Politiški pregled. * Poslanska zbornica. Posl. Marani je predložil interpelaeijo na ministra za trgovino zaradi letnih dopustor za poštne uradnike v mestu goriškem. Posl. Perner8torfer in tovariši so predlozili interpelacijo na ministra za nauk zaradi suspenzije predavanj profesorja Wahrmunda. Interpelacija pravi, da je sklep juridičae fakultete v Iaomostu, da se preda- vanja prof. Wahrmunda zaustavijo, provzročil veliko razburjenje ne le med dijaki in profesorji, ampak tudi med prebivalstvom. Ne glede na škodo, ki jo trpe dijaki, ki so obvezani pohajati predavanja o kanoničnem pravu, pomenja ta auspenzija kazen profesorju in prvi korak do odstranjenja moža, ki ni klerikaleem po godu. Ni izključeno, da je bil ta sklep storjen po vplivanju vlade, ki se je ožividno dala prestrašiti od teroristiškib. groženj klerikalnih agitatorjev in ki sedaj tem poslednjim gladi pota k prisvajanju vseučilišč, kakor so je klerikalci že napovedali. Interpelacija nadaljuje: To postopanje rlade pomenja atentat na syobodo vede in svobodnega znanstvenega pouka, zajamčenega od konstitucionalaih zakonov. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da je redni pouk na visokih šolah v nevarnosti po takih zakonitih odredbah. Iz teh vzrokov vprašujejo interpelantje ministra, kaj vse je storila vlada y zadnjib tednih, da je juridično fakulteto v Inomostu dovedla do tega, da je suspendirala predavanja prof. Wahrmunda in kaj misli storiti minister v zaščito avtonomije višjih učnih zavodov in svobode vede pred grožnjami in intrigami klerikalne stranke ? — Nujni predlog sa povišanje vojaškega kontingenta je sprejet z 280 proti 136 glasom. Nujnost je bila sprejeta le z dyema glasovoma yečine. Glasovali so Bza": krščanski socialci, češki ,,Narodni klub", nemško-naeionalna zveza, Poljaki, petero Rusinov iz Bukovine, klerikalni in liberalni Lahi, nemški agrarei, d v a č l a n a BJugosloyanske zveze" in večji del BSlovenskega kluba". BProti" so glasovali: soeialisti, nemški in čeIki radikalci in gališki Rusini. Odteguili ao se glasovanju nemški liberalci izven zveze, razen dveh poslancey vsi člani BJugosloyanake zveze" in dr. Benkovič, Grafenauer, dr. Eorošec, Pišek in Roškar od BSlovenskega kluba". Glasovala sta za zvišanje kontingenta, da bo 5000 mladeničev več moralo y Tojake vsako leto, tudi goriška klerikalna poslanca Fon in Gregorčič. Glasovala sta za vlado proti 1 j u d s t v u. G 1 a s o v a 1 a sta zazvišanjekrvnegadavka med S 1 o y e n c i. * Vojnl proračan za 1. 1909. Generalni major v 8kupnem micistrstvu, Hugo Hofmann, je te dni razpravljal v Budimpešti z državnim tajnikom v finančnem ministrstvu Popovičem in državnim tajnikom v honvedskem ministrstvu Bolgarom o vojaških postavkah, ki se jih ima uvrstiti prihodnje leto v vojni proračuD. Predmet posvetovanju je bilo tudi povišanje čaatniških plač. * Proračan poljedelskega ministrstva^ V proračunskem odseku je poljedelski miniller dr. Ebenhocb poudarjal nasprotje med kmetiškim proračunom za 1. 1901. in 1908. Leta 1901. je bila za pospeševanje kmetijstva v proračunu postavka 2,400.000 E, za leto 1908. pa je 8,600.000 E, torej za 262% več. Obljubil je pa tudi, da se bodo postavke proračuna, pri katetih je to še posebno potrebno, še zvišale, in se tozadevno že pogaja s finančnim ministrstvom. Posebno pozornost poavečuje poljedelsko ministrstvo povzdigi živinoreje in bo tozadevno njegova prva naloga, razširiti med ljudstvom pouk glede konserviranja krme; tudi zadružništvo je važen činitelj v gospodarskem življenju in bo ena glavnih nalog poljedelskega ministrstva je podpirati. Do danes je število kmetijskih zadrug prekoračilo 8000, in te zadruge so združene v 40 zadružnih zvezah, ki imajo sroje zastopstvo v splošni zvezi na Dunaju. * Delegacije bodo, kakor poročajo, sklicane na kratko zasedanje meseca junija. Glavno zasedanje bo šele jeseni. Takrat povišajo oficirjem plače. * Zaradi drznega zapostaTljanja sloTenskega jezika in kršenja obstoječib naredb in poatav glede jezikovnih pravic pri uradih na Spodnjem Štajerskem je v državnem zboru interpeliral poslanec Roblek. * Pretepi na graškem vseufiillšCu. Dne 16. t. m. so bili na vseučilišču v Gradcu veliki krvavi izgredi. Neki član katoliškega akad. društva »Carolina" je imel biti promoviran. E promociji je prišel tudi posl. Hagenkofer z okolo 150 kmeti. Svobodomiselni dijaki ao jim zastavili vhod. Nastal je strahovit pretep; tepli so se s palicami. Več oseb je bilo ranjenih. Policija je morala rabiti sablje in je tudi več oseb ranila. Izgredi so trajali do tri četrt na 2 uro. Emetje so svobodomiselne dijake silno nabili. Eončno sta morali oditi obe skupini. Napovedana promocija je bila odpovedana. V mestu je zaradi tega silno razburjenje. * Novi jezikomi zakon za Dalmacijo je že gotov ter predložen osrednji vladi na Dunaju. Po tem zakonu bo v vseh strokah uradni jezik brvaški, italijanski spisi se bodo reševali italijanski. Višje oblastnije bodo s centralno vlado dopisovale nemški. * JezIkOTni boj na Ceškem. V Eraljevih Vinogradih pri Pragi se je vršil shod čeških železniških uradniškib društev. Na shodu se je zahtevalo popolno enakopravnost češkega jezika z nemškim na železiiicah. Trije navzoči češki poslanci, pripadajoči mladočeški, češki socialni in agrarni stranki, so obljubili češkim železniškim uradnikom, da jih bodo najkrepkeje podpirali v njihovem boju za enakopravnost češkega jezika v uradnern občevanju. * Nuncij Granlto di Belmonte. — nKoln. ZeituDg" poroča, da dunajski nuncij Granito di Belmonte na jesen odstopi in je sedaj že na dopustu. Odpoziv je v zvezi z afero Wahrmund. Eakor prvi kandidat za dunajsko nunciaturo je baje sedanji delegat v Carigradu, inona. Sardi. * Žldjc na dunajskem rseačllišču so sedaj ofieialno priznani kot nžid6vskau narodnost. * Bjornson deškema dijaštvn. Ceško studentstvo je poslalo Bjornsonu krasno zabvalno adreso za njega kampanjo v prid zatiraaim Slovakom. Bjornsoa se je sedaj zahvalil v presrčnih besedah. Navaja, da se je obrnil k prijateljem mirovne miali na Avstro-Ogrskem, ki 80 se na mednarodnih shodih ogrevali za mir v — Eitajskem morju, ali so se ogibali dotikati se doraačih krivic. Tudi kakor pangerman sem — pravi Bjornson — vedno govoril k svojim rojakom: Smoter pangermanov ne sme biti zatiranje drugih narodov, marveč spojiti vse Germane na evropskem kontinentu s soplemenei na Angleškem in v Ameriki v varstvo miru; toda ni pričakovati, da pride do te zveze, dokler ne bo uravuano razmerje med Germani in Slovani na Arstrijskem, kar bi prispelo k rešitvi narodnostnega vprašanja na Ogrskem in na Balkanu. Ali avstrijski in ogrski prijatelji se izogibajo temu delu, da, celo mnogi mu nasprotujejo. Naj tedaj češki studenti delajo za ustanovitev stranke miru v prid Avstrije, Evrope in svetovnega miru. — Takemu pangermanu iziekamo aeveda svoje simpatije. * Preganjanje nradnikor na Hrvaškem. Eakor poroča BObzor", utegne masreglovanje uradnikov na Hrvaškem za sedaj prenehati. Baron Rauch je sicer nameraval premestiti na Ogrsko še večje število uradnikov in tudi profesorjev. Medtem mu je pa ministrski predsednik dr. "VVekerle dal umeti na jaaen način, dajesedaj tega dovolj. * Židovsko rprašanje na Ruskem. V Helsingforsu je bil te dni kongres raznih društe? s 135 delegati. Eongres je protestiral proti peticiji socialistiškega poslanca Nuorterja, ki je v deželnem zboru predlagal, da se Zidom, ki živijo v Finski nepretrgoma tri leta ter se bavijo s trgovino in rokodelstvom, podeli državljanska praviea. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva glede Židov status quo. Židovsko vprašanje naj se vobče pusti pri miru. * Bolgarija. Stambulovski režim se je na Bolgarskem preživel, narod se ne da več tlačiti in tiranizovati, kakor po staretn, to je izprevidel tudi kuez Ferdinand, zato se izkuša prilagoditi uovemu položaju. Vdal se je t vseučiliškem vprašanju — in novo miuistratvo pod predsedništvora Malinova obljublja razširiti politiške praviee državljanov in demokratizirati upravo. Miniatrski predsednik Malinov je razvil nedavno v Varni na nekem shodu v pričo vseh ministrov vladni program ; da je to storil sedaj pred volitvami, ki bodo junija meseca, se zdi, kakor bi hotel malo poagitirati. Vser kako je pa ta izjava glede notranje in vnanje politike bolgarske znamenita. V prvi vrati obeta Malinov v imenu svoje vlade, da predloži novemu aobranju načrt novega volilnega reda, po katerem se uvaja za Bolgarsko proporcionalni volilni zistem. Obljublja nadalje, da bo branil politiško in ustavno svobodo. Nadalje bo Tlada skrbela za to, da se postavi bulgarsko vojsko na solidno podlago in da se v nji dvigne morala. Ear se tiče vnanje politike, je rekel Malinov doslovno: BEnežja vlada pazno zasleduje razvoj macedon8kega vprašanja ter ne zanemari niti ene prilike, da označi to kot vprašanje Bolgarije in da treba pri reševanju tega slišati tudi bolgarski glas. Danes mora bolj kakor kdaj pred toliko Turčija kolikor vsa Evropa vedeti, da nas v tem vprašanju zanima edino-le izboljšanje usode kristjanov v Macedoniji. Gredoč proti temu smotru, bo imela reformna akcija v nas odkritosrčne pomočnike. Življenski goapodarski interesi kneževine nam zapovedno nalagajo, da poskrbimo za čim popolnejše železniške zveze na Balkanu, to pa v prvi vrsti s Turčijo pri Eustendilu, kar bo tudi ena najnujnejših skrbi bolgarske vlade." To je na kratko program današnje bolgarske vlade. Ob tej priliki naj samo omenimo, da je sedanji, na Bolgarskem veljavni volilni red v resniei že zastarel. Po tem volilnem redu je skoro vsa inteligenca izključena lz aktivnega politiškega življenja. Na Bolgarskem nimajo volilne pravice: popi, častniki, državni uradniki in učitelji. Volilci so torej edino-le kmetje, trgovci in obrtniki. Da vlada postopa z njimi bolj svojevoljno nego bi raogla z inteligeatnimi in izšolanimi volilci, je jasno. To veliko krivico bo Malinov morda tudi odstranil, kar bo Bolgaraki, njenemu notranjemu vsestranskemu razvoju samo v korist. — V sofijskih vladnih krogih zatrjujejo, da bo 8obranje sklicauo takoj po volitvah, ki naj bi se že vršile 25. t. m. Na dnevnem redu tega izrednega zasedanja bo predlog, da se razveljavijo uekateri zakoni, sklenjeni pod prejšnjo stambulistiško vlado. Istočasno predloži vlada nekoliko novih zakonskih načrtov. * Razbit ženski shod t Londonn. Na shodu emancipirank dne 11. vt. m. zvečer v Cardiffu so bili veliki izgredi. Ženske so se morale umakniti na oder pred množico, ki je razbila okna, stole in se polastila zastav žensk' Trajalo je preeej 6asa, da so napravili red.