KABEL Nazarje: 11. marca je neznani storilec v Nazarjah izkopal več metrov telefonskega kabla. Z vandalskim dejanjem je oškodoval lastnika A.K. • SE BENCIN PLAČUJE? Mozirje: Neznani storilec je 12. marca okoli pol enajstih dopoldan na bencinskem servisu v Mozirju napolnil svojega jeklenega konjička in odpeljal. Podjetje je oškodoval za 5.000 tolarjev. •VLOM V AVTOMOBIL Gornji Grad: Neznani storilec je v noči na 17. marec vlomil v osebni avtomobil, last R.B, iz Florjana pri Gornjem Gradu. Iz notranjosti je odtujil avtoradio znamke JVC, vreden okoli 60.000 tolarjev. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. MORAMA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Cista neumnost! Tu piše, daje nek mož štirinajst dni zajtrkoval z ženo, ne da bi opazil, da je bila ves ta čas povsem gola! Julkina mama pere njeno delovno obleko in tarna zraven: "Le kako lahko imaš tako umazano haljo?" Hčer ji pojasni: "Saj veš, da sem šele začela delati. Sprva ti dajo najbolj umazana dela. Če hočeš priti na vrh, pač moraš začeti od spodaj!" "A zato imaš umazan samo hrbet?" Samo Sprožilec SaSsaJ, ■ d,©^ateaJ V gostilno Pri točenem pivu vstopi Janez in glasno pove: "Plačam rundo za vse vbirtiji!" "Kaj se ti je zgodilo, da si tako radodaren?" ga prvi vpraša Polda. "Je žena prišla nazaj k tebi?" ga vpraša še Vili. "Ne," veselo odkima Janez, "tašča je končno šla za njo!” Žalko Molek "Vse stranke mi uidejo! " prizna doktor Šapunovič kolegu v ordinaciji. Doktor Ručnikotin mu svetuje: "Ne reci zmeraj, ko zavihaš rokave: 'Zdaj se bom pa zagnal v delo!1, saj si vendar ginekolog!" Gervala Iljir ^!?©©ES© ©fe "A ni prezgodaj za to?" reče dekle fantu, ko se ta v ponedeljek stisne k njej z določenim namenom. "Zakaj prezgodaj?" se ta začudi. "Saj je že deset zvečer, kdaj bi pa ti začela?" "V soboto...” Tugo Mernik issate®© pr©M©i» "Se vidva z ženo skregata, ko ji domovprineseš plačo?" "Ne, sva se na začetku zakona zmenila, da se zaradi malenkosti ne bova prepirala." pove Miha sodelavcu. Hasta La Vista ?p© "Takšno slabo plačo, kot jo imamo v našem podjetju, bi morali izplačati vsaj dvakrat na mesec!" se priduša Joško, delavec za prvim strojem. "Se strinjam!" mu pritrdi Karel, delavec ob stroju. "Izplačati bi ju morali prvega in 15. v mesecu." "Kaj?" ta izjava je zbudila Ceneta, delavca pod strojem. Ves prestrašen vpraša: "A bo treba 15. v mesecu potem tudi delati?" Blenda Tavrl Tone potarna bratu ob prihodu domov: "Odpustili so me zaradi kartanjanadelovnemmestu!" Brat ga vpraša: "Te je šef zalotil pri igranju?" "To ne, pač pa sem mu jaz, butec, pobral ves denar, ker sem pri vsaki igri zmagal!" Hugo Mušnik zr®Ä®, "Gusti je čudak," ugotovi Francelj, "kar sredi pogovora zapusti družbo in gre na stranišče." "Ja, kaj pa je to takega?" vpraša sodelavka Micika. "Nič, če to naredi med delovnim časom, ampak on hodi na WC med pavzo!" Šilček Tavrl "Ločiti se hočem!" pove Lidija svojemu odvetniku. "Zakaj?" jo le-ta strokovno vpraša. "Možje že tretjič v zelo kratkem času prinesel domov povišnico." razloži ženska. "Ste normalni? To je vendar povsem v redu," se začudi advokat. Ne gre mu v račun, zakaj bo ženski izstavil račun: "Ste mogoče ljubosumni na njegov uspeh?" "Ne, saj tudi jaz dokaj pogosto dobivam povišnice..." "Kaj pa vas potem moti pri moževi uspešnosti?" "Ločiti se hočem od njega, ker jaz še predobro vem, kako se pri direktorjih v firmi doseže povišnica!" Živa in Jaka Žlehnoba ^^k©^^©j ©A ©^§2&©©Ž> 'Jaz svoji ženi enkrat na teden povem vse, kar mi leži na duši," se pohvaliMarjan. Sestra se mu posmeji; "Mije povedala, res, da najraje govoriš, ko si suši lase in te nič ne sliši!" Havrio Avrelij r~ \ M Cvetke to keprtve} -------------— Odbojkarska ekipa Odbojkarska smo mi ekipa, se borimo kot se šika. Kapetan Bojan vpije: »Daj, zabij!« Jure skoči-žoga poči. Borbena smo to ekipa, naj bo podnevi ali ponoči. Matija, Jaka sta junaka, mrežo bi že preskočila, če bi ona jima dovolila. Levoroki Marjan skoči, nasprotnik spet solzo potoči. Ivč bolj redko jo dobi, takrat jo udari, da se megla razkadi. Matej najbolj suhi nasprotnika ima na muhi. Ko pa udari kdaj še Blaž, spet mi primemo za glaž. Smo pokal spet mi dobili, tudi zmago proslavili. Naj se v Šmartnem ve, katera ekipa najboljša je. Ivč Bitenc ŽENA ALEKSAN- DRA VELIKEGA VOJAŠKA ENOTA REKA V FRANCIJI, (LOIRE) ŠPORTNI REKVIZIT ANGLEŠKI FIZIK (MARCUS) ORNELLA VANONI NOGOMET. TRENER (MATJAŽ) SLOVENSKI HOKEJIST (FRANCI) PRISTANIŠČE V GANI NAČIN IZRAŽANJA PRISPODO- BAMI SVINJA (NAR., VZHODNO) NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB PESNIŠKA FIGURA, PONAVLJANJE REDKA BELA KOVINA (IN) OSCAR ALIN POKRIVALO SODNIKOV, TUDI BIRET PRST ROKE MED SREDINCEM IN MEZINCEM NAUKO SVETLOBI SRBSKA IGRALKA (EVA) SKANDIN. DROBIŽ OPRAŠITEV (NAR.) NAŠA IN TUJA ČRKA ZRAK (LAT.) PEKOČA BOLEČINA (ZAST.) ANTIČNI KIPCI IZ TERAKOTE LIKOVNA UMETNOST (LAT.) ŽUŽELKA, KI PIČI FRANCOSKI FILMSKI SNEMALEC (HENRI) POMOTA, ZMOTA, KIKS ŠVEDSKA IGRALKA (BIBI) NASLOV MONGOL. VLADARJEV NORDIJSKA BOGINJA ... M.?m__ NASELJE JUŽNO OD KOBARIDA NA MEJI Z ITALIJO GRŠKI DIDAKT. PESNIK SPREMLJEV. GROMA ČILSKI TENISAČ (MARCELO) AMERIŠKA IGRALKA (YOKO) ARTHUR (KRAJŠE) ČISTILKA PRI TV DOBER DAN MESTO V SIRIJI, HALEB STRELNO OROŽJE SRBSKO M. IME GODALNI INSTRUMENT S ŠTIRIMI STRUNAMI PEVKA (HORVAT) RAP GLASB. (ALI..) MLADIČ IZ ISTEGA GNEZDA TIBETANSKO GOVEDO VISOKA IGRALNA KARTA TRŠA DLAKA JUNAKINJA KARENINA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, Kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Pramera, retorik, Ivanovo, mim, AV, Bojana, farandola, kolerik, soman, okarina, tlesk, Pariz, Ivanka, JM, nedelo, ar, antares, okra, šeh, slatina, last, drsalec, gol avt, Tetida, esesovka, Alep, Atri, car, Sora MINI SLOVARČEK: ROKSANA- žena Aleksandra Velikega OLIPHANT- angleški fizik (Marcus) ANDERSSON- švedska igralka (Bibi) TAKORADI- pristanišče v Gani ARENDATOR- zakupnik zemljišča ALEP- mesto v Siriji, Haleb OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 10 št. SN smo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Frizerstvo Bojana iz Mozirja: 1. nagrado ženski modni rdeči prameni prejme Irena Drobež, Florjan 23, G. Grad, 2. nagrado moško modno striženje prejme Jožica Marovt, Podter 20, Ljubno ob Savinji in 3. nagrado otroško modno striženje prejme Urška Štiglic, Praprotnikova 7, Mozirje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 12 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 2. aprila pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 12. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali 3 nagrade, kijih prispeva Foto SENI iz Mozirja. 1. nagrada: walkman Sony WM - EX 182, 2. nagrada: walkman Sony WM - EX 190 in 3. nagrada: daljnogled Albinar 8 x 21. VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI semena , okrasno cvetje, lončnice glinene in PVC cvetlične posode okrasne in sadne sadike, vrtna orodja, specialna gnojila in substrati... Vse po konkurenčnih cenah! Vrtne ograje v akciji “ŽIVKO” Vabljeni! Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Napovednik • Petek (22. marec), ob 16.30. Gasilski dom Nazarje Zakaj umirajo čebele pozimi, predavanje s področja čebelarstva • Sobota (23. marec), ob 11.00. Center Celja Pomladno prebujanje, Celjska folklorna skupina • Sobota (23. marec), ob 16.00. Kulturni dom Zarja Trnovlje Prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dneva • Ponedeljek (25. marec), ob 19.00. Dom kulture Velenje Tradicionalna humanitarna prireditev ob materinskem dnevu • Torek (26. marec), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert kitarskega kvarteta Aleph • Četrtek (28. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Letni koncert MPZ Gorenje • Petek (29. marec), ob 20.00. Kulturni klub Ivan Cankar Celje Jazz večer, nastopa Andrej Cimerman • Petek (29. marec), ob 21.00. Mladinski center Velenje Koncert: Analena Kupim manjšo hišo ali bivalni vikend v Zg. ali Sp. Savinjski dolini, tel. 041 249 931. V Mozirju ali bližnji okolici kupim stanovanje, malo hišo aii bivalni vikend, tel. 041321 706. Prodam invalidski voziček akumulatorski Sunrise Medical Power EC 24V, F -15,6 amp, tel. 031 836 804. Otroški sedež - Hamax za kolo do 22 kg prodam, tel. 58 31 665. Prodam več nosečniških oblek št. 42-44 po simbolični ceni 10.000 sit, tel. 041 783475. Ugodno prodam poročno obleko vel. 36, tel. 57 20082. Novo moško obleko Mura št. 54 prodam, tel. 041 274 458. Prodam seno, cena po dogovoru, tel. 041 513 755. V Zg. Savinjski dolini vzamem v najem njivo ali travnik, tel. 58 47 622, GSM: 041 871 366. Prodam seno, tel. 031 539 051. Prodam silažne bale, tel 041 403 195. Prodam bale in seno, tel. 031 889 632. Prodam nov sušilni stroj Gorenje WT 941, tel. 041 930 287. Kupim otroško kolo za 4 leta starosti, tel. 041 216 481. Prodam froming, kompresor, stružnico revolver, el. motorje in več ročnega orodja za obdelavo kovin, vse rabljeno, tel. 041 556 Štiri letne gume Continental 175/70 RÌ3, prevoženih cca 20000 km, ugodno tel. 58 41 224. Kupim APN 6 lepo ohranjen, tel. 584 15 23, 040 611 572. Prodam motor star 30 let, štiribrzinec V14, tel. 031 838 154. Prodam Golf II, 1.89, lepo ohranjen, tel. 031 335 401. Prodam R4,1.91,115.000 km, tel. 041 657 631. Prodam Fiat UNO 60 S, 1.90, 100.000 km, rdeč, tel. 041 783 961. Telico sivorjavo v devetem mesecu brejosti, prodam, tel. 031 494 188. Prodam 2 telički, stari pet dni, mešanki med sivko in limuzin, tel. 58 46 039. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mesecev, 3 tele, tel. 031 336 015. Prodam rjavo telico staro 1 teden, tel. 58 41 555. Prodam teličko simentalko, težko 120 kg, tel. 041 528 097. Prodam bikca sivca težkega okrog 120 kg, tel. 040 802 757. Zajci za zakol ali nodaljno rejo, tel. 040 387 062. Prodam bikca frizijca, starega 10 dni in jalovi-co 100 kg, tel. 58 32 124. Vinogradništvo Steyer Plitvica io 9253 Apače vam za poroke oziroma svatbe in podobne zaključene družbe PO ZELO UGODNIH POGOJIH NUDI: odlično hišno vino - zvrst, chardonnay, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, dišeči traminec, itd. Brezplačna dostava na vaš naslov. Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih! Tel. 041 670 589 ali 041 768 026. OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov 1111 blb-_____ ____________________________ Kupim teličke starega 1 teden, tel. 01 /832 54 Karto za premog prodam, tel. 031 555 996. 00 MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o. Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. LOKAL V CENTRU MOZIRJA Oddam. Tel. 041/650-151. Veronika Romič, Klopčeva 4,1000 Ljubljana SENČILA SOLIS, Šmartno ob Paki Vam ponuja žaluzije, lamelne zavese, tende oz. markize, roloje,... za zaščito pred soncem in nezaželenimi pogledi izključno po meri z 1 letnim jamstvom, veliko paleto barv in modelov. GSM 041/538-960. Aleksander Petan s.p., Veliki Vrh 29,3327 Šmartno ob Paki MORDA STE ISKALI PRAV TO Akcija M©J w OcbGod Akcija izbora naj zdravnika v letu 2002 se zaključuje. Izžrebali smo še zadnjo dobitnico polletne brezplačne naročnine na revijo Viva in to je Gabrijela Praprotnik, Na tratah 4, Mozirje. Čestitamo! V naslednji številki Savinjskih novic ne prezrite objave izzida glasovanja za najbolj priljubljeno/ega družinsko/ega zdravnico/ka, naj ginekologinjo/ga in naj pediatrinjo/a po izbiri bralcev Savinjskih novic. RAZPIS PRIZNANJ JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Do 5. aprila 2002 je odprt razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Z zlato ali srebrno plaketo sklada so lahko odlikovani posamezniki ali skupine predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega ali poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, pa tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Novo priznanje sklada je zlati znak sklada. Z njim bodo odlikovani aktualni odmevni ustvarjalni ali poustvarjalni dosežki na vseh področjih dejavnosti, ki so se izkazali zlasti v smislu inovativnosti in integrativnosti. Razpisana so tudi področna priznanja sklada za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na posameznih področjih dejavnosti, to so: - Gallusova plaketa in listina (za področje glasbe) - Linhartova plaketa in listina (gledališče) - Maroltova plaketa in listina (folklora) - Plaketa in listina Mete Vidmar (ples) Pogoji razpisa se vidijo na spletni strani (www.slkd.si); za podrobnosti naj se predlagatelji oglasijo na JSKD (Štefanova 5, Ljubljana, 01/2410-500) ali na območni izpostavi JSKD (Hribernikova 1, Mozirje, 8370270 in 041/746-618). smili d.o.o. nwfaìna grodnjo RIHTER d.o.o. Dol 14. 3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: rihter.doo@siol.net Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij Obnova streh Krovska in kleparska dela Izdelava in postavitev montažnih hiš Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. umom ancstäw amam ° m ZAŠČITA ŽARKOM SVETLOBI UČINKOVITA STORITI ??! Op TIRA MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. ObTrnavil,MOZIRJE tel.:8394953, faks:8394954 m I —______ Savinjske u©vice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Tokrat je bila med prispelimi prijavnicami z žrebom izbrana Amalija Firšt, Tirosek 61, Gornji Grad, ki jo bomo obiskali na domu. Pogovor z njo in domačimi bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! Prijavnica Cio pic Savinjske movie© pri vas ima fari ime in priimek:. Naslov: Telefon: Celie - skladišče m/L- D-Per ^/y----------7/2002 Telefo 839 AKC 5000010830,12 C0BI5S f <9NBA€M* CMEATOM ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLINŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV laminat hrast, javor, češnja, bukev mam DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. TEL. 03/83-90-810 infoca gene ija-svil.com ^9j*SP & ras samo 21.000 SIT/osebo internetu wnww.agencija-svit.com OSREDNJO KNJ. CELJE