IZVOLJENI DELEGATI ZA VI.
KONGRES KPJ
Na  partijski  konferenci  okrona
Celje-okolica so òilt izvoljeni kot
delegati za Vi. konçres KPJ:
Sergej Kraigher
Vinko Sumrada
Jože Jost
Matevž Babic in
Nina Pokom.
Savinjski vestnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKKAJEY GBLJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota, 4. oktobra 1952
LETO V., — ŠTEV. 40 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rač. 620-1-90322-ia
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo-
letna 300 din. Izhaja vsako soboto.
Z zasedanja V. partijske konference za okraj Celje-okolica
PARTIJSKE ORGANIZACIJE MORAJO POSVETITI NAJVEČJO SKRB POLITIČNI, KULTURNI IN GOSPODARSKI
VZGOJI VSEH DELOVNIH MNOŽIC
Delavski razred čakajo velike dolžnosti, za katere se mora temeljito pripraviti
v sobote je bila v Narodnem domu v Celju partijska konferenca za
okraj Celje-okolica. Konference se je udeležilo nad 250 delegatov in go-
stov, med njimi tudi zastopnik CK KPS, tov. Franc Kimovec, sekretar
mestnega komiteja KPS tov. Olga Vrabič, sekretar OK KPS v SoStanju
tov. Jakob Žen ter predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Celju tov.
Albin Medved.
Izčrpno poročilo je podal sekretar tov. Vinko Sumrada, v katerem je
orisal uspehe naše Partije v razdobju od V. kongresa, še posebej pa je
prikazal uspehe in pomanjkljivosti partijskih organizacij v preteklem le-
h    tU ter njihov vpliv na politični in gospodarski razvoj v okraju.
Ш Na konferenci so izvolili 25-članski partijski komite, 5-člansko revi-
r zijsko komisijo in 5 delegatov za VI. kongres KPJ, med njimi tudi člana
CK KPJ tov. Sergeja Kraigherja. Na podlagi poročila in živahne razpra-
ve so sprejeli sklepe za nadaljnje uspešno delo partijskih organizacij. Ob
koncu so poslali pozdravne resolucije VI. kongresu KPJ, CK KPJ in
CK KPS.
Nehaj ugotovitev iz poročila sehretarja
Vinfia Sumrade
DELAVSKI SVETI RAZUMEJO, DA
JE NJIHOVA DOLŽNOST POMAGATI
V PRVI VRSTI PRIZADETIM PARTI-
ZANSKIM KRAJEM
2e kratka doba enega leta je poka-
zala, da so delavski sveti tudi v praksi
resnični upravniki podjetij. Podjetja v
okraju bodo iz fonda za prosto razpola-
ganje že letos prispevala za potrebe
občin preko 18,5 milijonov dinarjev, v
I osrednji okrajni sklad pa okrog 15 mi-
lijonov dinarjev. Tekstilna tovarna v
Preboldu je dala občini Prebold 2 mi-
lijona dinarjev za gradnjo vodovoda,
11,900.000 dinarjev pa za gradnjo de-
lavskih stanovanj ter za kulturne po-
trebe. Tovarna »Volna« v Laškem je
dala mestni občini 2 milijona dinarjev
za gradnjo hiš, 800.000 din za elek-
trifikacijo, 900.000 din za ureditev ce-
ste od tovarne do postaje in 3 milijone
za izboljšanje pogojev v podjetju. Rud-
nik Laško je dal 1 milijon 115.000 din
23 popravilo šole v Sv. Jederti, 250.000
din za popravilo šole v Rečici, pol mi-
lijona za tehtnico v Laškem, 2,535.000
din za izboljšanje delovnih pogojev v
podjetju. Železarna Štore je dala za
popravilo šol v Svetini, St. Lovrencu,
Teharjih in Storah ter za popravilo
državne hiše v Storah 2 milijona di-
narjev, za gradnjo gasilskega doma 3
milijone, za gradnjo delavskega doma
in ureditev parka 5 milijonov, za na-
i bavo kino-aparature 1,800.000 dinarjev,
I га izboljšanje dela v podjetju 3,800.000
dinarjev ter za splošno bolnico v Celju
3 milijone dinarjev. Tovarna Konus v
Konjicah je prispevala občini v Konji-
cah 3 milijone dinarjev za obnovo šol
v Konjicah, Stranicah, Spitaliču in Te-
panju, za obnovitev Doma onemoglih
v Konjicah ter za gradnjo stanovanj-
skih his 7,200.000 din. Rudnik Zabu-
kovca je dal občini Zabukovca za grad-
njo stanovanjskih hiš, za ambulanto v
Libojah in dograditev zadružnega do-
ma v Grižah 5,115.000 din.
i Okrajni ljudski odbor bo 15 milijon-
ski sklad koristil predvsem za obnovo
pol v podeželskih predelih. Samo za iz-
'gradnjo nove šole v Jurkloštru je pred-
videno 3 milijone dinarjev. Iz tega
sklada je predvidena pomoč tudi gim-
naziji v Kozjem, šoli v Bohorju in na
Planini.
V OBČINSKE ODBORE JE VKLJU-
ČENO PREMAJHNO ŠTEVILO
DELAVCEV
Prebivalstvo okraja Celje-okolica se-
stavlja le 50% kmetov. V občinskih od-
borih je od 990 odbornikov le 220 de-
lavcev ter 175 obrtnikov in nameščen-
cev, kar pomeni, da je v občinskih od-
borih odločno premalo delavcev. Tak
primer je zlasti v občini Vojnik, kjer
stanuje na stotine delavcev, v občin-
skem odboru so pa le trije. Tudi Skofja
I Vas je pretežno delavska občina, ima
pa v odboru le 5 delavcev. V Šmartnem
V Rožni dolini stanuje precej delavcev,
kljub temu pa v občini nimajo svojega
Zastopnika. Podobni primeri so tudi v
občini Dobrna, Jurklošter in Žalec.
Za  VOLITVE  v  OBČINSKE LJUD^
SKE ODBORE SE MORAMO ZE
SEDAJ TEMELJITO PRIPRAVITI
Gornje številke nas resno opozarjajo,
da bodo morale partijske organizacije
in Fronta že sedaj izbirati iz vrst po-
ltenih delavcev kandidate za volitve v
občinske odbore. Zagotoviti bomo mo-
1'ali večje število delavcev v ljudske
Odbore, zlasti ker se nekateri klerikalci
vasi že sedaj pripravljajo, da bi v
fiove ljudske odbore vrinili svoje ljudi.
I*ri tem jim pomaga reakcionarna du-
hovščina. Zavedati se moramo, da ima-
še sedaj nekaj predsednikov ob-
činskih odborov, ki jim je izgradnja
socializma deveta briga. Se več, neka-
teri so javno kazali svojo pokorščino
duhovščini, to je pa tudi cilj sovražno
razpoložene duhovščine.
DELAVSKA  DRUŠTVA  »SVOBODA«,
MORAJO BITI SKRBNI VAROVANCI
SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Vloga »Svobod« ni le v organizaciji
kulturnih prireditev, pevskih zborov
itd., temveč da delavce tudi vzgaja v
spoštovanju do človeka, tovarištva,
vljudnosti v tovarni in družinskem živ-
ljenju.
Čeprav so za razvoj »Svobode« dani
vsi pogoji, je organiziranje le-teh v
okraju prepočasno. Doslej so ustanovili
»Svobodo« le v Laškem, Rečici, Roga-
ški Slatini in Preboldu. Pripravljajo se
za ustanovitev tudi v Storah, Zabukov-.
ci, Zrečah, Konjicah in Libojah, med-
tem ko se v drugih krajih še niso zga-
nili. To pa pomeni, da niti partijske,
niti sindikalne organizacije niso dovolj
razumele, kako važno je delovanje
»Svobode« za napredek delavske kul-
ture.
POMANJKANJE VOLJE ZA IDEOLO-
ŠKO   IZPOPOLNJEVANJE   JE   NAJ-
VEČJA SLABOST PARTIJE V
NASEM OKRAJU
Člani Partije ne skrbe dovolj za svo-
jo izobrazbo in politični razvoj. To nam
prikazuje najbolj pregled naročnikov
partijskega tiska. Na Ljudsko pravico
je naročeno le 7% članov Partije, na
»Naše razglede« pa komaj 1%. Za naš
prosvetni kader je pa značilno, da je
dobra polovica šol brez partijskega ti-
ska, med njimi celo nekatere nižje gim-
nazije. Tak odnos komunistov do svo-
jega tiska nam najbolj pove, zakaj se
pojavljajo idejne slabosti in malome-
ščanski odkloni v partijskih organiza-
cijah.
USPEHI IN POMANJKLJIVOSTI
MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ
V Osvobodilno fronto je vključeno
le 65% volivcev v okraju, kar je vse-
kakor premalo. Glavna njena naloga v
zimskem času bo, da bo organizirala
politično delo na vasi, da bo pripravila
svoje člane za občinske volitve ter da
bo razgibala kulturna društva in ljud-
sko univerzo.
Zelo dobro je delala organizacija
Zveze borcev, ki je izvedla vrsto uspe-
lih akcij, poleg tega pa so njeni člani
postavili mnogo spomenikov padlim
borcem. Se do danes pa ni zajela v
svoje vrste vse ljudi, ki v organizacijo
spadajo.
MLADINA  JE  PRIPRAVLJENA  SO-
DELOVATI POVSOD, LE POMOC
PARTIJSKIH  ORGANIZACIJ  JE
BILA PREŠIBKA
V okraju je še veliko mladincev, ki
so izven mladinskih organizacij. Saj je
včlanjeno le 61% vse mladine. V ob-
činskih odborih Vransko in Gomilsko
sploh nimajo mladinske organizacije,
tudi velike vasi, kot na primer Petrov-
ce, Braslovče, Šempeter in Rimske To-
plice so brez nje. Kjer so partijske or-
ganizacije mladini pomagale, so tudi
organizacije dobro delale. Uspeli mla-
dinski dnevi v Laškem in Dobrni to
potrjujejo.
Sekretar OK KPS je v svojem obšir-
nem poročilu obravnaval še msto raz-
nih problemov, med njimi uspehe in
pomanjkljivosti delavskega upravljanja,
razvoj zadružništva ter kmetijske pro-
lleme v okraju Govonl je tudi o vlogi
sindikatov v današnjem demokratičnem
razvoju, o odprtih partijskih sestankih,
o ideološki vzgoji članov, o pomoči ob-
činskim komitejem in njihovi vlogi na
vasi ter o delu ostalih množičnih orga-
nizacij in društev.
NOVI ČLANI OKRAJNEGA KOMI-
TEJA IN REVIZIJSKE KOMISIJE
V okrajni komite so bili izvoljeni
sledeči člani: Babic Matevž, Birsa Vla-
do, Borovšak Helena, Breznik Vernar,
Cvenk Miran, Groser Rudi, Gradišnik
Friderik, Jost Jože, Kovač Ivan, Ko-
tar Alojz, Kozinc Justi, Lipnik Lojze,
Lubej Franc, Oprešnik Janko, Pečnik
Ivan, Peperko Rudi, Pokorn Nina, Re-
har Albin, Solar Anica, Stare Ivan, So-
šter Viktor, Sumrada Vinko, Teržan
Franc, Vodovnik Ivan in Zdolšek Ivan.
V revizijsko komisijo pa je konferen-
ca izvolila: Pečnik Ivanko, Raček Pan-
kraca, Reberšak Vilija, Sošter Viktorja
in Umek Jožeta.
Utrinki z razprave
IZ življenja in dela partij-
skih organizacij
Kljub doseženim uspehom v pretek-
lem letu, partijske organizacije in ob-
činski komiteji niso biil vedno na čelu
političnega in gospodarskega življenja
v občini. Mnogokje niso delali potreb-
nih analiz, na podlagi katerih bi naj
izvajali zaključke. Občinski komite v
Zabukovci je bil med najslabšimi, da-
siravno bi bil lahko najboljši. Občin-
ski komite v Petrovčah je obravnaval
pretežno kmetijske probleme, premalo
pa se je zanimal za delavsko kulturne
probleme. Člani Partije v Laškem in
Žalcu so nudili premalo pomoči oko-
liškim vasem, v Rogaški Slatini pa so
popolnoma pozabili na Kostrivnico.
Mnogi občinski komiteji so zavzemali
načelne sklepe, konkretnih zaključkov
pa je bilo malo. Partijska disciplina je
bila v nekaterih organizacijah slaba.
Na Vranskem na primer je samo 25%
partijcev obiskovalo sestanke. Občin-
ske konference v Slovenskih Konjicah
se je udeležilo z več kot pol urno za-
mudo le 56% partijcev, medtem ko je
občinski komite v Zrečah dobro zagra-
bil za delo.
V okraju je bilo med letom spreje-
tih le 247 novih članov. To je malo za
tako velik okraj. Vzrok temu je v glav-
nem nezaupanje do ljudi in sektaški
odnosi, ki še vedno vladajo v nekaterih
organizacijah. Tako pojmovanje je bilo
zlasti v rudniku Zabukovca. Pravilen
odnos do sprejema je imela partijska
organizacija Železarne v Storah, kjer so
sprejeli med letom 25 novih članov.
Od 165 izključenih je bilo predhodno
kaznovanih le 22 članov, kar pomeni,
da so se partijske organizacije premalo
posluževale vzgojnih kazni. Familijar-
nost je prišla najbolj do izraza v par-
tijski organizaciji na Vranskem, kjer
do kaznovanja sploh ne more priti, ker
se vsi člani med seboj ščitijo ter vsled
tega ne upajo iznesti drug drugemu na-
pak v lice.
V zadnjem času je bilo 117 odprtih
partijskih sestankov, na katerih je pri-
sostvovalo preko 3000 nečlanov. Ti se-
stanki so bili večinoma dobri, na njih
je prišlo do popolne sproščenosti in so
tudi nepartijci iznašali svoje predloge.
V Šentjurju pri Celju so se nepartijci
v diskusiji pokazali bolj revolucionarni
kot člani Partije.
OTROSKE DOKLADE, vzgoja MLA-
DINE IN NEMORALA v ZDRAVILI-
ščih
Ker se dogajajo slučaji, da nekateri
očetje otroške doklade zapijejo, ter
vsled tega otroci trpe pomanjkanje, so
žene v Tovarni kovanega orodja v Zre-
čah predlagale, naj bi se v teh slučajih
otroške doklade izplačevale ženam. Ker
je predlog sindikalna podružnica odbi-
la, je tovarišica Paulus Zofka iz Zreč
iznesla ta predlog, da bi se uzakonil.
Mnogi mladinci, ki pridejo iz raznih
šol in internatov na počitnice se ne
vključujejo v mladinsko organizacijo,
ne delajo nikjer, pač pa mnogokje prid-
no pomagajo pri okrasitvi cerkva. Zato
je naša. naloga, da pazimo na vzgojo
mladine, dolžnost naših šol in inter-
natov pa je, da vzgajajo mladino v do-
brem in socialističnem duhu.
Zdravniki naj bi bolj pazili, koga po-
šiljajo v zdravilišča, ker se dogaja, zla-
sti v Dobrni, da se razne mlajše ženske
pretirano zabavajo vso noč. Poleg tega
so se pojavili primeri nemoralnega živ-
ljenja, medtem ko ljudje, ki so potreb-
ni zdravljenja ne morejo dobiti naka-
zil.
v organizaciji zveze borcev
je   včlanjeno   le   4,9%   prebi-
valcev. Čeprav je v nob sode-
lovalo veliko VEC ljudi
Organizacija Zveze borcev je po
okraju postavila že lepo število spo-
menikov in spominskih plošč, vendar
so ponekod  spomeniki preskromni ▼
primeri z žrtvami. V Grižah na primer,
kjer je zibelka partizanstva in kjer je
padlo na stotine ljudi bi bilo prav, da
bi postavili večji spoemnik, primeren
žrtvam tega kraja. Pisanje spominov
in življenjepisov slabo napreduje, ker
se člani vse preveč zanašajo, da bo to
delo napravil nekdo iz zgodovinske sek-
cije.
ali Člani partije v laSkem ne
čutijo potrebo po kulturnem
udejstvovanju?
v novoustanovljeni »Svobodi« v La-
škem je včlanjeno zelo malo članov
Partije. Tudi v bivšem SKUD je bilo
le pet partijcev. Osnovna slabost pri
vseh množičnih organizacijah in dru-
štvih v Laškem je, da povsod delajo
le eni in isti, ostali pa stoje ob strani.
Društvo »Svoboda« bo uspešno delo-
valo le tedaj, če se bo vanj aktivno
vključilo čim večje število delavcev in
članov Partije.
Člani partije, ki se ne
udejstvujejo nikjer
Občinski komite v Šentjurju pri Ce-
lju je prvenstveno nudil pomoč partij-
ski organizaciji v Šentjurju, medtem
ko je partijsko organizacijo v Blagov-
ni zanemarjal. V Šentjurju je tudi do-
sti članov Partije, ki so zaposleni dru-
gje. Na terenu se otresajo dela, češ da
delajo v tovarnah, v tovarnah pa da
pomagajo na terenu. V resnici pa ne
delajo nikjer. Tako je 27 članov, ki ne
delajo niti v množičnih organizacijah,
na odprt partijski sestanek pa so prišli
le štirje, čeprav so bili vabljeni vsi. Ne-
kateri med njimi hodijo celo k raznim
verskim obredom.
predlog za spremembo v
statutu kpj
Tovariš Seručar Franjo iz Šentjurja
je predlagal, naj se VI. poglavje Sta-
tuta KPJ, ki predvideva, da občinski
komite sklicuje konferenco vsaki dve
leti, spremeni tako, da se občinska kon-
ferenca skliče vsaj enkrat na leto.
Predlog je utemeljil s tem, da je do-
ba dveh let predolga za uspešno reše-
vanje problemov, ki se morajo na ob-
močju občine rešiti.
KOLEKTIV RUDNIKA RECICA z
ZAUPANJEM GLEDA v SVOJO PAR-
TIJSKO ORGANIZACIJO
Svojčas, ko je bila partijska organi-
zacija v rudniku Rečica še zaprta vase,
ni uživala v kolektivu dovolj zaupanja.
Ko se je pa približala delavcem, zlasti
na odprtih partijskih sestankih, je po-
stalo med komunisti in nepartijci večje
zaupanje. Uspehi tega so se kmalu po-
kazali, disciplina se je izboljšala, uči-
nek dela povečal in skrb za družbeno
lastnino se je utrdila. Tudi pri volitvah
delavskih svetov so rudarji izkazali za-
upanje partijski organizaciji, saj so po-
leg dobrih delavcev izvolili največ ko-
munistov. Ko so nekaj članov, ki so
kvarili ugled Partije, izključili iz svojih
vrst, so rudarji to pozdravili, organiza-
cija pa je pridobila še večji ugled.
en milijon in 800.000 din za
predvojaSko vzgojo
Za predvojaško vzgojo mladine je
okrajni ljudski odbor prispeval 1,800.000
din, kar dokazuje kolikšno važnost po-_
sveča ljudska oblast temu vprašanju.
Med tem pa nekatere osnovne partij-
ske organizacije in občinski odbori vse
premalo pomagajo centrom predvoja-
ške vzgoje ter se zanašajo na pomoč
vojnega odseka, kljub temu, da so za
to v prvi vrsti odgovorni. Najboljši
uspeh je dosedaj pokazal center pred-
vojaške vzgoje v Vitanju, kjer imajo
redne vaje in dosegajo lepe uspehe,
kljub raztresenosti prebivališč in hri-
bovitemu terenu.
partijske organizacije
morajo biti bolj budne
Partijske organizacije mnogokje pod-
cenjujejo politično vlogo svojega dela
in so premalo budne. Na področju
okraja so varnostni organi odkrili vrsto
sovražnih pojavov in propagande. Po-
jave informbirojevskih in reakcionar-
nih elementov so odkrili nepartijci, le
en primer so razkrinkali člani Partije.
To pomeni, da so člani Partije mlačni
in nebudni do delovanja naših nasprot-
nikov, kajti sovražnik uspe dvigati gla-
vo le tam, kjer partijska organizacija
ne dela.
Komunist mora imeti samo eno lice
K besedi se je oglasil tudi član CK
KPS tov. Franc Kimovec, ki je dal dra-
gocene napotke za uspešno delo partij-
ske organizacije. Ko je osvetlil zuna-
njepolitični položaj in uspehe, ki smo
jih dosegli v svetu in doma, je dejal,
da smo dosegli vse to prav zato, ker
ima naše vodstvo veliko oporo pri svo-
jem delu v delovnem ljudstvu. Ce iz
tega vidika ocenjujemo notranji in zu-
nanji politični položaj, pridemo do za-
ključka, da ima naš delavski razred
velike dolžnosti, ki terjajo od njega te-
meljite priprave. Ekonomski zakoni de-
lujejo neobvezno od tega, če je nam po
volji ali ne, zato jih moramo dobro po-
znati in vpreči v svojo službo. Delav-
cev ne bomo nič bolj usposobili, če jim
bomo posredovali samo nekaj definicij
ekonomske znanosti. Veliko več bomo
storili, če bomo stanje v podjetju ana-
lizirali s pomočjo ekonomskih zakonov
ter se globlje seznanili s politično eko-
nomskimi problemi.
Ko je govoril o vzgoji mladine, je
dejal, da bodo v vseh naših šolah po-
učevali nov predmet družbene moral-
ne vzgoje. Tako bo mladina dobila
osnove komunistične morale v duhu
marksistične filozofije, kajti naša dolž-
nost je, da nudimo mladini višjo mo-
ralo od katoliške ter jo vzgajamo v
boljše državljane kot so jo vzgojili du-
hovniki nekdaj.
V zvezi z budnostjo je poudaril, da
moramo imeti stalno pred očmi dva iz-
vora sovražne propagande. Prvi je kler,
podaljšana roka Vatikana, ki je v sta-
nju povezati vso svetovno reakcijo v
boj zoper napredek. Prav proti tej ne-
varnosti je treba zaostriti našo borbe-
nost. Drugi izvor sovražne propagande
je kominformizem, ki je nevaren baš
zaradi tega, ker si nadeva firmo soci-
alizma.
Da bi se uspešno borili proti tem so-
vražnikom, se moramo nenehno ideo-
loško izobraževati in izpopolnjevati svo-
je znanje, kajti vsako znanje po do-
ločenem času zastari. Zato naj bi par-
tijske organizacije organizirale semi-
narje po posameznih vprašanjih, za
uvod naj bi se postavile kratke teze,
po katerih bi se razvila razprava in
sprejeli potrebni zaključki.
SPREJETI  SKLEPI  BODO  OMOGO-
ČILI PARTIJSKIM ORGANIZACIJAM
NOVE USPEHE
Na koncu so delegati sprejeli vrsto
sklepov, ki bodo komunistom koristili
pri nadaljnjem delu. Med drugim so
sklenili, da bodo partijske organizacije
skrbele za dvig idejnega nivoja svojih
članov in delavskega razreda sploh. V
ta namen bodo prirejali razne seminar-
je in tečaje, odnos do študija pa bodo
poostrili. Partijske organizacije se bo-
do borile za pravi lik komunista ter
bodo p)osvečale še večjo skrb kulturni,
politični in gospodarski vzgoji vseh de-
lovnih ljudi. Nudili bodo pomoč sindi-
kalnim, frontnim, mladinskim ter osta-
lim množičnim organizacijam in dru-
štvom, delavskim svetom in kmetij-
skirh zadrugam. Partijske organizacije
se bodo dosledno borile proti vsem
vplivom sovražne propagande, zlasti pa
proti kleru in kominformizmu, ki sta
največja sovražnika svobode in na-
predka, -ma-
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 4. oktobra 1952
Stev. 40
Mladinske konference ^ f
celjske srednješolske mladine,
Nimam namena zmanjševati pomemb-
nosti volilnih konferenc celjske sred-
nješolske mladine, če jim ne morem
posvetiti toliko prostora, kolikor bi ga
sicer zaslužile. Omejeni prostor mi na-
rekuje, naj bom kratek, z druge strani
pa dejstvo, da so si bile vse mladin-
ske konference po vsebini dokaj enake
in b: obravnavanje vsake posebej po-
menilo/ponavljanje problemov, ki zade-
va j;0 mladinske organizacije v srednjih,;
šolah. Javnosti, ki je zainteresirana
nad življenjem in početjem mladine,
bom najtehtnejše zaključke skušal po-
sredovati v strnjeni obliki.
STE TOVARIŠI PRIPRAVLJENI NA
VLOGO SOCIALISTIČNEGA
UČITELJA?
To so bile klene besede udeleženca
mladinske konference učiteljišča, ki bi
morale bili kljub mladosti navzočih
bolj resno sprejete. Ce je kje vzgoja v
socialističnem duhu potrebna posebne-
ga poudarka, je gotovo v zavodu, kjer
se vzgajajo bodoči vzgojitelji in nosilci
prosvetnega življenja na vasi. Napačno
pa bi bilo trditi, da se naši učiteljiščni-
ki tega ne zavedajo. Velika večina se
tega zaveda, čemu naj bi socialistična
skupnost sicer vzdrževala tako ustano-
vo, če od nje ne bi mogla pričakovati
tako potrebnega kadra. Ostali pa bodo
sredi med njimi morali spoznati, da
njih mladost ne more biti opravičilo za
neljuba dejanja. Će je torej mladina
celjskega učiteljišča sposobna dojema-
ti zahtevno učno snov in če je poleg
tega pripravljeni gojiti uspešno delo in
ljubezen do prosvetnega in kulturnega
udejstvovanja, če je spoznala potrebo
razširitve umskega obzorja in nujnost
telesnega zdravja, kaj bi ji moglo spre-
čevati dostop do svetovnega nazora, ki
naj bo socialističnem mladincu lasten.
Vendar o tem pozneje, prav tako tudi
o značajnih uspehih tega zavoda.
PO KAKŠNI POTI, DO MATERIALI-
STIČNEGA. SVETOVNEGA NAZORA?
Predlagani administrativni ukrepi, bi
bili najlažji, če se ne bi s tem kršila
svoboda prepričanja in kar je še hujše,
če to ne bi bilo oportunistično in uspa-
valno sredstvo za organizacijo. Kaj je
lažjega kot izdati odlok, nagnati priza-
detim strah v kosti pred njim in mirno
zaspati, češ, saj je vse v redu. To pa
ni lastno mladinski organizaciji, ki je
sprejela statut Partije. Revolucionar-
na Partija take oblike dela ne pozna.
Njeno načelo je vzgoja in ta beseda naj
spremlja delo mladinske organizacije.
Mladina prve gimnazije je sklenila
vprašanje vzgoje gojiti na takoimeno-
vanih »moralkah«, ki bodo uvedene v
učni načrt in s predavanji Dijaške ljud-
ske univerze. Torišča tega dela mladin-
ska organizacija ne sme niti za hip iz-
pustiti iz vida.
APOLITIČNI JUNAKI
V vrstah dijaštva se pojavljajo »ju-
naki«, ki se zagrevajo za nepolitičnost
in skušajo vplivati tudi na druge v svo-
ji zgrešeni ideji (v kolikor je sploh
zrasla na njihovem zeljniku?). Pri tako
mladih ljudeh je včasih, pravzaprav
vselej težko misliti o lastnem prepri-
čanju in spoznanju. Takšna hoja po
stranpoti je vedno bolj dokaz družin-
skega okolja. Četudi so ti mladi ljudje
samo posredniki, morda celo nezavest-
no orožje reakcije, ne moremo dovoliti,
da nam zastrupljajo pošteno mladino,
SindiSsalna podružnica
Koloniale organiiira tmlaj
Da bi usposobili svoje člane, je sin-
dikalna podružnica v podjetju »Kolo-
niale« organizirala zimski tečaj. Pre-
davanja bodo enkrat tedensko. Po iz-
delanem prog}-amu bodo obdelali naj-
važnejša splošno družbena vprašanja in
se posvetili še posebno strokovni vzgo-
ji. Prvo predavanje o upravljanju na-
šega gospodarstva po delovnih kolek-
tivih so že imeli v ponedeljek zvečer.
Predavanju so prisostvovali tudi člani
dveh diaigih trgovskih podjetij.
Prav in koristno bi bilo, če bi to
podružnico posnemali tudi drugi. Zim-
ski čas je kot nalašč za ta namen in ga
ne smemo izgubiti, naš razvoj nam pa
odločno narekuje, da se moramo izpo-
polnjevati, če nočemo zaostajati.
ki pa aii^itä^voij trdna in razgledana.
DOBRE MISLI ZGRABLJENE NA
NA-PACNEM KRAJU
ft-ji-iV razpravi na konferenci .ii gimna-
zije, je prišlo do viharnega razprav-
ljanja o problemih »vozačev«, dijaške
kuhinje, dijaških domov. Ta vprašanja
so zares pereča in je potrebno, 4a mla-
dinska organizacija o njih razpravlja,
vendar mladostna revolucionarnost, v
obliki nepremišljenih zahtev po tem in
onem, ne more najti pravega mostu do
rešitve problema. Mladinska organiza-
cija ima možnost, da vpliva na javno
mnenje potom vsakega posameznega
člana organizacije. Mladina zmore za-
interesirati svoje starše, ki bi na zbo-
rih volivcev podprli razne predloge v
tej smeri. Mladini mora biti jasno, da
vsi ti problemi naši ljudski oblasti ni-
so neznani in da si še kako prizadeva
najti izhoda iz te zadrege. Kljub vse-
mu pa je razprava po tem vprašanju
pokazala' četudi je bila začeta na na-
pačnem koncu, da se mladina zanima
za pereča vprašanja in da jih po svoje
skuša osvetliti in odpravljati. Tega jim
ne smemo šteti v zlo.
KAR JE DOBRO ŠE NI ODLICNO
Poročila udeležencev so jasno poka-
zala, da je celjska srednješolska mla-
dina dosegla lepe uspehe na raznih pod-
ročjih svoje dejavnosti. Posebno so se
odlikovali v kulturno prosvetnem delu.
Pri vsem tem pa so nekatere veje udej-
stvovanja daleč pred tistimi, ki komaj
životarijo. Učitelj iščnik i nameravajo
poživeti svojo dejavnost z vključitvijo
dobršnega dela mladine v kulturno
društvo »Svoboda«. Gimnazija namera-
va obdržati svoj MKUD, ki je zelo
uspešen. Nič kaj pohvalno pa ni izne-
seno dejstvo, da je po vseh šolah še ve-
lik del dijakov, ki samo opazujejo trud
in prizadevanje tistih aktivnih članov,
ki dvigajo ugled posameznim zavodom.
Podobno je tudi na področju telesne
vzgoje. Vsak zavod ima zabeležene zna-
čajne uspehe, v nekaterih sekcijah se
lahko pohvalijo celo z množičnostjo,
medtem ko ostale sekcije komaj za-
znavno dihajo. Tudi tu je ista pesem
kot pri kulturnem udejstvovanju. Le
del dijaštva je aktiven.
Vse to kaže. da čaka mladinske or-
ganizacije, zlasti pa novoizvoljena vod-
stva še mnogo dela. Prvič s tem pomaga
mladina sebi pri svojem razvoju, dru-
gič pa predstavlja delo v mladinski or-
ganizaciji za mlade državljane preiz-
kušnjo za »resnejše« čase, dasiravno
tudi mladinske organizacije ni šteti med
»neresne« organizacije. Treba je imeti
pred očmi staro partijsko trditev. Mla-
dinska organizacija je zbiralnik iz ka-
terega Partija črpa svoj kader. Mladin-
ska organizacija je komunistična orga-
nizacija. Tega se mora zavedati vsak,
ki je njen član, z istimi očmi pa mora
gledati mladinska organizacija kadar
sprejema nove člane ali pa pregleduje
svoje vrste.
PREO  VI.  KONGRESOM  KP]
Okrajna partijska konferenca
v Šoštanju
v torek je bila v Šoštanju v dvorani
Sind^ikalnega doma okrajna partijska
konferenca. Od izvoljenih 130 delega-
tov se je konference udeležilo 124 de-
legatov, poleg tega pa so za ta po-
membni dogodek prišli v Šoštanj tudi
tov. Vida Tomšičeva, organizacijski se-
kretar CK KPS, Olga Vrabič, sekretar
MK 'ïÎPS cáije; Tone "Ulrih, dosedanji
sekretar OK KPS Maribor-okolica, Jože
Globačnik, dosedanji predsednik OLO
Maribor-okolica, Miran Cvenk, pod-
predsednik OLO Celje-okolica in tov.
Kočar, organizacijski sekretar iz slo-
venjgraškega okraja in drugi. Na kon-
ferenci je bil izvoljen nov 19-članski
okrajni komite, revizijska komisija in
dva delegata za VI. kongres KPJ.
Sekretar okrajnega komiteta tov. Ja-
kob Zen je v svojem poročilu jiaiaziâL
mnoge probleme partijskega dela v šo-
štanjskem okraju v preteklem letu, iz-
popolnil pa ga je organizacijski sekre-
tar tov. Tekavc. Na konferenci se je
največ razpravljalo, kako poživeti par-
tijsko življenje in kako popraviti na-
pake in pomanjkljivosti iz preteklega
ieta: Vprašanje lika komunista, vpra-
šanje političnega dela na vseh toriščih
življenja, potem vprašanje približanja
partijskega dela množicam in podpora
delavskemu razredu pri prevzemanju
državnih funkcij so bila glavna vpra-
šanja konference. V tem smislu je v
1C avi sodeiovala tudi tov. Vida Tom-
šičeva, ki je v jedrnatih besedah po-
vedala marsikaj o tem, kakšno mora v
resnici biti delo in življenj.e kprnunista.
Cim več takih sestankov
s temi besedami so se preteklo soboto
razhajali udeleženci prvega odprtega sestan-
ki-, vaške partijske organizacije v Štorah. Le
žal, da je bila udeležba tako maloštevilna.
Najbrž je bilo premalo agitacije za udeležbo.
Število nepartiji'ev je seveda prekašalo partij-
ce, diskusije pa je bilo iz vrst nepartijcev
premalo.
1'remalo je bilo tistih, ki še ne poznajo
naloff članov I'artije. Na sestanku so lepo
opisan te naloge in prikazali, o čem partijci
diskutirajo, kaj jih zanima in koliko težkih
nalog morajo reševati.
Poročilo sekretarja vaške OPO je kritično
zajelo delo OPO, Fronte, AFŽ, občinskega
ljudskega odbora, mladinske organizacije in
strelske družine.
Disciplino v partijskih vrstah bo treba iz-
boljšati. Več bo treba študija, pravilno bo
trebp, zajeti ideološko izgradnjo, da se ne
bo več zgodilo, kakor se je že, da se je
član Partije popustljivo zadržal pred pro-
blemom, odnosa partijca do religije. Dvo-
reznih nožev ne sme biti v vrstah partijcev.
Svetovni nazor člana Partije mora biti ja-
sen in odločen. Imeli so primer, da so ne-
odločneža, ki ni znal biti samokritičen, če-
prav je razgledan, izključili iz vrst Partije,
saj ni hotel priznati svoje večje napake.
Razprav?, se je tako lepo razvijala, da je
potek presegel pričakovanja.
Prj volitvah v občinski odbor OF so si za-
dali člani naloge, ki niso izvršene. Na des-
nem bregu so izkopali vodovod, kakor so
obljubili, vendar pa je pri prostovoljnih de-
lih sodelovalo premalo članov OF. Na levem
bregi". рг. niso naselje nove kolonije nič ure-
dili, čeprav so obljubili. Sedaj šele ugotav-
ljajo, da so delali račun brez krčmarja, saj
niso pomislili na urbanistični načrt, ki bo
šele določil, kako se bo naselje uredilo.
Tod?,  stanovalci  nove kolonije bodo morali
bolj paziti na red in snago v hišah in okoli
njih. Nujno je urediti smetišča.
Čudno pa je, da imajo nekateri še tako
nepravilen odnos do OF, ne včlanijo se, »ker
nimajo nobenih koristi od tega«. Tu manjka
pravilnega   dela   z   delovnimi   ljudmi.
Članice AFŽ so se letos prav lepo izkazale
pri organiziranju proslav v Tednu matere in
otroka. Na levem bregu so organizirale ku-
harski in šiviljski tečaj in ga zaključile z
razstavo. Žene v Laški vasi so organizirale
lepo uspelo tekmo žanjic, ki se je pretvorila
v pravi kmečki praznik. Po sebno lepe uspe-
he so dosegle žene s pošiljanjem otrok na
enodnevno izlete v Rimske Toplice in na
Svetino. Nad 800 otrok se je udeležilo z ve-
liko radostjo teh izletov. Žene iz Laške vasi
pa so so pred vsemi izkazale še s posebno
lepo gesto: za občinske podpirance so da-
rovalo znesek 10.000 din, medtem ko se drugi
vaški odbori v tem oziru še niso zganili.
Skrbi zit. dela nezmožne občane še ne po-
svečajo dovolj pozornosti. Svet za Ijiulsko
zdravstvo in socialno politiko je premalo
aktiven in ni znal organizirati v zvezi z AFŽ
širokopotezne akcije za pomoč delanezmož-
nim občanom. Za mesec september ti ob-
čani še niso prejeli nobene finančne podpore.
Sveí za kulturo in prosveto je šele enkrat
zasedal. Šole so popravljene in preskrbljene
s kurivom. Neuspel je poskus z ljudsko uni-
verzo. Nekako čudno luč pa meče na štore
леспо obljubljanje gradnje kulturnega doma.
To jo ugotovil zastopnik gradbenega pod-
jetja Beton, ki je pozival prisotne, naj že
vendar enkrat dosežejo, da se bo z gradnjo
lahko pričelo, »betonovci« bodo krepko po-
magali, dokler še traja gradbena sezona.
Preiskati je treba, kje so ovire. Propadli
so krediti, propadle obveze prostovoljnega
dela. Delavci, posebno še mladina se nimajo
v" prostem  času kam zatekati,  vozijo  se  v
Olje na zabave, kar je draga reč, v Štorah
pr, iz leta v leto, od sestanka do seslank,
ugotavljajo, da je premalo kulturnjo pro
svetnega in politično-ideološkega dela med
lenožicami, kar se tudi neugodno odraža prj
delu množičnih organizacij in delovnih ko-
lektivov.
Gospodarski svet občinskega ljudskega od-
bora je /e sedemkrat zasedal. Ne morejo
pa pokazati oprijemljivih uspehov. Ko /арч-
stijo seje, se člani sveta premalo zai;'! io
v delo na terenu. Na vseh sejah so ra/;.'!-,
Ijali o stanju v gospodarskih potìjetjili,
nes. se je pokazalo, da so se v neK • ч
podjetjih zaradi preslabe kontrole do.
vso prevelike nepravilnosti. Od maja 1еи.i -
gf. leti,', je krojaška delavnica na Teharju za-
bredla v deficit, ki prekoračuje 100.000 din.
Poslovodja delavnice je dobro poučen o pred-
pisih in o poslovanju gospodarskih podjetij,
saj je o tem imel tudi predavanja, tod.i
svoje poslovalnice le ni mogel urediti in г
malomarnostjo je zabredel v tako visok defi-
cit, kot ga ne izkazuje nobeno podjetje ot»-
činskegr. ljudskega odbora. Pomočniki ga vsi
po vrsti tožijo za izplačilo zaslužka. Vodil
ni nikakih knjig, nikakega pregleda nad de-
lom, materialom, dohodki, izdatki, zaslužki
in potrošnjo materiala. Kovač je dal sam
odpoved. Ko je iztekel odpovedni rok, iii ni-i
komur predal delavnice, zapustil jo je s po-
močnikom in vajencem. Dolguje izplačilo /a-I
služka vajencu in pomočniku, dolguje d«-,
bavljačem, ne pride, da bi položil obrači.
o poslovanju, čudi se pa, da ne dobi ra/
resnice. Pekarna dobro dela, pri takem po-
slovanju bo lahko cene kruhu znižala /,i
3 din za kilogram. Dobro delajo pri pesk';-
lomu, trafiki, briVniPi in novi čevlji».rski
delavnici, ker se poslovodja res zanima /. i
dobro  poslovanje.
Uslužbenci obcÎMskega ljudskega odbora
bodo poživeli študij in politično ideološko
izobraževanje, pritegnili pa bodo k temu
tudi   uslužbence   gospodarskih   podjetij.
Bogato diskusije kar ni hotelo biti konic.
Prisotni so uvideli, da bo treba več sodelo-
vanji', množic pri delu organizacij in Ijud-
skegit. odbora. Zbori volivcev se bodo mo-
rali res uveljaviti kot najprimernejša oblika
za to.
Zato je tudi med sklepi odprtega partij-
skega sestanka utrditev povezave z množič-
nimi organizacijami, pomoč ljudskemu od-
boru, in svetom pri tolmačenju gospodarskih,
prosvetnih in socialno-zdravstvenih nalog na
terenu. Pomoč v prostovoljnem delu, kji-r
bo potrebno. Razen tega so sklenili, da bo
treba posvetiti vso pozornost razkrinka vani»
sovražnih elementov in preprečevanju nji-
hove protiljudske dejavnosti. Pokreniti bo
treba vprašanje preiskav zaradi nepravilno-
sti pri gospodarskih podjetjih, saj se pre-
iskave vlečejo pri javnem tožilstvu že ocj
lanskega leta.
Preprečiti je treba nemoralno početje ne-
katerih državljanov, ki se na vse opomine,!
ne morejo poboljšati in kvarijo ugled vse-
mu naselju.
Vso pomoč in ves vpliv bo partijska or-
ganizacija zastavila, da se prične z gra-
ditvijo kulturnega doma, da se ustanovi
mladinski vaški aktiv, kjer se bodo mla-
dinci in mladinke izobraževali in zaiiavali.
Tu bodo morale pomagati vse množične or-
ganizacije.
Mnogo dela čaka prebivalce v Štorah, zato
se bodo morali češče sestati in pregledati
opravljeno delo, obenem pa razporediti nove
naloge in delo. čim več ljudi bodo znali
pritegniti, tem lepši bodo uspehi.
Problem šolstva na Kozjanskem
Vsi znaki kažejo, da sedaj končno
vendarle dozoreva vprašanje graditve
nove šole v Jurkloštru. V teku so ne-
katere priprave, ki dajo slutiti, da
to pot verjetno le ne bo ostalo samo
pri besedah, temveč bodo sledila deja-
nja. Na postavitvi novega šolskega po-
slopja so seveda najbolj zainteresirani
prizadeti prebivalci, zanimanje zanj pa
kažejo, tako okraj kakor prosvetni in
politični forumi v Ljubljani. Ko sedaj
nekako dozoreva odločitev za gradnjo
šole, pa je še več ali manj sporno vpra-
šanje kraja in prostora, kje naj se šo-
la zida in pa, ali naj se zgradi ena
zgradba za višje organizirano šolo, ali
pa dve zgradbi za dve nižje organizira-
ni šoli. Za šolo se potegujeta Jurklo-
šter, kjer je bila šola že od nekdaj, in
Marof.
Lepo in skoraj še novo šolsko po-
slopje v Jurkloštru je postalo žrtev
vojne. Tukaj je bila pred vojno 5-od-
delčna šola. Po osvoboditvi požganega
poslopja niso obnavljali, češ da bo do-
bil Jurklošter novo moderno šolsko
zgradbo. Z gradnjo pa se je odlašalo,
dokler nekako ni vse utihnilo. Prosto-
ra za šolanje 160 šoloobveznih otrok na
tem partizanskem področju, ki ie dalo
znaten doprinos v NOB, seveda ni bilo.
Zaradi tega je bilo treba poseči po za-
silnih ukrepih. Nastali sta dve šoli na
sedežih dveh KLO: v Jurkloštru, kjer
so za zasilno šolo poslužili leseni pro-
stori žage, in v Mrzlem polju, kjer so
zgradili leseno barako. To so bili vse
kaj drugega, kakor za šolo primerni
prostori. Nesreča je še hotela, da je
zasilno šolsko poslopje v Jurkloštru še
poškodoval požar. Nič manjša ovira za
delo na obeh šolah pa je bila tudi v
pomanjkanju stanovanj za učitelje.
Razmere, kakor tudi življenjski in de-
lovni pogoji so bili težki i za učitelj-
stvo i za učečo se mladino.
Ta cepitev okoliša pod silo razmer
pa ni ostala brez posledic, ki nastopa-
jo s precejšnjo ostrino danes, ko je
gradnja nove šole na dnevnem redu;
vsak od obeh krajev zahteva namreč
graditev šole na svojem področju. Jur-
klošter se opira na tradicijo s prven-
stvenimi pravicami in pa na to, da je
zemljepisno in upravno središče. (Po
upravni reorganizaciji je Jurklošter se-
dež občine, kjer je še pošta in še to in
ono.) Tudi so v Jurkloštru že zbrali ne-
kaj denarja in gradbenega materiala
in pripravljeni so še prispevati. Marof
pa navaj^ da leži na bolj odprti legi
in pa na število otrok, ki jih je tukaj
105, v Jurkloštru pa le 54.
Ponovni skupni sestanki niso zbližali
obeh stališč. Tako v Marofu kakor v
Jurkloštru so nepopustljivi, gredo celo
v skrajnost in postavljajo zahtevo vsak
po svoji šoli.
Zaradi tega je potrebno predvsem
pretehtati vprašanje postavitve enega
ali dveh zgradb, oziroma delovno vred-
nost in sposobnost više in niže organi-
zirane šole. Danes smo že vsi prepri-
čani, da dosezajo više organizirane šole
boljše učnovzgojne uspehe od niže or-
ganiziranih, ali z drugimi besedami, po-
uk je lažji in uspešnejši na šoli, kjer
ima vsak razred svojega učitelja, ka-
kor pa na šoli, kjer ima vse razrede
en sam učitelj. Podeželska šola pa je
poleg te svoje vloge še matica kultur-
no prosvetne vzgoje in izobrazbe, ozi-
roma sploh prosvetnega izživljanja vse-
ga prebivalstva. Tudi v tem pogledu
dosezajo šole z večimi učitelji znatno
večje uspehe. Ne gre pa pri tem prezre-
ti tudi finančne plati. Le pomisliti je
treba, kakšna bo lahko za isti denar
kakor dve zgradbi le ena sama, pod
eno streho!
Pri vseh šolskih novogradnjah, kjer
zemljepisno-terenske razmere le ko-
ličkaj dopuščajo, je treba stremeti po
združevanju šolskih okolišev in ne po
drobitvi. Ce sta tedaj imeli Jurklošter
in Marof že poprej eno šolo, ki ni bila
najbolj oddaljenim otrokom bolj odda-
ljena, kakor je to marsikje drugod v
hujših terenskih razmerah, potem ni
tehtnih razlogov danes, še manj pa v
bodočnosti, da ne bi imeli ene šole. Ne-
mara vendarle ni preveč prepričljiva
potreba po dveh šolah, na razdalji dveh
kilometrov.
Drugo vprašanje pa je, kje naj ta
nova šola stoji: v Jurkloštru ali Maro-
fu. Tukaj je res treba malo več raz-
mišljanja, pri tem se pa ne pozabiti
ozreti nekoliko naprej v bodočnost. Ob-
čina Jurklošter je zemljepisna enota
zase in razmeroma precej oddaljena od
drugih večjih središč in šol. Umestno
bo tedaj misliti na to, da dobi ta pre-
del svojo osemletno šolo, na kateri naj
bi se na ta ali oni način omogočilo tu-
di šolanje otrokom višjih razredov šo-
le v Henini. Tako bi bili v občini Jur-
klošter dve šoli: osnovna s štirimi raz-
redi v Henini, in pa osemletna šola na
sedežu občine, to je v Jurkloštru. Ce
bomo gledali na problem, kje posta-
viti novo šolo s tako perspektivo, po-
ttem gradnja nove šole ne bo kamen
spotike in razdvajanja, temveč zbliže-
vanja in medsebojnega razumevanja.
Morebitne napake je težko naknadno
popravljati in se lahko v bodočnosti
maščujejo. Kraj in prostor, kjer je sta-
la prejšnja šola, ali tam v neposredni
bližini, bi bil morebiti najbolj ustre-
zen in sprejemljiv za obe strani.
Bistveno je, da bo zraslo v tem pre-
delu moderno in ustrezno šolsko po-
slopje za šolo, ki bo odgovarjala tako
učnovzgojnim načelom in smotrom, ka-
kor obče kulturno-prosvetnim svrharn
in potrebam celotne občine.
Orkestralni koncerl SKUD »Ivan Cankar«
iz Celja D Šmarju pri Jelšah
Po osvoboditvi, zlasti v zadnjih letih,
se je kulturno umetniška dejavnost
krepko razmahnila v našem kraju, zla-
sti, ko je trg pridobil nižjo gimnazijo.
Poleg gledaliških predstav so v zadnjih
letih pomembne koncertne prireditve,
doslej so seveda prevladovali vokalni
programi. Letos pa je posetila Šmarje
orkestralna skupina SKUD Ivana Can-
karja iz Celja, katero vodi prof. San-
cin. Nekako po 20 letih se je vršil tu
zopet prvi koncert orkestra, ki je pri-
tegnil domače občinstvo v toliki meri,
da je bila kino-dvorana nabito polna.
Vendar poglavitno pa ni na stvari odli-
čen obisk, naši poslušalci so z izredno
pazljivostjo dojemali posamezne orke-
stralne in pevske točke. Program za
podeželje je bil kaj posrečen, saj so se
izmenjavale laže dostopne klasične
točke s pevskimi. Tu pa je treba po-
udariti, da je petje solistov ob sprem-
ljanju orkestra zaživelo v tako novi
luči za koncertne poslušalce, da je bilo
vse razigrano, ko so poslušali znane na-
rodne pesmi v tako bogati orkestralni
.spremljavi.   Izmed   solistov   je   treba
omeniti tov. Kovača, člana mariborske
opere, ki je s svojim žlahtnim basom
presenetil publiko. Tov. Kozoderčeva si
je močno utrdila glas in se razvija v
pomembno koncertno pevko. Prof. La-
pajnetovo srečujemo vselej na naših
pevskih odrih in ji je treba dati pri-
znanje za njeno pevsko kulturo in po-
žrtvovalnost sodelovanja. Člani oi-ke-
stra so igrali z vso koncentracijo in di-
sciplinirano brez podcenjevanja, ter
sledili našemu priznanemu dirigentu
prof. Sancinu. Vrhunska točka pa je
bila koncert za godalni orkester in kla-
vir (Dittendorf), kjer je nastopila mla-
da pianistka Majda Fišerjeva z odlič-
nim znanjem. Koncert gostov iz Celja
je izpadel v na moč lepi obliki, saj je
večina poslušalcev prvič prisluhnila iz-
vajanjem v tako dvršeni obliki in za-
sedbi. Taki koncerti so podeželju po-
trebni kot dež v suši.
velik sejem plemenske in
klavne živine v ljubnem
ob savinji
Na pobudo Gospodarskega sveta Ф^О Šo-
štanj se bo vršil v Ljubnem 9. oktobra prvi
povojni živinski sejem plemenske in klavne
živine.
Vsa leta po vojni so vsi Gornjesavinjčani
pogrešali živinski sejem, kateri se je pred
vojno pri nas prav dobro obnesel. Zaradi
objektivnih razlogov pa vsa leta po vojni ni
bilo mogoče organizirati takšnega sejma.
Šele po sprostitvi obvezne oddaje se je po-
kazala potreba, da, se za pospešitev živino-
reje v Zg. Savinjski dolini zopet uvedejo
redni živinski sejmi.
Na tem sejmu bo med drugim naprodaj
tudi mnogo plemenskih ovc solčavske pas-
me, kakor tudi mnogo plemenske govedi
marija-dvorske pasme.
Na tem sejmu bo tudi praktično prika-
zana uporaba zdravila proti kužnemu obo-
lenju sramnice pri kravah, ki je vzrok jalo-
vosti.
Upamo, da bo ta prvi poizkus obnove ži-
vinskega sejma v Ljubnem uspel ter tako
mnogo pripomogel k nadaljnjemu razvoja ži-
vinoreje v Zg. Savinjski dolini.
F..
V Slovenskih Konjicah se že priprarljojo
na občinske volitve
Ljudski odbor mestne občine v Slov.
Konjicah, je na eni izmed svojih zad-
njih sej razpravljal tudi o pripravah
za bodoče volitve občinskega ljudskega
odbora. Tajnik občine tov. Marguč je
odbornike seznanil z osnovnimi dolo-
čili zakona o volitvah ljudskih odbor-
nikov. Za bodoči ljudski odbor so od-
borniki bili mnenja, da naj bi štel 35
odbornikov, celotno področje občine pa
so razdelili na 26 volilnih enot z 29
volišči. Ker je v volilnem imeniku vpi-
sanih nekaj nad 4400 vlivcev, bo prišlo
povprečno na volilno enoto okoli 170
volivcev. V nekaterih enotah, kot n. pr.
v samih Konjicah, bo to število znatno
višje, v zelo raztresenih naseljih, zlasti
v okolici Spitaliča pa tudi nižje. Ljud-
ski odbor je tudi sprejel sklep, da bodo
še v teku prihodnjega meseca po vseh
volilnih enotah zbori volivcev, na ka-
terih bodo poleg poročil in dela seda-
njega LO obravnavali tudi te predloge.
Skupaj z LO pa je začel s političnimi
pripravami tudi občinski komite KPS
z občinskim odborom OF. Poseben po-
litični aktiv 31 najboljših komunistov
bo pomagal pri političnem delu vaškim
odbornikom OF. Prve dni v oktobru bo
na sedežu komiteja skupni sestanek
tega aktiva, sekretarjev OPO in članov
vaških frontnih odborov, na katerem
se bodo pogovorili o načrtu dela, saj so
volitve občinskega ljudskega odbora
brez dvoma izredno pomembna politič-
na naloga na terenu, ki zahteva dobrih
priprav.
L. V.
štev. 4èi
»SAVINJSiil VESTNîK« dne 4. oKtobra 1952
Stran 3
Iz Celja ...
Kako bo Celje rešilo stanovanjsko vprašanje
To vprašanje se je v našem listu ob-
ravnavalo že večkrat. Treba pa je, da
ga obravnavamo še in še, dokler ne bo
docela rešeno. Ce pomislimo, da je da-
nes nad 400 stanovanj manj kakor pred
vojno in da ima Celje okrog 10.000 več
prebivalcev, je resnost problema dovolj
prepričljiva.
Sedanji predsednik mestne stano-
vanjske komisije tov. Albin Della Mea
je našemu dopisniku dal pojasnila na
nekatera vprašanja.
Kako ste prišli na predsedniško mesto
te komisije?
Mestna skupščina me je kot člana
krajevne komisije na Jožefovem hribu
in člana mestne stanovanjske komisije
me je za njenega predsednika enostav-
no izvolila. Kljub mojim ugovorom iz
zdravstvenih razlogov, je izvolitev po-
trdila. Pobudo je menda dala ugodna
|rešitev stanovanjskih vprašanj na Jo-
fcefovem hribu, kjer sem delal 3 leta.
Mtakšno je bilo stanje ob vašem pre-
p vzemu?
Stanovanjska kriza je prikipela do
vrhunca. Vsi moji predniki so pri tem
poslu dejensko zboleli, ker so se na
vse načine trudili rešiti situacijo, ki se
je čim dalje bolj ostrila.
Koliko prošenj za stanovanja prihaja
dnevno?
Povprečno 5—6. Med tednom pa ima-
mo 10 do 20 komisijskih pregledov, kjer
ugotavljamo slaba in premajhna sta-
novanja ter iščemo prostore za ute-
snitev. Vseh prosilcev je stalno tisoč.
Kateri so najtežji problemi?
Prva in najtežja skrb komisije je, ka-
S:o spraviti najpotrebnejše ljudi pod
treho. Predvsem skrbimo za številne
Iružine in take, ki jih ograža TBC.
шао tudi 7 članske družine v enem
prostoru 3 X 4 m.
Kateri poklici so glede stanovanja naj-
bolj prizadeti?
Trenutno je okrog 40 oficirskih dru-
žin brez strehe. Takoj za njimi pridejo
na vrsto družine cinkarniških delav-
cev. Po malomarnosti in neprevidno-
sti je tej tovarni zapadlo 40 milijonov
kredita za stanovanja, podjetje pa se
je širilo in najemalo nove delavce brez
stanovanj. Pri takratnih nizkih cenah,
bi se bilo lahko zgradilo precej stano-
vanj. Nova uprava to napako že po-
spravlja. Tovarno neprestano pozivamo,
naj zgradi stanovanja za svoje delavce.
Kako se rešujejo prošnje za stanovanja?
Prednost imajo najnujnejši primeri.
Zato leže pri nas nekatere prošnje že
4—5 let. Upoštevamo pa zdravstveno
stanje, službeno odgovornost in dru-
žinsko  stanje prosilca.  Za najtežjimi
Ê-"imeri pridejo na vrsto ostali. Gledati
moramo, da upoštevamo vse poklice,
jnujnejših primerov je sedaj okoli
e sto.
Ali se odločbe komisije upoštevajo?
V splošnem da. Le posamezniki ovi-
rajo delo komisije, vendar prisilnih se-
litev še ni mnogo. Omejevati moramo
priseljevanje iz okolice v mesto, ker
pač ni prostorov. Zato mnogi hišni last-
niki še vedno morajo čakati na vselitev
v lastna stanovanja. Izpraznjena sta-
novanja mora komisija zaseči v prid
najpotrebnejšim, četudi so bila izpraz-
njena brez njenega posredovanja.
Kakšno je stališče hišnih lastnikov?
V splošnem, so disciplinirani in uvi-
evni, ker upoštevajo stanovanjsko
rizo. Tudi v upravičenih primerih ka-
kor so spori, poškodbe stanovanj, ne-
snaga, ki jo povzročajo nekateri na-
jemniki, njihovih pritožb komisija ne
rnore reševati, ker taka vprašanja re-
šujejo sodišča. Največje težave povzro-
ča lastnikom nizka najemnina, ker z
njo ne morejo izvrševati niti najnuj-
nejših popravil. Primerno zvišana na-
jemnina bi sprostila narsikak neupra-
vičeno zaseden prostor, ki je sedaj po
Zakonu še zaščiten.
Po kakem načrtu rešuje komisija
stanovanjsko vprašanje?
Ne preostaja ji drugega kakor utes-
Ше\' stanovanj, pisarn in krčenje pro-
storov pri podjetjih. Neprestano pa
fcliva na podjetja, da bi gradila stano-
vanja sama za svoje delavce in name-
ščence. Pač pa ima MLO velikopotezen
^ačrt za zidavo novih stanovanj. Pod-
jetja so že do sedaj dala na razpolago
''krog 60 milijonov v te namene. Pred-
videno je večje posojilo in takojšnja
Sraditev 120 stanovanj. To je že lep
!'speh. Akcija seveda še ni zaključena
'JI bo trajala, dokler ne bo stanovanj-
sko vprašanje popolnoma reešno. Tudi
^ï'ivatna iniciativa, podprta z državni-
•J^i^ posojili, lepo napreduje. S tem je
^šeno tudi vprašanje, kako najhitreje
*fiti do najpotrebnejših stanovanj.
Ли so zahteve prosvetnih delavcev
upravičene?
Vsekakor; toda stanovanjska komi-
^Ja mora upoštevati vse stanove. Zato
^'^deljuje stanovanja vsem najpotreb-
pjšim. Za nje kakor za druge poklice
iJ^amo sezname z  najnujnešimi pri-
iiieri.
Џакб. je ? utesnitvijo uradov?
Med MLO in OLO Celje-okolico ve-
lja medsebojen dogovor,, da Љ sprej-
me v Dom ljudske prosvete vse svoje
urade. Okrajna gasilska zveza n. pr. še
vedno ne uvidi potrebe, da se preseli
tja, kamor spada. Da bi Celje dobilo
več sob za tujce, je predvidena obnova
hotela »Pošta«, oficirski dom pa pre-
mestiti v »Zeleni travnik«, za kar je
zopet potrebna preselitev Narodne mi-
lice v stare prostore MLO.
Tovariš predsednik! Ali imate še kake
osebne težave pri izvrševanju te od-
govopie funkcije?
Težav je mnogo, vendar človek rad
potrpi, če misli na blagor ljudstva. Po-
sebna težava je v tem, ker se prosilci
ne držijo uradnega dneva, to je vsak
ponedeljek, namenjen za sprejem strank.
Ostali dnevi v tednu so namenjeni za
komisijske preglede stanovanj in za pri-
prave na uradne seje naše komisije ob
petkih. Mučno je prihajanje strank na
dom, kar vzbuja sum na protekcije, ki
jih pri nas ne poznamo. Vsak uradni
dan opravimo posle s kakimi 40—50
strankami. Poslujemo kolikor mogoče
hitro, tako da lahko pridejo vsi pro-
silci na vrsto. V našem in v interesu
ljudstva je, da se drži reda in nas pri
delu vsaj ne ovira. Razmere se pola-
goma zboljšujejo, kar nam daje upa-
nje, da bomo te težave v kratkem pre-
magali. J. K.
VPiSUJTE ßE V JEZIKOVNE
tečaje; ljudske univerze
J      v celju
Vztrajni in redni udeleženci je:eikovnih te-
čajev Ljudske univerite v Telju so v minu-
Ifem šolskem leta pridobili ^obr^ osnovna
znanji', za nadaljnji študij tega ali onega
jezika. Mnogi udeleženci so v nadaljevalnih
tečajih izpopolnjevali svoje zn«aje tujega
jezik» v pisavi in govoru ter dosegli pri tem
dokaj izurjenosti. \ш-т rednim obiskoval-
cem pouka pa se je ob študiju še povečalo
zanimanje in veselje za tuje jezike. Željam
teh lanskih udeležencev in mnogim ostalim
ljubiteljem jezikov ustreza Ljudska univerza
v Celju, ko pripravlja letošnje jezikovne te-
čaje.
J^etos se bodo poučevali sledeči jeziki:
slovenski, angleški, nemški, francoski, ita-
lijanski, češki, ruski jezik, esperanto in
stenografija. Tečaji bedo začetni in nada-
ljevalni. Vpišejo se lahko ^udi dijaki. Imeli
bodo posebne tečaje.
Pouk bo enkrat tedensko po 2 učni uri.
Гоик se bo vršil ob ponedeljkih, torkih in
petkih. Pričetek pouka bo 15. oktobra t. 1.
ob 19. uri na II. gimnaziji.
Vpisovanje se vrši vsak dan v tajništvu
II. gimnazije od 8. do 12. ure in v Ljudski
knjižnici med delovnim časom do 15. oktobra.
Vpisnina 50 din. Učnina 120 din mesečno
je plačljiva v tromesečnih obrokih vnaprej.
Ilazpored prijavljencev tečajev bo objav-
ljen na razglasni deski II. gimnazije 15. ok-
tobra zjutraj.
Vsi, ki se hočete naučiti kakega tujega
jeziki, ali se v njem izpopolniti, boste to
dosegli v jezikovnih tečajih Ljudske uni-
verzo v Celju.
J>J1 DSKA   INIVERZA V  CELJU
Ljudska univerza v Celju prireja za ob-
letnico koroškega plebiscita
KOROŠKI VEČER
ki bo v četrtek 9. oktobra 1952 ob 19,30 v
Narodnem domu v Celju. Spored večera ob-
segí», petje, recitacije in govor o Koroški. Go-
voril bo direktor Instituta za narodnostna
vprašanja v Ljubljani tov. I-ojze Ude. Koro-
ške pesmi bo pel zbor SKUD »France Pre-
šeren«. Z obilno udeležbo izpričajmo neome-
jeno ljubezen do naših bratov onstran meje,
do koroških Slovencev.
za žensko mladino od 17 in 18 let starosti obvezni
tečaji rdečega križa
Po uredbi o predvojaški vegoji se %o letos
pričela ^bvezna dvoletna predvojaška vzgoja
ženske mladine v starosti i? in 18 let. Ker
je ta vzgoja predvsem s področja zdravstve-
nega prosvetljevanja, je organlzapijo in iz-
vajanje te vzgoje prevzel jugoslovanski RK.
V smislu izdanih navodil in smernic je
osnovan pri okrajnem Rdečem križu Celje-
okolica štat> z nalogo, ' da izvrši vse pri-
prave.
Tečaji bodo brezplačni, vendar obvezni
za vse mladinke, rojene 1934. in 1935. leta
na osnovi uredbe o predvojaški vzgoji. Te-
čaji za zdravstveno prosvetljevanja bo trajal
2 leti in to skozi 5 zimskih mesecev — od
novembra do konca marca. Predavanja se
bodo vršila tedensko, in sicer po 3 ure v
prvem letu in ravno toliko v drugem letu.
kar da skupno 120 ur. Predavanja bodo ob
nedeljah dopoldne.
Učni načrt za prvo leto bo dal slušatelji-
cam splošno znanje iz naslednjih predmetov:
higiene, epidemiologije in borbe proti na-
lezljivim boleznim (30 ur)) prva pomoč (20
ur) in nega in prehrana zdravega otroka
(10 ur). V drugem letu pa bodo ta pre-
davanja dopolnjena s predavanjem o PLZ ter
o negi in prehrani dojenčka. Ta predavanja
bodo imeli zdravstveni delavci (zdravniki,
medicinske sestre, medicinski tehniki in spo-
sobne babice )ter prosvetni delavci v šolah,
kjer bodo tečaji. ^
Strokovni nadzor bodo imeli zdravniki v
svojem okolišu in nudili potrebrjo. porpoč pro^
svetnim delavcem pri predavanjih. Ker ne
bo ná razpolago dovolj zdravstvenih preda^
vateljev, bodo predavali prosvetni delavci, ki
se bodo usposobili za zdravstvena predavanja
na posebnih te&jih. Tak tečaj za "prosvetne
delavce je predviđen za Celje-okolicb od 13.
do 15. oktobra 1952 3 dni, in sicer v CÍelju
na OLO.
Tečaje RK za žensko mladino bodo oienovali
po osnovnih šolah. Za Celje-okolico so pred-
videne naslednje šolc — centri, kjer bodo
predavanja: Dobrna, Slov. Konjice, Kozje,
Pilštanj, Laško, Rimske Toplice, 'Planina,
Podčetrtek, Vojnik, Prevorje, Vitanje, Polje
ob Sotli, Griže, Zreče, Kunigunda, Slivnica,
Pristava, Breze, Rogaška Slatina, Kostrivni-
ca, štore, Prankolovo, Tabor, Vransko, Loče,
Šentjernej, Ponikva pri Grotaelnem, Prebold,
Dramlje, Šmartno v R. dol., Šempeter, Pe-
trovce, Braslovče, Žalec, Vel. Pirešica, Škofja
vas, Jurklošter, Loka pri Žusmii, Polzela,
Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Dobje, špitalič,
Zagorje, Kalobje in Šentvid pri Grobelnem.
Mladinke, ki morajo obiskovati te tečaje,
se morajo javiti in obiskovati predavanja v
najbližjih šolah bivališča, ki so tukaj ome-
njena. Na prvi sestanek morajo priti vse
mladinke, stare 17 in 18 let in šele tam bod
izločene one, ki niso obvezne posečati tečaje.   
Kaj čakaš ?
Tudi Ti lahko dobiš pol milijona dinarjev,
zato kupi takoj srečko Državne loterije
FLRJ v Prodajalnici srečk, Stanetova št, 9
Ob tednu Rdeeega kriza
Pred nami je teden RK. Vršil se bo od
5. do 12. oktobra. Ali je pa potrebno, da
so vrši vsako leto, bi utegnil vprašati ta
ali oni.
Vsekakor je potrebno! Organizacije RK
vrše preko vsega leta stalno, toda bolj tiho
in zato manj opazno, svoje obširne naloge
na zdravstveno-kulturnem in socialno-dobro-
delnero. področju. V tednu RK pa stopijo
vidnejo in glasneje na plan. S svojimi pri-
reditvami vzbujajo in poživljajo zanimanje
za RK, za to največjo mednarodno človeko-
ljubno organizacijo, ki se uvršča danes med
najaktivnejše pobornike za bratstvo med vse-
mi narodi in za trajen svetovni mir. Dalje
so v tem tednu s primernimi predavanji
dvigr, zdravstveno-kulturna raven ljudstva.
Končno se organizacije v teh dneh obračajo
na vse ljudstvo za majhne prostovoljne de-
narne prispevke, kajti materialne potrebe za
izpolnitev  nalog  so  velike.
Mestni odbor RKS Celje bo v tednu RK
dal nekaj kulturnih prireditev. Tudi preda-
vanja se bodo vršila po terenu. V Gaberju se
bo odprla ambulanta, ki je nujno potrebna
7,s, ti', industrijski del mesta. Po raznih kra-
jih se bodo prodajale značke po 1 din. To
je pač malenkosten znesek, zato ga ne bo
nihče odklonil. Tudi tu velja geslo: »Zrno
pri zrnu pogača . . .«
K že obstoječim nalogam RK se pridru-
žujejo nove. Tako je država letos poverila
organizaciji RK nalogo, da v dveh zapo-
rednih zimskih obdobjih izvede dva tečaja
za izvenarmadno vzgojo kmečkih deklet v
starosti 17 in 18 let. S tem pa raste potreba
po večjih dohodkih.
H koncu pozivamo: Naj ne bo Celjana in
Cel Janke, ki bi ne bil član RK!
Izpred sodišča
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
ZA ŠIRJENJE LAŽNE PROPAGANDE
KAZNOVANA
40-letni delavec Anton Krebs iz Debra pri
Laškem in njegova 38-letna žena Marija
Krebs sta od izida resolucije informbiroja
pa do aretacije aprila 1952 skupno ali po-
samezno na svojem domu in na drugih pri-
mernih krajih v Debru in okolici, Krebs
Anton tudi na sejah bivšega KLO Debro,
širila informbirojsko propagando, klevetala
ljudi na vodilnih mestih, kritiziraj gospo-
darsko prilike v državi, se nepovoljno iz-
ražala o naši vojski, sploh širila ljudstvu in
državi sovražno propagando in jo širila med
ljudstvom z namenom, da bi izpodkopala
oblast delovnega ljudstva in socialistično
graditev. Snov za propagando sta črpala iz
radijskih oddaj Moskve in Budimpešte.
Krebs Anton je bil še obtožen, da je v no,či
od 20. na 21. februarja 1951 v vinjenem sta-
nju vozil po cesti v Debru osebni avto in
povozil ob desni strani ceste stoječega Ja-
neza Cererja ter ga pri tem težko telesno
poškodoval. Krebs Marija pa je bila obto-
ženr. tudi kraje tekstilnega blaga v tovarni
»Volna« v Laškem, kjer je bila zaposlena.
Konec leta 1951 in v januarju 1952 je ukradla
za 11.000 din tekstilnega blaga. Krebs Anton
jo bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev stro-
gega zapora, Krebs Marija pa na 1 leto
strogega zapora.
*
V Negonji pri Rogaški Slatini sta se aprila
letos v vinogradu Antona Klakočarja sprla
delavca Rudolf Marš in Martin Vodušek.
Marš je v prepiru uuaril Voduška z motiko
po glavi in ga hudo telesno poškodoval. Vro-
čo kri si bo Marš 1 leto hladil v strogem
zaporu.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
35-letni priučeni ključavničar pri Betonu
v Štorah, Ivan Borine noče plačevati vzdr-
ževalnine za svojega izven zakona rojenega
sina Rozman Jozefq. Kaznovan je bil z
1 mesecem zapora. — 40-letni soboslikar Jo-
že Bucovnik je v Prelogah pri Slov. Konji-
cah na podstrešju hiše Albina Kolarja vzel
130 plošč za štedilnik. Kazen: 4 mesece brez-
plačnega bivanja za rešetkami. — Zapušek
Jurij je 13. junija letos ob priliki merjenja
zemljišča v št. Rupertu v prepiru udaril
Amalijo Knez in jo lahko telesno poškodoval.
Bil je obsojen na 3500 din denarne kazni.
— Štefanija Aman iz Celja je na svojem
stanovanju odvzela Joštu Francu iz njego-
vega suknjiča 2000 din gotovine z namenom,
da si jih prilasti. Obsojena je bila na 2000
dinarjev denarne kazni.
... in zaledja
Nerednosti v Tekstilni tovarni v Šempetru
pred sodiščem
Pri okrajnem sodišču v Celju je bila pred
dnevi razprava proti dvanajstim uslužben-
cem iz Tekstilne tovarne v Šempetru v Sa-
vinjski dolini zaradi nerednosti, ki so jih
obtoženci zakrivili v tovarni. V Tekstilni
tovarni v Šempetru so se v zadnjem času
razpaslo gotove nepravilnosti, zlasti pri raz-
deljevanju tekstilnih ostankov. Tudi v tej
tovarni je veljalo načelo, da se smejo tek-
stilni ostanki razdeljevati od časa do časa
vsem članom sindikalne podružnice. To pa
nekaterim, zlasti vodilnim uslužbencem to-
varne, ni zadostovalo. Tako so se obtoženi
Goric Jože, kot takratni direktor v. d., Ci-
lenšek Rado, kot sekretar tovarne in Kla-
vara Miroslav, kot komercialist, jeseni lan-
skega leta dogovorili, da bodo vzeli iz skla-
dišča tekstilne ostanke in si jih porazdelili.
Tako so tudi storili, blago pa so fakturirali
na KZ Šempeter. 61 kg ostankov so pa raz-
delili medse in nekatere uslužbence.
Goric Jože in Briner Anton sta se od je-
seni 1951 do aretacije marca 1952 po med-
sebojnem dogovoru brez dovoljenja bavila s
tkanjem in izdelala preko 800 metrov raz-
nega tekstilnega blaga, ki sta ga delno pro-
dala ,delno pa porabila zase. Pri tem sta
izrabila svoj službeni položaj s tem, da sta
dala instalirati tokovodnik v klet tovarniške
zgradbe in vzela v skladišču elektromotor,
last tovarne, vse to na račun tovarne. Goric
pa je nekega dne naročil, da so postavili
tudi tovarniški parni kotel v obrat za bar-
vanje. Prejo za tkanje sta nabavljala v raz-
nih tekstilnih obratih na ime tovarne po
znižanih, le za podjetje veljavnih cenah.
Obtoženi Kuhar Ivan je račun za inšta-
lacijo tokovodnika izplačal iz kredita Tek-
stilne tovane, ni pa baje vedel, da bo na-
peljava toka služila Goriču in Brinerju za
privatno tkanje.
Obtoženi  Kuhar  Ivan  je  račun  za in8t&-
Zupana  naročil  od  Invalidskega podjetja v
Črnomlju   500 kg   preje,   in   to   za   tovarno.
Blage pa je bilo neuporabno in ga je pre-
vzel Senica. Priča Zupan je za pesrednvanje
dobil od Senice 18.000 din. Senica se je to-
rej fingirano posluževal tovarniške firme,
ker je v resnici blago naročal zase. Blago
je razprodajal svojim znancem Goriču, Bri-
nerju, Francu Hribarju in drugim. Izrabljal
jc svoj uradni položaj in se bavil obenem z
nedovoljeno trgovino.
Obtoženca Pukmajster Slavko in Svet Fi-
lip sta pod vodstvom Cilenška razprodajala
tekstilno blago. Obtoženi Ribar Leopold je
Goriču zamenjal 120 kg votka za toliko osno-
ve, da si mu je Goric izjavil, da bo rabil
votek za tkanje na svoj račun. Obtoženci
Hribar Franc, Derča Vinko in Janša Franc
so se bavili s tkanjem in prodajo tekstilnega
blaga brez oblastnega dovoljenja.
Sodišče je vse obtožence spoznalo krivim.
Bili so obsojeni: Goric Jože, tkalski moj-
tev, na 7 mesecev zapora, Cilenšek Rado,
uslužbenec, na 2 meseca zapora, Klavora
Miroslav, uslužbenec, na 2 meseca zapora,
Briner Anton, tekstilni tehnik, na 4 mesece
zapora, Kuhar Ivan, knjigovodja, na 1 me-
sec zapora, Senica Jože, tekstilni tehnik, na
2 meseca zapora, Pukmajster Slavko, vratar,
na 1 mesec zapora, Svet Filip, tkalec, na
1 mesec zapora. Ribar Leopold, tkalec, na
1 mesec zapora, Hribar Franc, tkalski moj-
ster, na 5 mesecev zapora, Derča Vinko,
tkalski mojster, na 1 mesec in 7 dni zapora,
Janša Franc, tekstilni tehnik, na 1 mesec
in 7 dni zapora. Vsi skupaj morajo plačati
15.000 din povpreènine, zaplenjeni pa so tudi
vsi predmeti, ki so jih odvzeli obtožencem.
M. Č.
USTANOVNA  SKUPŠČINA  TRGOVINSKE
ZBORNICE OKRAJA CELJE-OKOLICA
V ponedeljek se je v sejni dvorani Na-
rodnega doma sestalo večje število zastopni-
kov trgovskih podjetij, industrije in Kme-
tijskih zadrug. Ustanovili so Trgovinsko zbor-
nico, o katere potrebah in namenu bomo
pisali v kratkem bolj obširne.
IZ PILŠTANJA
NADLOGA Z DIVJIMI PRAŠIČI
IN  VRANAMI
Njive na obronkih gozdov med Šonovim
in Pilštanjem, na desnem bregu Bistrice,
posejane s kwruzo, vsaiko noč obiskujejo
divji prašiči, ki povzročajo tamošnjim ma-
lim kmetom občutno škodo, čeprav kmetje
stalno hodijo na prežo, najdejo ščetinarji
dosti prilike, da se polakomnijo koruznih
štoržev in prav po svinjsko lomastijo po
oranicah. Ker prebivalci divjim svinjam ne
morejo do živega, želijo, da bi lovska orga-
nizacija priredila temeljit pogon na te
škodljivce, ker jih bo sicer leto za letom več.
Z vrabci so se ljudje, ko so zvedeli, da
pridno pokončavajo koloradskega hrošča, ne-
kam sprijaznili, da jim kradejo v času do-
zorevanja zrnje s polja. Nihče pa še ni po-
vedal, da bi tudi vranam pripisovali kakâho
koristno delo. Spomladi in poleti hranijo
svoje mladiče s piščančki, da so gospodinje
vse iz sebe in se še malo ne zmenijo za
strašila vseh mogočih vrst in velikosti, po-
stavljenih nad koruznimi stebli. Letos so se
dobro opomogle, kar v jatah preletavajo
dvorišča in polja po Kozjanskem. Tudi te-
mu rodu bo treba napovedati boj, da se še
bolj ве zaplodi. .C.
„Kralj na Betajnovi" pri Sv. Jederti
Kot kralj na Betajnovi se je v zadnjem
času pojavil v ospredju tov. Štokavnik Bra-
tomil iz Št. Jederta nad Laškim, ki je v
tej vasi največji kmet, kateri poseduje
23.74 ha zemlje, od tega preko 4 ha orne
zemlje. Poleg tega, da je največji kmet v
tej vasi, ima še gostilno, katera mu donaša
prav lepe denarce.
Ko se je v letošnjem letu izvršila v Št. Je-
dertu združitev KZ in KDZ, so člani KZ
izvolili njega za predsednika, pri tem pa
gotovo ne računajoč, da ne bo isti ščitil in-
teresov skupnosti, temveč da bo imel kot
predsednik KZ Št. Jedert le dobiček.
V dokaz naj služi samo to, da se je tr-
govska poslovalnica KZ pred kratkim pre-
selila v novozgrajene poslovne prostore Za-
družnega doma, promet trgovine se je tako
povečal, pred vsem pa, kadar so v poslo-
valnici KZ prodajali buteljčno vino, katere-
ga najbolj sigurni odjemalec je tov. Štokav-
nik Bratomil, t. j. predsednik KZ, ki je
kot že uvodoma rečeno privatni gostilničar
in veliki posestnik. Sploh pa zakaj ne bi
kupoval teh buteljk, ker jih v poslovalnici
lahko nabavi po 100 din, v svoji gostilni,
ki pa je oddaljena od zadružnega doma
komaj par korakov, pa jih potem prodaja
po 140 din. Ko mxi je pa v razgovoru z njim
tov. Gozdnikarjeva dejala, da gre rajši v
Zadružni dom po buteljke, ker so cenejše,
pa ji je odgovoril, da teh buteljk naj ne
jemlje, ker so plesnive in da so boljše nje-
gove buteljke, seveda so pa zato dražje.
Na podlagi vsega tega se vprašamo, čemu
so buteljke, dokler so v poslovalnici KZ
plesnive, takoj ko jih pa tov. štokovnik kupi
in potem naprej prodaja v svoji gostilni, pa
izgubijo v tem trenutku svojo plesnivost?
Še en dokaz kako tov. Štokovnik kot pred-
sednik kmetijske zadruge skrbi za razvoj in
procvit  zadruge.
Upravni odbor namerava zaradi krajevne
potrebe odpreti v Št. Jedertu v zadružnem
domu bifé. Ker pa je predsednik KZ št. Je-
dert privatni gostilničar, pa se seveda te-
mu sklepu upravnega odbora KZ protivi in
upira z vsemi štirimi hkrati.
Mogo za otvoritev bifeja so podpisali vsi
člani upravnega odbora razen predsednika
tov. Štokovnika, ki vloge ni hotel podpisati
pri  tem  misleč,  da  bo  preprečil  otvoritev.
To  je  samo  bežen  prikaz  samopaševanja
predsednika KZ Št. Jerdert in je že skrajni
čas, da o tej stvari spregovorijo nekaj be-
sed tudi ostale množične organizacije v Št.
Jederti, ki so po svoji pokazani dejavnosti
v letošnjem letu precej dejavne.
Iz vsega tega se vidi, da so bile predpri-
prave za izvolitev sedanjega upravnega od-
bora KZ izvršene zelo pomanjkljivo. Po-
manjkljivo so bile izvedene v toliko, ker so
sploh dopustili, da so prišli v upravni odbor
KZ takšni ljudje, kot je tov. Štokovnik Brato-
mil, ki mu je samo za tem, da mastno za-
služi, da dviga svoj življenjski standard, za
razvoj in procvit zadruge mu pa ni mar.
O tej stvari v toliko za danes, v bodoče,
ko bomo videli kako se bo ta stvar še na-
dalje razvijala, pa sledi ponovni komentar.
IVAN PIBEČNIK SE JE VRNIL
Z MATERJO V ŠOŠTANJ
V četrtek se je v Slovenijo vrnila Pavla
Pirečnikova s svojim sinom Ivanom, ki je
pri ponovni razpravi v Frankfurtu bil vrnjen
pravi materi. Ameriško apelacijske sodišče je
z dvema glasovoma proti enemu izglasovalo
pravično rešitev tega primera, ki je raz-
gibal vso svetovno javnost.
IZ SLOV. KONJIC
V sindikalni podružnici okrajnega pose-
stva v Slov. Konjicah so dalj časa trdili, da
pri njih politično delo v letnem času ni mo-
goče. Na drugi strani pa so bili še mnenja,
da njihovi člani do tega nimajo dovolj zani-
manja. S tem pa se ni strinjal KSS, pa tudi
ne občinski komite KPS. Konec julija je
bilo politično delo na tem posestvu pred-
met obravnave na sestanku OPO, nekaj dni
za tem pa še na skupnem sestanku vseh
članov in oboje je pokazalo, da take trditve
odbora niso točne.
Prav po tem sestanku pa so odborniki ak-
tivnejše prijeli za delo. Že dobra dva meseca
po tem so se pokazali prvi uspehi. Izvedli
so že nekaj dobrih političnih in strokovnih
predavanj z lepo udeležbo članstva, lepo šte-
vilo delavcev se je že prijavilo za aktivno
delo v SKUD. Vse to lepo kaže, da se naši
delavci zelo zanimajo za politično delo, po-
trebno je le, da ga upravni odbori v po-
družnicah znajo pravilno usmeriti in se pri
tem poslužiti tistih oblik, ki so v določenem
primeru  najboljše.
Tudi v sindikalnih podružnicah na pod-
ročju KSS so se že začele prve priprave za
volitve delegatov v prvo okrajno skupščino
socialnega zavarovanja. Predvid.eno je, da
bodo svoje delegate volili kovinarji v Zre-
čah, usnjarji v Konjicah in gozdni ter lesni
delavci v Konjicah. Po enega delegata v
skiipščino bodo volili še obrtni delavci z
nekaterimi sorodnimi strokami, dalje kme-
tijski delavci in pa upokojenci, ki imajo v
Konjicah svoje drultvo z nad 300 ciani. KSS
bo v teku tega tedna sklical več konferenc
s člani upravnih odborov v podružnicah, na
katerih bodo obravnavali politične in telinične
priprave, ki bodo v nedeljo, dne 26. oktobra.
SKUD v Ločah pripravlja za nedeljo, dne
5. oktobra igro »Mlinarjev Janez«, pri ka-
teri sodeluje lepo število loških igralcev. V
načrtu, imajo, da bodo igro podali na pro-
stem, pri gradu, kjer je sedaj državno ^ po-
sestvo.
V zvezi z razširitvijo Tovarne kovanega
orodja v Zrečah so pred nedavnim pričeli tudi
s pripravami za gradnjo novega upravnega
poslopja, ki bo stalo na mestu sedanje ob-
činske žage. Delavci gradbenega podjetja
»Granit« iz Slov. Bistrice, ki je prevzelo
gradnjo, so pred nedavnim že začeli z izko-
pavanjem temeljev in urejanjem okoliškega
prostora. Po načrtu, ki ga imajo, bo to po-
slopje ser pred letošnjo zimo pod streho.
L. V.
AVTO-MOTO DRUŠTVO PRIPRAVLJA
MOTO-DIRKE
Skozi vsakoletne tečaje, ki jih je prire-
jalo vsako leto avto-moto društvo v Slov.
Konjicah je šlo že lepo število mladincev,
pa tudi mladink, ki so si pridobili osnovno
znanje za šoferje-amaterje, posamezni pa tudi
za poklicne vozače. Kljub temu pa smo v
društvu vsako leto pogrešali tega, kar dela
veliko število ostalih društev, to je motorne
dirke, ki bodo letos 5. oktobra. V načrtu
so predvidene ulične hitrostne dirke s star-
tom in ciljem pred gostilno »Pri pošti«.
Proga, ki pelje od te gostilne v smeri proti
Celju do sedeža LIP, kjer zavije na levo
mimo šole do sedeža podružnice NB in nato
skozi samo mesto, meri blizu 2 km. Vseka-
kor pa bo terjala od vozačev mnogo spret-
nosti, saj sta vmes dva precej ostra ovinka,
vendar pa je cesta drugače dobra. Po do-
sedanjih prijavah lahko računamo, da bo n«
dirki sodelovalo najmanj okoli 20 vozačev iz
raznih krajev Slovenije, odbor pa računa,
da se bo število prijavljenih še «zvisalo. Za
najboljše vozače dneva je odbor pripravil
več lepih nagrad. Poleg dirk bo isti dan
tudi srečolov, katerega čisti dobiček je na-
menjen   za   vzdrževanje   avtoparka   driištva.
L. V.
Straa 4
»SAVINJSKI veSTNIK. еве 4. »ktobr« 1§И
Stev. 40
V veljavi \e odredba o obveznem
sanHarno-higienskem pregledu zivil
B« bi se preprečilo izdeloTanje, predel»Ta
ia гасресатапје sumlJiTih, manjvrednih pre-
hranbenih predmetov in živil, ki bi lahko
ikodoTala Edravju potrošnikOT, je oblast iz-
dala Odredbo o obveznem sanitarno-higien-
skem pregledu živil. Ker je odredba z objavo
* Uradnem listu LBS št. 21 že stopila ▼ ve-
ljavo, opozarjamo vse proizvajalce živil ka-
kor tndi potrošnike na določbe te »dredbe,
ki je strogo obvezna.
Sleherno podjetje, ki proizvaja živila, ozi-
roma sleherni proizvajalec živil na ozemlju
LB Slovenije mora poslati na pregled vzor-
e* vseh živil, še preden gredo v promet ali
takrat, ko izpremene svoje proizvajalne se-
stavine. Vzorce živil je treba pošiljati ke-
miènemn laboratoriju Centralnega higien-
skega zavoda v Ljubljani (za Ljubljana-me-
sto, okraje: Ljubljana-okolica, Kranj, Ra-
dovljica itd.) ter laboratorijem okrožnih hi-
irienskih zavodov v Celju, Mariboru, No-
vem mestu in Gorici, kamor pač spada me-
sto ali okraj proizvajalca. Slehernemu vzor-
en je treba predložiti tako imenovano proiz-
vajalno specifikacijo, to je določilo vseh
sestavin in lastnosti živila. Na osnovi pred-
ložene proizvajalne specifikacijje bodo hi-
gienski zavodi živila preizkusili ter ugoto-
▼iH, ali niso morda zdravju škodljiva, ali
vsebujejo vse potrebne hranilne sestavine in
kakovosti. Šele na podlagi teh ugotovitev
higienski zavod dovoli prodajo živila.
Vsak proizvajalec živil mora pri sleher-
nem živilskem izdelku, ki ga daje v promet
v originalnem ovoju (embalaži) označiti na
ovoja samem ali pa na pritrjeni vinjeti vidno
proizvajalno oznako. Ta oznaka mora vsebo-
vati: ime podjetja in njegov sedež, ime pro-
izvoda ter osnovne podatke o izvoru, sestavi
in kakovosti živila (kar določi Centralni oz.
okrožni higienski zavod), čisto težo izdelka,
navedbo številke, pod katero je bila regi-
straeija potrjena ter dovoljenje Centralnega
(okrožnega) higienskega zavoda.
Živilom, ki jih je tehnično nemogoče opre-
miti s proizvajalno oznako, to se pravi,
ki e« razpošiljajo v razsutem stanju ali ne-
pakirana, je treba priložiti spremno listino
z navedenimi podatki iz proizvajalne oznake
ali pa je treba te podatke navesti v fakturi.
Zdravstveno pregledana in potrjena morajo
biti tudi vsa živila, ki jih trgovska podjetja
nabavljajo v drugih republikah in tam niso
bila pregledana. Isto velja tudi za vzorce
tistih živil, ki jih uvozna podjetja uvažajo in
raspo4»vajo v območja LB Slovfenije.
Začasno s« izvzeti iz obvezne registracije:
moka, vino, olje in mast. Seveda pa se bo
tudi za vsa ta živila vodila poostrena te-
koča kontrola in bodo morebitni krivci 8tro>
go kaznovani.
Še posebej opozarjamo, da morajo vsa
proizvajalna in trgovska podjetja poslati
vzorce živil, ki so še v prometu na pregled
higienskim zavodom, in to najkasneje do
•¿9. oktobra t. I.
Vsak proizvajalec, ki bo dajal v promet
nepregledano živilo in ki ne bi opremil ži-
vilskega izdelka s proizvajalno oznako ali
s spremno listino, bo strogo kaznovan. Prav
tako bo kaznovan tisti, ki bo poslal na trg
živila, ki po sestavi in kakovosti ne ustreza
analiziranemu in potrjenemu vzorcu. Pod-
jetjem priporočamo, oziroma odsvetujemo,
naj v bodoče ne kupujejo več živilskih pro-
izvodov, ki niso 0(n>breni. Tudi potrošniki
naj od prodajalcev zahtevajo samo živila, ki
so odobrena.
Dolgoročni kredit za do-
graditev stanovanjskih kis
Gospodarski svet vlade FL.RJ je pred dnevi
odobril delitev dolgoročnih kreditov za do-
graditev stanovanjskih hiá. V Sloveniji sami
bo s temi krediti dograjenih nad 1800 hiš.
Sredstva bo Narodna banka prejela v nekaj
dneh, zato seznanjamo interesente z nasled-
njimi podrobnostmi:
Višina kredita bo odrejena na osnovi pred-
računa potrebnih del za dograditev in na
osnovi kreditne sposobnosti posojilojemalca.
Le-ta se določa v višini ene tretjine mesečne
plače (brez dodatkov in doklad) za dobo 30
let z obrestno mero 1%. Poleg tega uredba
predvideva, da kredit ne sme prekoračiti ene
tretjine vrednosti stavbe in se v tem pri-
meru ne sme prekoračiti zneska 700.000 din.
Pravico do kredita imajo tisti graditelji,
ki so postavili poleg temeljev najmanj 50%
nosilnega zidovja. Kredit bodo dobili tudi
tisti, ki imajo dozidane temelje in so na
gradbišče z lastnimi sredstvi pripravili vsaj
60% potrebnega gradbenega materiala.
Poleg tega morajo biti zgradbe prosilcev
v industrijskih centrih ali v gospodarskih
središčih. Graditev na vasi îorèj odpade.
Ostale podrobnosti pojasnjujejo podružnice
Narodne banke.
Vzgoja in zopet vzgoja
Т*«Л nekaj dnevi s« vstopili ▼ avtobus,
ki vosi proti Žalcu, sami mladi delavci. Že iz
grobib izrazov, ki so jih uporabljali v med-
sebojnem pogovora, je bilo videti, da za
vzgojo teh delavcev nihče ne skrbi, da so
pri delu pripuščeni sami sebi in da je rav-
no tako v privatnem življenju. V avtobus je
vstopil med drugimi tudi starejši človek in
ker ni bilo več prostora, je bil najmlajši
međ omenjenimi fanti parkrat opozorjen naj
odstopi prostor starejšemu, vendar pa je po-
sredovanje ostalo brez uspeha, pač pa je
izzvalo le še nekaj zelo grobih besed.
Fantje so v Fetrovčah izstopili in se od-
peljali na svoje delovno mesto v Keramično
industrijo v Libojah, kjer so zaposleni kot
delavci privatnega podjetnika iz Celja, na
obnovi tovarniških objektov. V razgovoru z
njimi sem izvedel, da ima najmlajši med
njimi zelo grob odnos do starejših ljudi, da
rad uporablja surove izraze in da je nevaren.
Kdo je kriv za tak odnos? Prav gotovo so
odgovorni starši, nič manj pa ne podjetnik
in sindikalna organizacija, ki skoraj ne more
posredovati, ker ti delavci niso niti organi-
zirani. Prav gotovo, da ne bo nihče zago-
varjal tako obnašanje, vendar pa moramo
iskati vzroke slabe vzgoje, če pogledamo ba-
rako, v kateri stanujejo gradbeni delavci v
Keramični industriji Liho je, nered in nesna-
go ter ostale pogoje, pod katerimi živijo,
če ugotavljamo nezainteresiranost odgovornih
za te pogoje, potem že tudi najdemo enega
od mnogih drugih vzrokov, ki vplivajo na
razpoloženje ter vzgojo teh ljudi. Investitor
kakor tudi delodajalec bosta pač morala skr-
beti, da najprej uredita potrebne življenj-
ske pogoje za najete delavce, da poslcrbita
tudi za kulturno ndejstvovanje teh ljudi in
za najosnovnejšo higieno, potem šele za iz-
vajanje gradbenih del. Nič napačnega ne bi
bilo, če bi se odgovorni v tovarni v Libo-
jah pozanimali tudi za te delavce, ki so sko-
raj njihov sestavni del. Tudi delodajalec bi
moral čutiti toliko odgovornosti do svojih
delavcev, da bi jih tu pa tam obiskal in vi-
del kako živijo ter storil potrebno, da se po-
goji zboljšajo.
iz velenja
y dneh 28., 29. in SO. septembra ter 1. ok-
tobra eo imeli velenjski rudarji sestanke po
deloviičih, na katerih so rudarjem tolmačili
uredbo o izdajanja novih delovnih knjižic.
Bndarji se zelo zanimajo, kakšne bodo nove
knjižice, kakšne listine je treba predložiti,
posebno pa zanima starejše radarje čas de-
lovnega razmerja, ki se šteje v pokojnino.
Novo delovne knjižice delijo na rudniku od
1. oktobra   apdo 31. decembra 1952.      F. L.
ali ne bi mogli takih za-
dev sami rešiti?
T nekaterih podjetjih pride tu pa tam do
nesoglasij, ki povzročajo slabe medsebojne
odnose in nerazpoloženje, ki je lahko samo
škodljivo za vse delo v podjetjih. Z dobro
voljo bi člani kolektivov brez vsakega po-
sredovanja lahko rešili nastala nesoglasja.
Iz tega, kar piše nelido v anonimnem pi-
sma iz nekega trgovskega podjetja s pod-
ročja okraja Celje-okolica, je na eni strani
razvidno, da člani kolektivov še niso dovolj
odločni In se ne čutijo svobodne, da bi očitno
iznašali ugotovljene nepravilnosti, na drugi
strani pa, da v takem podjetju res nekaj
ni v redu bodisi pri tistemu, ki piše ali
dragemu, o katerem pišejo.
Pismo je naslovljeno na okrajno arbitražo
in s« glasi takole:
»Vsi iz državnega trgovskega podjetja . . .
prosimo za dragega ravnatelja, ker se tudi
vso poslovalnice, pisarne in skladišče prito-
žnjejo, da se s tovarišem direktorjem ne da
delati, ker ne mine dan, da se ne bi s kom
prepiral in skregal.
Prosimo, naj se naša prošnja usliši, ker
je že bilo mnogo pritožb, pa do sedaj ni
bilo nič ukrepov.« (Brez podpisa)
Ali ne bi bilo bolje, če bi se ta zadeva,
v kolikor je resnična, najprej temeljito ob-
delala na zasedanju delavskega sveta. Nikjer
namreč ne morejo poznati življenja in dela
posameznikov tako dobro, kakor v samem
podjetju in nihče ne bo mogel stvar tako
dobro urediti kakor člani kolektiva. Seveda
j« potrebno pri tem pošteno delo in tova-
riUca korajša.
tako piše taler maks
iz zreč
»Delavska inspekcija Celje!
Prosim vas, da mi pomagate zaradi sta-
novanja. Imel sem stanovanje na žagi, ki j|e
last KLO Zreče. Oni so jo prodali in tisti,
ki jo je kupil, je podrl streho in tako sem
sedaj na cesti brez stanovanja. Sem trans-
portni delavec in v službi vsak dan od 6. do
19. ure. Občinski ljudje se tudi ne brigajo
za to, če pere dež moje stvari. Torej vas
prosim, da nekaj ukrenete.«
Občinski ljudski odbor v Zrečah je do se-
daj pokazal pri svojem delu že lepe uspehe
in je tudi delo sveta za zdravstvo in kul-
turo vidno. Gotovo bodo rešili tudi ta pro-
blem. Seveda se bo moral tudi tovariš Ta-
ler najprej obrniti glede svojih težav na naj-
bližje organe, ki jih je v Zrečah precej. Šele
če bi nič ne pomagalo, bodo višji organi po-
sredovali. Tako naj bi postopali vsi in s svo-
jim sodelovanjem pomagali pri reševanju
nalog, ki stoje pred občinskimi odbori ali
pa pred našimi podjetji.
iz rimskih toplic
27. septembra popoldne je vozil tritonski
tovorni avto last «Avtoprevoznistva» Celje
4500 kg cementa po cesti skozi šmarjeto proti
Celjn. Med vožnjo je odpovedalo krmilo,
avto je zavozil pod cesto in se prekucnil po
strmini 12 metrov proti Savinji. V avtomo-
bilu sta bila šofer in 1 sopotnik. Šoferju se
ni zgodilo ničesar, sopotnik pa je bil lahko
poškodovan. Ker je močno deževalo, je bil
uničen ves cement in znaša škoda 45.000 din,
približno toliko pa znaša tudi škoda na po-
kvarjenem avtomobilu.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 22. do 29. septembra se je rodilo 9 deč-
kov in 9 deklic.
Poročili so se:
Trgovski pomočnik Zore Frančišek iz Kam-
nika in bol. strežnica Kuhar Jožefa iz Celja;
bančni uslužbenec Dermaša Alojz in gospo-
dinja Dolher Marija, oba iz Celja; absolvent
biologije Staut Dimitrij in nameščenka Ar-
ile Štefica, oba iz Celja.
Umrli so :
Milanovič Svetozar, star 8 mesecev iz Ce-
lja; dojenček Ložak Darinka iz Slov. Ko-
njic; dojenček Dobnik Frančiška iz Dobrne;
preddelavec Kuduzovič Franjo, star 44 let iz
Broda na Sutli; upokojenka Krumpak Mari-
ja, stara 60 let iz Bog. Slatine; upokojenec
Koren Martin, star 70 let iz Prebolda; do-
jenček Stante Judita iz Celja; posestnica Le-
več Ana, stara 44 let iz št. Buperta pri Go-
milskem; gospodinja Vrbovski Draga, stara
50 let iz Djurmanca; dojenček Šumiga Ivan
iz Šešč pri Preboldu; dojenček Stramšak
Milan iz Celja in jermenar v tovarni Perus
Karl, star 35 let iz Slov. Konjic.
v Celje-okolici
Od 20. do 27. septembra 1952 je bilo rojenih
1« dečkov in 20 deklic.
POBOČILI SO SE:
Klovar Izidor, rudar iz Slivne, obč. Laško
in Šmit Antonija, delavka iz Libo j; Pušnik
Jakob, rudar iz Bečice in Kajtna Jožefa, ku-
harica is Belova, obč. Laško; češnovar Ivan,
mdar is Kal, obč. Laško in Hribar Vida,
|»ol.  delavka  tz  Rečice:   Boriič  Anton,  po-
sestnik iz Sv. Mohorja, obč. Rog. Slatina in
Herček Antonija, šivilja iz Topole št. SI,
občina ista; černak Artur, nameščenec iz
Osjeka in Bračič Marija, učiteljica iz Rog.
Slatine; Podmenik Avgust, mehanik iz Celja
in Posedel Jožefa, gospodinja iz Tmovelj;
Kukovič Adolf, delovodja iz Zadobrove in
Krumpak Ivanka, delavka iz Aretina, obč.
Škof ja vas; Podkoritnik Josip, steklar iz
Tržiška, Rog. Slatina in Žgajner Kristina,
kuharska pom. iz Ir ja, obč. Rog. Slatina;
Staro Darko, tov. delavec v štorah in Zupan
Helena, nameščenka, stanujoča istotam ; Lor-
ger Franc, delavec iz Podčetrtka in Leskov-
šek Olga, samska, gosp. pomočnica ii Več-
jega brda, obč. Planina; Son Martin, rudar
iz Šmohorja, obč. Rečica in Jagodic Marija,
previjalka v tov. Juteks iz Zg. Ložnice; 1^-
beničnik Franc, šofer in Verbovšek Antonija,
poljska delavka, oba ie Okroga, obč. Po-
niktva pri Grobelnem; Drofenik Dominik, ko-
larski pomočnik iz Gaberc, obč. Šmarje in
Germek Elizabeta .delavka iz Okroga, obč.
Ponikva pri Grob.; Rozman Blaž, tov. de-
lavec iz Lahomna, obč. Laško in Zupane Ka-
roliua, polj. delavka iz Doblatine ,obč. La-
ško; Križnik Janez, nameščenec iz Laškega
in Frece Jožefa, šivilja iz Lopate pri Celju.
UMRLI SO:
Vaši Franc iz Št. Andraža, star 82 let; Ran-
čigaj Miroslav iz Ločice, obč. Polzela, star
3 mesece; Borovnik Elizabeta, upokojenka iz
Brezna, obč. Vitanje; Rajhar Jožef, preužit-
kar iz Tlak, obč. Rogatec; Pečar Mihael,
prenžitkar iz Svetine, star 80 let; Petek
Jožef, kmet iz Zagaja, obč. Rogaška Slatina,
star 33 let in Berk Jurij, poljedelec iz Oa-
berc. obč. Bog. Slatina., star 77 let.
Telesna vzgoja in šport
Ljudska oblast, družbene organizacije
in delovni kolektivi morajo posvetiti več
pozornosti delu „Partizana'*
Pred kratkim je bila v Celju širša seja
»Partizana«, okrožnega odbora za telesno
vzgojo. Okrožni odbor »Partizan« v Celju
skrbi za celotno organizacijo telovadnih dru-
štev v petih okrajih: Celje-mesto in okolica,
Šoštanj, Trbovlje in Krško. V vseh okrajih
deluje danes 40 društev »Partizan«, v kate-
rih je včlanjeno s pionirji vred preko 5000
pripadnikov.
Minilo je že 8 mesecev od objave znanega
pisma CK KPJ o stanju in nalogah v fiz-
kulturi, vendar se v bistvu v območju na-
ših okrajev še vse premalo čuti pomoč in po-
zornost partijskih in množičnih organizacij
ter organov oblasti pri skrbi za množično
telesno vzgojo, za katero bi morala skrbeti
organizacija »Partizan«. Od petih okrajev je
v največji meri razumel potrebo po tesni
povezavi in dajanju moralne in materialne
podpore organizaciji »Partizan« prav okraj
Trbovlje, in to vse njegove družbene organi-
zacije. Partija in ljudska oblast. V zadnjem
času je isti odnos bil vzpostavljen tudi v
okraju Krško, v ostalih treh okrajih: Celju,
Celju-okolici in Šoštanju pa organizacije
»Partizan« niso deležne tiste moralne in ma-
terialne podpore od merodajnih činiteljev,
ki bi ji po vrednosti svojega družbeno ko-
ristnega dela nujno pripadale. Zato ni čud-
no, če tudi delo v društvih »Partizan« v ob-
močju teh okrajev še ni tolikšno kot bi bilo
želeti. Po objavi znanega pisma CK KPJ
smo pričakovali priliva svežih sil v društva
»Partizan«, da bi ta organizacija res postala
najmnožičnejša in baza za vsestransko te-
lesno kulturo ljudstva. Tega priliva pa ni
bilo in danes je v naših vaseh ogromno mla-
dine, ki ni deležna nikakršne telesne vzgoje.
Brez dvoma leži velik del krivde za tako
stanje na organizaciji »Partizan« sami, ki
je šibka in se bori z neštetimi težavami.
Marsikje pa bi se te težave z lahkoto od-
pravile, če bi na terenu in pri okrajih naili
večje razumevanje za naše delo. če primer-
. jamo statistiko prebivalstva s statistiko
članstva organizacij »Partizan«, se nam na-
zorno pokaže porazna slika o tako nizkem
udejstvovanju našega prebivalstva s telesno
kulturo. V Celju je okrog 25.000 prebival-
cev, v dveh društvih »Partizan« pa je le
500 aktivnih telovadcev Res je, da se v Celju
večje število ukvarja z raznimi športi — ven-
dar jih tudi v vseh športnih društvih ni pre-
ko 1500 športnikov. Prav tako porazna slika
je v Celju-okolici. Celje-okolica je najobsež-
nejši okraj v Sloveniji, v društvih »Parti-
zan«, ki so pa edine telesno-vzgojne organi-
zacije, ker športnih dništev pravzaprav ni,
pa je le nekaj nad 1400 pripadnikov. Se
slabše stanje je v šoštanjskem okraju, kjer
je ▼ društvih »Partizan« le okrog 600 član-
stva! Le malo boljše je stanje v okraju Tr-
bovlje in Krško, kjer je v 13 društvih včla-
njeno 2500 telovadcev, že iz teh skopih šte-
vilk je razvidno, da pretežni del mladine se
ne ukvarja z nikakršno telesno vadbo, kar
vsekakor izredno kvarno vpliva na naše
splošno ljudsko zdravje, delovno zmogljivost
in pa na vrsto drugih negativnih pojavov,
ki jih danes povsod ugotavljamo, kjer je go-
vora o naši VTzgoji. Odveč bi bilo razpravljati
o vrednosti in koristih sistematične telesne
vadbe in vzgoje. Danes se celo vsak šport-
nik strinja z ugotovitvijo, da je pot do
športnih uspehov izredno trda in da je za
športni uspeh najboljša podlaga večletna vad-
ba v telovadnici. Pa pustimo to, kar mi-
slijo res pravi športniki! Zamislimo se malo
v izredno abstinenco naše mladine pri te-
lesno-vzgojnem in športnem udejstvovanju.
Marsikje se danes razpravlja o tem stanju,
ugotavljajo napake in šibkost di-uštev »Par-
tizan«. Naprej se pa voz ne pomakne. Zato
bi bila dolžnost vseh naših družbenih orga-
nizacij, Partije, oblasti, zlasti pa mladinske
organizacije, da bi bile v prvi vrsti anga-
žirane kot pobudnik pri ustanavljanju novih
društev »Partizan« in jim nato pomagale k
organizacijski učvrstitvi in pri delu, da bi
postale res privlačne za našo mladino in da
bi v njih bila deležna pravilne vzgoje. Te-
žiti moramo za tem, da ustanovimo v bližnji
bodočnosti v vsaki občini društvo »Partizan«,
da v večji meri skrbimo za materialne po-
goje dela teh društev in da jim nudimo tudi
Atletika
ATLETINJE  KLABIVARJA NA DRLGEM,
ATLETI PA NA 4. MESTU V DRŽAVI
V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu
finale državnega ekipnega prvenstva v atle-
tiki, ki je pač najzanimivejša atletska pri-
reditev, ker odloča o vrstnem redu najbolj-
ših atletskih kolektivov v Jugoslaviji. Atletski
kolektiv Kladivarja se je vsa leta po osvo-
boditvi od kar je bilo osnovano to tekmo-
vanje, uvrstil med najboljše ekipe v Jugo-
let celo državne prvakinje, atleti pa so do-
slaviji. Znano je, da so bile atletinje nekaj
slej dosegli v tem tekmovanju najvišje 3.
mesto.
Letos je bilo tekmovanje v Zagrebu iz-
redno slabo organizirano. Sodniški zbor je
delal težke napake, organizacija celotne pri-
reditve pa je bila tako slaba, da slične ni-
smo pričakovali od sicer zelo sposobnih za-
grebških atletskih delavcev.
Naši atleti se tokrat niso dobro odrezali.
Dosegli so sicer visoko mesto — četrto v dr-
žavi — vendar bi po svojih zmožnostih in
letošnjih rezultatih povsem zaslužili eno me-
sto višje, ki so ga tudi, pričakovali. Vendar
se je tekmovanje v soboto vršilo pod naj-
težjimi pogoji v neprestanem dežju, razmeh-
čanih napravah in tekališču ter mrazu. Na
nekatere tekmovalce Kladivarja so te okol-
nosti izredno slabo vplivale in niso dosegli
svojih običajnih rezultatov. Izgubljali so
dragocene točke tam, kjer so najmanj pri-
čakovali, razlika med Dinamom iz Zagreba
in Kladivarjem se je večala in po prvem
dnevu je Dinamo že imel preko 1000 točk
prednosti, ki jo atleti Kladivarja v drugem
dnevu tekmovanja niso mogli znižati v toliki
meri, da bi dosegli 3. mesto. Od atletov je
precej zatajil Lorger, ki je izven forme,
slab je bil Koštomaj na 10.000 m, oba me-
talca diska in skakača v skok v daljino.
Izredno je zadovoljil Hanc v teku na 5000
metrov, na progi, za katero se ni priprav-
ljal, pa je kljub temu dosegel lep rezultat.
Atletinje so imele tokrat lepo priliko, da
bi po dveh letih zopet osvojile naslov dr-
žavnega prvaka. Lep prehodni pokal Politike,
ki je bil že dve leti v Celju, so si tokrat
priborile že tretjič zapovrstjo atletinje Mla-
dosti, letos s tretjo zmago v trajno last.
Ni^e atletinje so v vseh disciplinah dosegle
slabše rezultate kot običajr.o, izredno pa je
odpovedala Knez Ivanka, ki je preskočila
komaj višino 135 cm, pri skoku v daljino pa
je dosegla le 5 m.
Atleti Kladivarja so v letošnjem letu za-
sedli 4. mesto s 28.382 točkami, pred njim
pa je Partizan s 33.042. Crvena zvezda »
31.436 in Dinamo z 28.820 točkami, za Kla-
divarjem pa Odred s S7.033 in Mladost s
26.846 točkami.
Atletinje Kladivarja so od lanskega leta
napredovale za eno mesto. Z 12.706 točkami
so na 2. mestu, pred njimi je Mladost s
13.452 točkami, za njimi pa Odred z 12.425,
Senta z 11.603. Sloboda z 11.269 in Dinamo z
10.969 točkami.
vso moralno podporo. S takin. odnosom kot
ga je bil doslej deležen najvišji organ orga-
nizacije »Partizan«, okrožni odbor v Celju,
ki od svoje ustanovitve ni prejel nobene pod-
pore od merodajnih čniiteljev, pač moramo
takoj prekiniti, ker sicer ne moremo priča-
kovati zboljšanja dela v organizaciji, Ш bi
morala v svojih vrstah zbrati največ delavske,
kmečke in šolske mladine in jim posredovati
pravilno telesno vzgojo, ki ima odločujoč
pomen za razvoj naše mladine in družbenega
življenja. Jug
Nogomet
VISOK PORAZ KLADIVARJA IN
KOVINARJA IZ ŠTOR
Kladivar se je v nedeljo v prvi prven-
stveni tekmi nove slovenske lige v vzhodni
skupini srečal doma z mariborskim želez-
ničarjem. Celjani so doživeli hud poraz s
6:1 (2:0). Priznati si moreuno, da tak.ínega
poraza po zadnjih igrah Kladivarja nismo
pričakovali. Krivdo za to nosi celotno mo-
štvo, ki je razen posameznih izjem popol-
noma odpovedalo. Napad je bil izredno me-
hak in je vse preveč okleval v zaključnih
akcijah. V krilski vrsti je najbolj zadovoljil
Dobrajc, Ili je bil povsod in se je res po-
žrtvovalno boril ves čas tekme. V obrambi
je bil najboljši Mauer, tu in tam se je iz-
kazal tudi vratar Klanjšek. železničar iz
Maribora je prikazal lep nogomet in si je
zasluženo priboril obe točki. Celjane so pre-
kašali v hitri igri, smiselnejših komblna-
cijEih, učinkovitejšem streljanju in v star-
tanju na prvo žogo. Temu še moramo pri-
dati izredno, borbenost in požrtvovalnost.
Izgleda, da se Mariborčani v polni meri za-
vedajo pomena vsake tekme, ker bodo le
na ta način lahko prišli na boljše mesto v
prvenstvenem tekmovanju naslednjega leta.
V predtekmi so se mladinsko moštvo Kla-
divarja in B moštvo železničarja razšli z
rezultatom 2:2  (0:0).
Kovinar iz štor je kot novi član slovenske
lige doživel hud poraz v Stmiišču proti
Alunainiju. Tekmo so Štorjani izgubili kar
s 7:1.
Namizni tenis
2ELEZNIČARSKO  ŠPORTNO  DRUŠTVO
CELJE IMA NAMIZNO-TENIŠKO SEKCIJO
Konee preteklega tedna je bil pri ŽSD
Celje ustanovni sestanek namizno-teniške
sekcije. Pobudo upravnega odbora društva,
da z ustanovitvijo te sekcije poživi delo tudi
na tem polja športnega udejstvovanja, ki
ima T Celju že lepe tradicije, so z velikim
veseljem sprejeli ne samo nekdanji igralci
namiznega tenisa iz Celja, ampak tudi mla-
dina, ki se je ustanovnega sestanka in že
prvih treningov udeležila v velikem številu.
Na tem sestanku je bilo izvoljeno prvo
vodstvo sekcije, ki ji načeluje šef celjske
železniške postaje tov. Lešnik, tehnični re-
ferat pa je prevzel tov, M. Božič.
Že prvi sklepi ustanovnega sestanka zago-
tavljajo sekciji širok razmah. V veliki dvo-
rani (bivša železničarska menza) so redni
treningi vsak torek, četrtek in soboto. V
sredini naslednjega tedna pa bo odprto
prvenstvo namizno-teniške sekcije ŽSD Celje,
na katerem bodo lahko igrali vsi člani sekci-
je in vsi neregistrirani igralci iz Celja. To
tekmovanje bo pravzaprav namenjeno mla-
dini z željo, da bi se v čim večjem številu
vključila v sekcijo. -mb-
Odbo)ka
ODBOJKA   V   SAVINJSKI   DOLINI
Zadnji dve leti je dosegla odbojka v Sa
vinjski dolini razveseljiv razvoj. Iz tako-
imenovanih divjih moštev so nastala tekmo-
vanja in letos je stopilo v vrste slovenske
conske lige mlado moštvo Šempetra, ki je
doseglo z enakim številom točk kot Fuži-
nar-Ravne drugo mesto, kar je za prvo leto
tekmovanja zadovoljiv uspeh, kajti tako so
dosegli pravico sodelovati na turnirju za
vstop v slovensko kvalitetno ligo, v kateri
sodelujejo bivši zvezni ligaši ter slovenski
prvak.
Mladinsko moštvo je sodelovalo na Mla-
dinskem prvenstvu Slovenije v dneh 6. in 7.
septembra t. 1. v Ljubljani, kjer je v kon-
kurenci 13 moštev doseglo šesto mesto. Mo-
štvo Šempetra je presenetilo s požrtvoval-
nostjo, naravno pa je, da še moštvu manjka
tehnike, toda z dobro voljo in strokovnim
treningom upamo, da bo moštvo v prihodnji
sezoni odločno stopilo v boj za najboljše
mesto. Moštvo ho moralo dobiti naraščaj,
preko zime pa izkoristiti telovadbo. Matično
društvo TVD Partizan, Šempeter, pa bo mo-
ralo najti nekoliko več razumevanja za to
mlado sekcijo.
Drug predstavnik v ligi je Beton iz Celja,
ki ga V večini sestavljajo igralci iz Braslovč,
Sodeloval je že preteklo leto v slovenski ligi,
vendar z malo uspeha, a se tudi v tem letu
ni popravil, čeprav ima vse možnosti raz-
voja.
Razen teh dveh moštev jih je še cela vrsta,
ki so doslej nastopala v medsebojnih tek-
movanjih, tako so bili na vseh Javnih ria-
stopih tudi turnirji v odbojki ter je moštvo
Šempetra osvojilo 3 pokale. Sodelovali so:
Petrovce, Liboje, Žalec, Braslovče, Gomilsko,
Vransko, dočim je Prebold, ki je bil nekoč
močan, zaspal. Prizadevanje Tekstilne to-
varne Prebold pa naj jih zdrami in z veseljem
bomo pozdravili njih nastop v prihodnjem
letu. Mladinsko moštvo Gomilskega je sode-
lovalo na republiškem prvenstvu Partizana
v Ljubljani, vendar tako močni konkurenci
še ni doraslo.
Odbojkarskih moštev je v Savinjski dolini
9, zato je treba ta moštva združiti v »Tek-
movanju Savinjskih moštev«, kar bi še bolj
pospešilo razvoj odbojke in se ne bi več
dogajalo, da na okrajnem in okrožnem pr-
venstvu nastopijo le po 3 ekipe, ženskima
ekipama Petrovč ter Celja pa je nuditi več
priložnosti za tekmovanja.
V zgodnji pomladi namerava Šempeter pri.
rediti trening pod strokovnim vodstvom tre-
nerja, zato. naj društva pripravljajo svoje
tekmovalce preko zime v telovadnici, da bo
uspeh čim večji.
Šah
TURNIR  V.   KATEGORNIKOV
Celjski šahovski klub je pred dnevi or
ganiziral turnir petokategornikov z dvanaj-
stimi udeleženci. Igralni dnevi so vsak pone-
deljek, sredo in petek. Po šestem kolu vodi
Plavčak s 4 in pol točkami, sledijo: črnali
3 (1), Pertinač 3, Ermenc in Kolenc po ;
in pol, Rojs 2 (1), Pukmajster in Videtič p(
2, Ključar 1 in Hndolin pol točke. Lipovšel
in Kantušar sta po prvih neuspehih odsto-
pila, kar je graje vredno in potrebno, da c
zadevi razpravlja turnirski in nadzorni od
bor.
KVALIFIKACIJSKI  TURNIR  CŠK
Prejšnji četrtek je v šahovskem domu pri
čel kvalifikacijski turnir Celjskega šahov-
skega kluba. Turnir ima dvanajst udeležen-
cev, med njimi tudi Pikel Hedo, kar da
slutiti, da bo v tej šahovski sezoni tudi žen-
ska sekcija zaživela. K temu bo gotovo mno-
go pripomogla tudi prvakinja Slovenije, naši
Lojzka Pongrac, ki se je med tem zopei
trajno naselila v Celju.
OBJAVE IN OGLASI
DR. STEGNAR MARJAN, specialist za
otroške bolezni, je otvoril v Celju privatno
prakso. Ordinira od 14,30—15,30. Savinjsko
nabrežje št, 6.
KLEPARSKE POMOČNIKE in priučene kle-
parje za stavbna dela sprejme Dolžan
Franjo, Celje.
PRODAM mizarski skobeljnik (Hobelbank)
in mizarsko orodje. Zagata 2.
PRODAM nov inventar za podeželsko trgo-
vino. Naslov v upravi lista.
PRODAM nov štedilnik, moško kolo, šivalni
stroj in razne pohištvene predmete. Naslov
v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO iščeta dva mirna sam-
ska tehnika. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Celju z
enakim ali večjim v Št. Juriju pri Celju.
Naslov v upravi lista.
RAZGLAS y
V smislu tar. št. 20—24 tarife davka na
promet Se smatrajo vsi proizvajalci vina in
žganja tudi lastnega pridelka za davčne za-
vezance in so zaradi tega dolžni svoj celotni
pridelek vinskega mošta prijaviti takoj po
končani trgatvi ali najpozneje do 30. 10. 1952
Svetu za gospodarstvo, Upravi za dohodko
pri MLO Celje.
Nadalje so proizvajalci vinskega mošta
dolžni, da obvezno prijavijo tudi vsake koli-
čine vinskega mošta, ki ga bodo v času od
trgatve pa do popisa zalog odsvojili, t. j. pro-
dali, poklonili ali zamenjali.
Prav tako je prijaviti vsako žganjeknho т
smislu navodil v Finančnem zborniku št. 21-51
vsaj 24 ur pred pričetkom žganjekuhe.
Piñjavo je vložiti nstmeno ali i^smeno
Svetu za gospodarstvo. Upravi za dohodke
pri MLO Celje.
Zoper tiste, ki ne bodo v določenem roku
prijavili pridelka vinskega mošta, kakor tudi
zoper tiste, ki ne bodo prijavili proizvajanja
žganja 24 ur pred pričetkom proizvodnje, bo
uveden kazenski postopek za davčni prekršek,
oziroma zaradi davčne zatajitve.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
MLO Celje
Svet za gospodarstvo. Uprava za dohodke
NEDELJSKA   ZDRAVNIŠKA   SLUŽBA
Dne 5. 10. 1952 tov. dr. čerin Josip, Celje,
Cankarjeva ul. 9. Nedeljska zdravniška de-
žurna služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU
Sobota, dne 4. oktobra ob 20: Priestley
»OD RAJA PA DO DANES«. Abonma za de
lovne kolektive. (Rdeči.)
Torek, dne 7. oktobra ob 20: Priestley
»OD RAJA PA DO DANES«. Abonma »To
rek« ^Rdeči tisk na belem papirju).
Sreda, dne 8. oktobra ob 20: Priestley
»OD БАЈА PA D ODANES«. Izven.
Četrtek, dne 9. oktobra ob 20: Priestley
»OD RAJA PA DO DANES«. Izven.
Sobota, dne 11. oktobra ob 20: Priestley
»OD RAJA PA DO DANES«. Gostovanje '
Šentjurju.
Nedelja, dne 12. oktobra ob 16: Priestley
»OD RAJA PA DO DANES«. Gostovanje i
Šentjurju.
Sreda, dne 15. oktobra ob 15: Oscar Wilde
»IDEALNI SOPROG«. Gostovanje Akademiji
za igralsko umetnost Ljubljana. (Zaključeni
predstava za I. drž. gimnazijo.)
Sreda, dne 15. oktobra ob 20: Oscar Wilde
»IDEALNI SOPROG«. Gostovanje Akademij
za igralsko umetnost Ljubljana. (Izven. Abo
nenti imajo prednost).
Četrtek, dne 16. oktobra ob 15: Osca
Wilde: »IDEALNI SOPROG«. Gostovanj
Akademije za igralsko umetnost Ljubljana
(Zaključena predstava za učiteljišče in ostal
srednje in strokovne šole).
Četrtek, dne 16. oktobra ob 20: Osca
Wilde: »IDEALNI SOPROG«. Gostovanj
Akademije za igralsko umetnost. Ljubljan
(Izven. Abonenti imajo prednost).
Predprodaja vstopnic dva dni pred pred
stavo in na dan predstave dve uri pred pri
četkom predstave.
OBJAVE   TRGOVINSKO-GOSTINSKE
ZBORNICE CELJE-MESTO
Diskusijski večer
Trgovinsko-gostinska   zbornica   vabi   va
svoje člane in ostale gospodarstvenike, da s
udeležijo prvega diskusijskega večera, ki b
v petek, dne 10. oktobra ob 18. uri v stekler
dvorani Hotela »Evrope«. Na dnevnem red
je   razpravljanje:   1.   kaj   lahko  posamezn
podjetja prodajajo in 2. ali je možno tesne]
še  sodelovanje   med   celjsko   industrijo   i
trgovino.
Trgovinsko-gostinska zbornica
IZLET V TRST. Putnik Celje prireja du
9. novembra 1952 izlet v Trst. Cena s korr
pletno oskrbo 4600 din na osebo, bre
oskrbe 2600 din. Prijave sprejema posle
vainica Putnika Celje do 15. oktobra 195!
Vse informacije pri  Putniku.
K I IV O
KINO METROPOL
Od 30. 9. do 6. 10. ameriški barvni fili
»SMOKY«
Od 7. do 13. oktobra francoski fili
»SLAVČKI V KLETKI«
KINO DOM
Od 30. 9. do 6. 10. 1952 ameriški fili
»ČLOVEK DIVJEGA ZAPADA«
Od 7. do 9. 10. 196C2 angleški fiH
»ANA KARENINA.
Od 10. do 13. 10. 1952 ameriški fiH
»NAŠ VILI JE JUNAK«