Aktualno Ptuj • Državi se očitno ne mudi z odkupom Semenarskega centra O Stran 3 Štajerski Podjetništvo Haloze • Kolesa že imajo, ne vedo pa, kako jih izposojati ... O Stran 5 Ptuj, petek, 6. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 60 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR MEGHAN MARKLE Na prelomnici, marsikdo se čudi, ko jo vidi Pusljlin Sabadin liičez ekrane bo zavel Vsyež]v£t;eriž morja« Burak Ozgivit -.u^,.... Bi ga sploh prepoznali?! Spodnje Podravje • Nikoli končana zgodba o ptujski obvoznici S-ji in J-ji se množijo, rešitve ni na vidiku Civilno iniciativo za izgradnjo ptujske obvoznice skrbi ultimativni pristop države v smislu: vzemite optimizirano traso S4 ali pa nič. Ocenjujejo, da DARS s tiho podporo ministrstva za infrastrukturo namerno blokira in izsiljuje postopke odločanja glede rešitev o trasi bodoče ceste. Več na strani 7. Aktualno Starše • Sodelovanje med občinami zamrlo, table odstranili O Stran 2 Podravje CSD Ptuj • Pritožbe oskrbovalk, ki izvajajo pomoč na domu O Stran 5 V središču Podravje • Kakšne vsebine dati gradovom, da bodo ti živeli in ne životarili O Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Ormož • Prvič bodo imenovali Kogovskega vinskega kralja O Stran 9 Nečedne prakse FraMe iz Lenarta Pobral denar za kosilnico in je nikdar dostavil Aktualno • Volitve so naloga državnega pomena, kjer virus ne sme razsajati AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 3. avgusta 2021 Starše • V krožišča bodo namestili nove table Sodelovanje med občinami zamrlo, table odstranili Krožišči v Zlatoličju in Marjeti na Dravskem polju sta ostali brez okrasitve. V začetku leta so namreč odstranili table z nazivi pobratenih občin. To odločitev so sprejeli na občinskem svetu na pobudo svetnika Boštjana Munde, ki je dejal, da ga omenjene table »motijo«. Nekateri krajani pa menijo, da to dejanje ni bilo najbolj pametno, saj bi lahko table v obeh krožiščih ostale ne glede na število aktivnosti, ki so izvedene s pobratenimi občinami. Šlo je namreč bolj za simboliko, ki je občino Starše označevala kot kraj, ki je odprt za druge kulture in ljudi. Table z nazivi pobratenih občin bodo drugo leto zamenjale nove. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, novi župan Stanislav Grei-foner naj ne bi bil pretirano naklonjen sodelovanju s pobratenimi občinami. Table naj bi sicer odstranili zato, ker je sodelovanje z nekaterimi občinami iz sosednjih držav zamrlo. »Z vsemi temi kraji nimamo več takšnih pristnih stikov,« je na takratni seji izpostavil starški župan. V tem tednu pa smo na župana Greifonerja naslovili vprašanje, ali bodo morebiti table postavili kje drugje. V odgovoru nam je povedal, da jih bodo najverjetneje umestili v občinsko središče v Staršah, če bo tam dovolj prostora ... V prihodnjem letu nameravajo na vhodih v občino postaviti nove table, ki bodo označevale občinske meje, hkrati pa bodo na njih navedene tudi pobratene občine. »Sodelovanje s pobratenimi občinami bom v času svojega mandata vsekakor podpiral, če bo interes za sodelovanje obojestranski. Ker je število pobratenih občin veliko, je sodelovanje v nekaterih primerih precej zamrlo. Vsekakor pričakujem, da bodo bolj poglobljene stike s pobratenimi občinami vodile nekatere interesne skupine v občini, predvsem društva, morda tudi šola. Občina pa se bo vsekakor trudila, da bo primeren gostitelj,« je pojasnil Greifoner. Zaradi epidemije manj stikov s pobratenimi I v« • občinami Občina Starše je sicer pobratena s sedmimi občinami: Preding iz Avstrije, Venzone iz Italije, Kolan z otoka Paga na Hrvaškem in Lovas, Donja Voca, Mala Subotica iz Hrvaške ter občino Doboj Istok iz Bosne in Hercegovine. S pobratenimi občinami ohranjajo stik skozi družabne dogodke in raznovrstna srečanja. Njihova druženja je v zadnjem letu in pol nekoliko okrnila epidemija, pred tem pa so se redno srečevali in stkali pristne prijateljske vezi. Na letošnji žetvi v juliju so jih lahko po dolgem času spet obiskali gostje iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Skupno druženje s plesom in pesmijo je potekalo skozi ves dan. Župan občine Doboj Istok je celo prijel za koso in obiskovalcem prikazal, da je tudi sam vešč košnje. Med drugim so obujali spomine na druženja v preteklih letih in že kovali skupne načrte za prihodnost. Starška društva si namreč prizadevajo, da bi jim lahko obisk v kratkem vrnili. Če bo možno, se bodo nekateri še letos organizirali in se k njim odpravili v lastni režiji. V občini Starše sicer deluje 47 različnih društev na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Letos so bila na razpisih za delovanje društev na razpolago sredstva v višini okoli 160.000 evrov, kar je podobno kot v preteklem letu. Estera Korošec Lenart • Nadaljevanje starih praks trgovskega podjetja FraMa Pobral denar za kosilnico in je nikdar dostavil O lenarški FraMi, podjetju, ki prodaja opremo za kmetijstvo, obrt in vrt, smo v našem časniku prvič pisali konec leta 2019, ko smo predstavili žalostno zgodbo takrat 82-letnega Frančiška Porente iz Pevnega nad Škofjo Loko. Na osnovi FraMinega reklamnega kataloga kmetijske mehanizacije, ki ga je prejel na dom, se je julija 2014 odločil za nakup traktorja Impodan 404 po zanj ugodni ceni 12.150 evrov. Plačal gaje v celoti ob naročilu, dobil pa naj bi ga v mesecu dni A minevali so meseci in leta, traktorja še kar ni (bilo), razlogi pa finančne težave podjetja. Z enako zgodbo pa seje nedavno srečal še en kupec FraMe. Spomnimo, da je trgovina takrat delovala v okviru podjetja Servo-stan, to pa je pristalo v prisilni poravnavi in slednjič zaprlo svoja vrata, zato se je nesrečni kupec lahko le obrisal pod nosom, saj mu traktorja niso nikoli dostavili. Pomagali niso niti opomini pred tožbo niti vložena kazenska ovadba zaradi poslovne goljufije, saj jo je tožilstvo zavrnilo z ugotovitvijo, da so se »finančne težave družbe začele po tem, ko je bil denar oškodovanca že nakazan, na njegove pozive, ker traktor ni bil dobavljen, pa so se v družbi Servostan, d. o. o., konkretno odzvali in tudi pojasnili, da so se znašli v finančnih težavah ter da morajo sprejeti sanacijski načrt«. Po mnenju tožilstva torej ni šlo za prikrivanje ali zavajanje, sprožitev postopka poenostavljene prisilne poravnave in nato sklep o njeni potrditvi pa dokazujeta, da je družba konec leta 2014 zares pristopila k reševanju finančne situacije. »Glede na takšno dejansko stanje kaznivega dejanja ni mogoče očitati, zato je bilo ovadbo treba zavreči, je pa vsekakor podana civilna odgovornost,« so v zavrnitvi ovadbe zapisali kranjski tožilci. Kot rečeno, je trgovina FraMa delovala v okviru podjetja Servostan, to pa je bilo 31. avgusta 2018 izbrisano iz registra poslovnih subjektov, torej prisilna poravnava ni bila uspešna, Porenta pa se ni imel več na koga obrniti, zato je ostal brez traktorja. Po poti nesrečnega kupca traktorja Da pozna primer Porenta in se z gospodom tudi večkrat sliši, hkrati pa obžaluje, da se je ta znašel v vrtincu finančnih težav zdaj že nekdanjega Servostana, nam je pred dvema letoma dejal Čuček Bezjak. ■ I OBRT KMETIJSTVO SERVIS Na lenarško trgovino FraMa letijo očitki o goljufanju strank. Foto: arhiv M24 Propad zloglasnega Servostana, FraMa je ostala Kot rečeno, je trgovina FraMa delovala v okviru podjetja Servostan, to pa je bilo 31. avgusta 2018 izbrisano iz registra poslovnih subjektov, torej prisilna poravnava ni bila uspešna. A zgodba tu še ni končana. Če je propadel Servostan, pa za seboj ni potegnil tudi trgovine, saj slednja deluje še naprej, le da tokrat pod okriljem novoustanovljenega podjetja FraMa, d. o. o., katerega lastnik in direktor je Miran Čuček Bezjak. Poslovnih odločitev Servostana že pred dvema letoma ni želel komentirati, ker naj bi bil v njem, kot je takrat povedal, samo zaposlen, ne pa tudi odgovorna oseba. Formalno to sicer drži, saj je bila takrat direktorica Servostana njegova soproga Mojca Čuček Bezjak, primarna dejavnost podjetja pa je bilo upravljanje z lenarškimi stanovanji. V tistem času je bilo podjetje vpleteno v veliko lenarško afero Rezervni sklad, v kateri naj bi vodstvo izpraznilo celotni rezervni sklad 400 etažnih lastnikov, ki jim je nato zaradi neplačanih obveznosti grozil celo izklop ogrevanja in vode. V skladu privarčevanega denarja lastniki niso nikdar dobili nazaj, zaradi tega pa so padale tudi kazenske ovadbe. Ker pa je bil traktor prodan pod blagovno znamko FraMa, je uslužno dodal, da išče variante, kako bi Frančišek Porenta po več letih le dočakal svoj plačani traktor. Ali je Porenta v tem času traktor dobil ali ne, nismo izvedeli, saj nam ga ni uspelo priklicati, prav tako nam tega ni ne potrdil ne zanikal Čuček Bezjak, ki bi se nam gotovo z veseljem pohvalil, če bi rešil več let trajajočo agonijo gorenjskega kmeta, za katero je vsaj moralno, če ne tudi formalno, odgovorna družina Čuček Bezjak. A trgovine FraMa se nismo znova »lotili«, ker bi nam v poletnem času kislih kumaric zmanjkalo drugih tem. Nikakor ne, kaže namreč, da ustanovitev novega podjetja ni prinesla tudi novega načina poslovanja, saj se več kot očitno nadaljujejo stare prakse. Na naše uredništvo se je obrnil Dušan Potočnik, ki je zakorakal po poti nesrečnega kupca traktorja. Goljufanje kupcev? »V lanskem maju sem v FraMi naročil kosilnico Muta in zanjo po predračunu, ker tako pač poslujejo, plačal 3.400 evrov. Rok dobave je bil 20 do 30 dni, torej bi moral kosilnico dobiti najkasneje do konca junija. To se ni zgodilo, prodaja- ef - i *** Foto: arhiv Svet24 Dušan Potočnik je maja lani po predračunu vplačal kosilnico, ki je do konca julija letos ni dobil. Vračilo kupnine zdaj terja prek sodišča. lec pa na moje večkratne pozive o dobavi naročenega in plačanega ni reagiral, vrniti pa ni hotel niti kupnine. Zato sem ga prijavil dravograjskemu tržnemu inšpektoratu, ki je po neuspešnem posredovanju predal postopek na celjsko sodišče za izterjavo kupnine.« Od takrat je minilo že leto dni, Potočnik pa še vedno nima ne kosilnice ne denarja. »Verjamem, da z gospodom, ki že od leta 2014 čaka na svoj traktor, nisva osamljena primera, me pa hkrati čudi, kako je mogoče, da lahko nekdo pri nas tako goljufa ljudi in nemoteno dela dalje po sistemu Staro podjetje, novo podjetje, ista imena. Koga pravzaprav ščitijo inštitucije, ki bi morale biti na strani potrošnika?« se je maja letos jezen in razočaran spraševal Potočnik. Direktor se brani Takrat smo se takoj obrnili na direktorja Čuček Bezjaka, ki pa zaradi bolezni ni bil dosegljiv za kakršnekoli izjave; obljubil nam je, da nas bo poklical takoj, ko bo zdrav. Po dobrih dveh mesecih čakanja in večkratnih neuspešnih poskusih smo ga le priklicali. »O konkretnem primeru vam zdaj ne morem ničesar povedati, saj sem do 18. avgusta na dopustu. Pokličite me po tem datumu, ko bom imel pri sebi več informacij. Je pa dejstvo, da je za nami težko leto. Devet mesecev smo bili zaprti, na tržišču so se pojavile težave z dobavami izdelkov in zlasti z dodatnimi deli. Delamo na tem, da rešimo vse take primere, in sicer s kompenzacijami, za kar smo si zadali tudi rok, in sicer med 15. septembrom in 30. oktobrom letos,« je še dejal lastnik FraMe. Ni pa nam pojasnil, kako je bila njegova trgovina v času lockdowna zaprta, če pa v njej prodaja kmetijsko mehanizacijo. Za katero vemo, da je sodila med izjeme ... Kakorkoli, zgodbo bomo spremljali do konca. Senka Dreu Foto: CG petek • 6. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Volitve so naloga državnega pomena, kjer virus ne sme razsajati Na volišče brez preverjanja PCT-pogoja V slovenjegoriških občinah Destrnik in Juršinci bodo jeseni potekale nadomestne volitve za člana občinskega sveta, in sicer na Destrniku 12. septembra, v Juršincih pa 10. oktobra. Kot je znano, je destrniška svetnica z liste Najprej Destrnik župana Franca Pukšiča Doroteja Muršec odstopila iz osebnih razlogov, v Juršincih pa Donald Rus ne bo več neodvisni svetnik, saj je v začetku junija postal direktor Policijske uprave Maribor, funkcija prvega moža mariborskih policistov pa ni združljiva s svetniško. Ker je do rednih lokalnih volitev še več kot šest mesecev, je treba v volilnih enotah, v katerih sta omenjena zdaj že nekdanja svetnika kandidirala, opraviti nadomestne volitve. V občini Destrnik bodo šli ponovno na volišče prebivalci Ločke-ga Vrha in Vintarovcev. Po doslej znanih informacijah se za mesto občinskega svetnika potegujeta »županov« kandidat Marjan Irgl, sicer poveljnik destrniške CZ, na strani opozicije pa Majda Kunčnik, predsednica PGD Desenci in življenjska sopotnica najglasnejšega Pukšičevega nasprotnika v občinskem svetu Branka Horvata. V občini Juršinci pa se bodo oktobra na volišča odpravili prebivalci volilne enote Mostje-Kukava--Hlaponci. Kdo so kandidati, ki se bodo potegovali za Rusov stolček, uradno še ni znano, bo pa izbranec zasedel trenutno prazno deveto mesto v občinskem svetu. Javni dogodek, ki to ni Glede na trenutno veljavni odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki je stopil v veljavo 23. julija, pa se postavlja vprašanje, kako bodo lokalne skupnosti organizirale nadomestne volitve, če upoštevamo, da volitve sodijo med javne shode in prireditve oziroma predstavljajo organiziran dogodek. Po novem so namreč organizatorji vseh javnih shodov in prireditev dolžni pregledovati, ali udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Če oseba tega pogoja ne izpolnjuje, ji organizator ne sme dovoliti udeležbe na prireditvi. Prav tako mora organizator na vidnem mestu pisno obvestiti udeležence o dolžnosti spoštovanja pogoja PCT. Odlok še določa, da v primeru, ko organizator sam ne zagotavlja preverjanja pogojev PCT, to nalogo poveri varnostni službi. Glasovanje po pošti ali na domu? Bodo člani volilne komisije na posameznih volilnih mestih PCT--pogoj preverjali z novo aplikacijo, ki zadnje dni razburja strokovno in laično javnost? Ta je namreč po prvem propadlem poskusu od konca julija znova na voljo. Spomnimo, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) PCT-aplikacijo s či-talcem QR-kode najprej predstavil 23. julija, a jo še isti dan umaknil. Po novem je aplikacija za preverjanje EU Covic potrdil s QR-kodo pripravljena na način, da prikaže zgolj, ali je PCT-pogoj izpolnjen ali ne, niso pa več prikazane druge osebne informacije, pa čeprav so te prosto vidne na natisnjenem digitalnem EU Covic potrdilu. Foto: Sta/M24 In kako bodo volili tisti, ki ne izpolnjujejo PCT-pogoja? Jim bo omogočeno glasovanje po pošti, se bodo člani občinskih volilnih komisij odpravili na njihove domove? Bodo zanje župani zagotovili brezplačno testiranje pred prihodom na volišče ali ga bodo morali plačati sami, čeprav v primeru slednjega najbrž tisti, ki PCT-po-goja ne izpolnjujejo, preprosto ne bodo volili. Naloge države nad ukrepi Po odgovore smo se najprej obrnili na vladni urad za komuniciranje, kjer so naša vprašanja izzvenela v prazno, in na NIJZ. Na slednjem so nam na kratko povedali, da je »za interpretacijo odloka o zbiranju oseb pristojno Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Šele na MNZ smo izvedeli, da so volitve dogodek, ki je očitno nad ukrepi za preprečevanje okužb, ki sicer veljajo pri organizaciji javnih dogodkov. Pojasnili so namreč, da se »Odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SAR-S-CoV-2 ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih služb in za organe političnih strank«. Da pa je pri organizaciji volitev kljub temu treba upoštevati aktualna priporočila NIJZ, so še dodali. Senka Dreu Ptuj • Rok za odkup Selekcijsko-poskusnega centra (SPC) Ptuj podaljšan do konca leta Državi se očitno ne mudi z reševanjem slovenskih semen Leto in polje že minilo, odkar je Semenarna Ljubljana za 5,5 milijona evrov prešla v roke srbskega poslovneža Dušana Mojsiloviča oziroma podjetja Villager iz agroživilske skupine Agromarket. Vse od takrat čakamo, kakšna usoda čaka Selekcijsko-poskusni center (SPC) Ptuj. Foto: CG Ta namreč skupaj s prodajalnami Kalie deluje v okviru Semenarne Ljubljana, zaradi prodaje enemu največjih proizvajalcev in prodajalcev semen na Balkanu, ki je izrazito tržno usmerjen ter ga kot tujca razvoj in žlahtnjenje slovenskih semen ne zanimata kaj veliko, pa je ogrožena ohranitev slovenskih sort. Dodatno skrb vzbuja tudi dejstvo, da novi lastnik prihaja iz države, v kateri so gensko spremenjena semena že dovoljena. Možnost izločitve zaradi nacionalnega pomena Prav zato je v nakupni pogodbi, sklenjeni marca lani, spomnimo, da je del kupnine šel za nakup lastniškega deleža od Deželne banke Slovenije (DBS), preostanek pa za odkup terjatev od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), predvidena možnost, da se SPC Ptuj v pol leta po nakupu prenese na tretjo osebo. Klavzula se nanaša na državo, ki naj bi ptujski center zaradi njegovega pomena za prehransko varnost odkupila in preko enega od svojih podjetij obdržala v svoji lasti. A birokratski mlini meljejo počasi, saj do danes postopki še niso niti blizu zaključka. Znano je sicer, da je vlada junija lani sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij, to nalogo pa naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). SPC Ptuj naj bi prešel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), a država mora za ta prenos prej postaviti pravne okvire. Roki zanj so bili že večkrat prestavljeni, zadnji, ki je bil določen do konca julija, je po novem podaljšan do konca leta. Vprašanje pa je, kako dolgo je srbski lastnik še pripravljen na prodajo oziroma za kakšno ceno. B | • • • V» Najprimernejši prenos na Kmetijski inštitut, a ... Ker SPC Ptuj ohranja lokalne genske vire, izvaja vzdrževanje in vzdrževalno selekcijo lokalnih sort ter ima potrebno znanje za opravljanje teh nalog, je najustrezneje, da se prenese na inštitucijo z ustreznimi znanji, menijo na kmetijskem ministrstvu: »Izvajalec javne službe nalog rastlinske genske banke ter javne službe v vrtnarstvu in poljedelstvu, ki so tudi najbolj vsebinsko povezane z dejavnostmi SPC Ptuj, je Kmetijski inštitut Slovenije s podiz-vajalci, zato je tudi najprimernejši za njegov prevzem. SDH je proučil različne opcije odkupa SPC Ptuj, tudi na način, da namesto prenosa obrata SPC Ptuj na KIS poskuša sklep vlade realizirati z ustanovitvijo gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat.« ... ne brez ustreznih pravnih okvirov Zgovornejši pa so bili na SDH. »Aprila opravljena analiza finančnih svetovalcev je pokazala, da dejavnosti v okviru obrata SPC Ptuj ni mogoče dolgoročno stabilno in uspešno opravljati kot gospodarsko dejavnost, prav tako pa država ni zagotovila podlag za ustanovitev entitete, ki bi dejavnost opravljala kot gospodarsko javno službo. Tako SDH tudi nima podlag za ustanovitev javnega podjetja. Glede na situacijo smo ministrstvu predlagali, da bi SDH zgolj začasno ustanovil gospodarsko družbo, zato da bi ta v roku, ko velja nakupna opcija, odkupila obrat SPC Ptuj, nato pa bi se predvidoma v začetku leta 2022 premoženje novoustanovljene gospodarske družbe na podlagi posebnega zakona, ki bi ga moral Državni zbor šele sprejeti, preneslo na KIS, družba pa bi brez likvidacije prenehala,« so možne opcije predstavili na SDH. Časa sicer še dovolj, a kupnina raste Za tak pristop pa je nujno, da kmetijsko ministrstvo pridobi sklep vlade, da scenarij podpira, in potem na tej osnovi pripravi ustrezen zakon. »V tem zakonu se vzdrževalna selekcija semen v SPC Ptuj opredeli za javno službo in uredi prenos SPC Ptuj iz novoustanovljene gospodarske družbe v začetku leta 2022 na KIS, kar je bila skupno ugotovljena kot najboljša dolgoročna rešitev za tovrstno dejavnost. Osnutek akta o ustanovitvi take družbe in osnutke sklepov ustanovitelja imamo pripravljene, vendar so vsi scenariji, ki bi jih lahko samostojno izvedli na SDH, neizvedljivi, dokler se ne zagotovijo ustrezne pravne podlage, ki pa niso v naši pristojnosti,« še pojasnjujejo na SDH in dodajajo, da jim je v preteklih dneh uspelo podaljšanje opcije do konca letošnjega leta. »Menimo, da smo s tem pridobili dovolj časa, da bo država lahko izkazala interes in pravočasno sprejela ustrezne pravne podlage, tako da omenjeni alternativni scenarij ne bo potreben, saj se bo lahko v podaljšanem času uveljavitve opcije neposredno realizirala dokončna rešitev.« Če bo torej volja, je časa dovolj, toda kupnina za SCP Ptuj medtem nezadržno raste, saj naj bi se ta po informacijah, s katerimi razpolagajo v ekocivilni iniciativi Slovenije Ekoci, že podvojila, saj se je s prvotnega pol milijona evrov povzpela že na milijon. Senka Dreu 4 Štajerski Podravje torek • 3. avgusta 2021 Juršinci • Z županom Alojzom Kaučičem pred 27. občinskim praznikom Najbolj investicijsko naravnano leto Da takšnega leta še ni bilo, niti v najboljših časih, pravi juršinski župan Alojz Kaučič. 1,7 milijona evrov so namreč namenili za investicije, kar predstavlja skoraj 70 odstotkov občinskega proračuna. Foto: SD Alojz Kaučič: »Letos za investicije namenjamo skoraj 70 odstotkov občinskega proračuna.« Tudi lani, ko je bilo vse v znamenju epidemije, niso mirovali, ne nazadnje je v Juršincih potekala pomembna pet milijonov evrov vredna širitev tamkajšnjega doma upokojencev, katerega upravitelj in investitor je Dom upokojencev Ptuj. Spomnimo, da so se junija letos vrata prizidka doma končno odprla za nove stanovalce; v njem je prostora za 96 oseb v udobnih, eno- in dvoposteljnih sobah, stanovalci pa lahko iz njih ali terase občudujejo okoliško naravo. Vsako leto se lotijo rekonstrukcij najbolj dotrajanih cestnih odsekov; lani so tako med drugim obnovili odsek na Gomili v vrednosti 250.000 evrov, na vrsto pa sta prišli tudi cesti v Zagorcih in Drago-viču. »V načrtu so še ceste v Saku-šaku, Podgorcih in Gradiščaku, ki bodo skupaj stale skoraj 506.000 evrov. Kot je že znano, nam je za izgradnjo kolesarske poti uspelo pridobiti dodatna sredstva, zdaj imamo zanjo dobrega 1,2 milijona evrov, poleg tega bo strošek postavitve kolesarske brvi čez Pesnico prevzela Direkcija za ceste, kar za nas pomeni precejšen proračunski prihranek, saj bomo za brv plačali 'le' projektiranje, ki ga ocenjujem na približno 40.000 evrov,« razlaga Kaučič. Kljub počitnicam pa je živahno v juršinski osnovni šoli, saj tam gradijo dodatne učilnice, projekt pa mora biti končan do začetka novega šolskega leta. V občino se prise-Ijujejo mlade družine, zato v vrtcu in šolskih razredih postaja tesno za vse malčke in šolarje. »Šolsko podstrešje je bila najhitrejša, najcenejša in najenostavnejša rešitev. Ko smo spremljali trend naraščanja števila otrok, smo takoj računali na morebitno prihodnjo preureditev podstrešja, zato smo med energetsko sanacijo šole tja že napeljali vodo, kanalizacijo in elektriko, res pa je, da nismo pričakovali, da bomo morali v nadgradnjo že tako kmalu.« Na 220 kvadratnih metrih podstrešja bodo zdaj zrasle tri učilnice, kabinet in sanitarije, kar pomeni, da bo tam prostora za eno celo triado. Šolsko pritličje bodo namreč v primeru, da bo v vrtcu zmanjkalo prostora, namenili vrt- cu, šolarji pa bodo odslej uporabljali učilnice v prvem nadstropju in nove na podstrešju. Gradnja dodatnih učilnic je ocenjena na 430.000 evrov, kar za občino predstavlja velikanski finančni zalogaj, zato so stiskali pesti, da jim uspe na razpisu šolskega mi- nistrstva za sofinanciranje projekta. »In nam je. V rokah imamo že sklep, da bo država prispevala 214.000 evrov, torej bo pokrila približno polovico stroškov,« je zadovoljen Kaučič. Šola pa ne bo dobila le dodatnih prostorov, jeseni se bo menjalo tudi njeno vodstvo. Dolgoletna ravnateljica Jelka Sven-šek namreč odhaja v pokoj, krmilo pa predaja Mateju Sužniku z De-strnika, dosedanjemu učitelju računalništva na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt. Nadaljujejo se tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v okviru projekta Rune, s katerim nam bi bila z internetom pokrita skoraj vsa občina. Čeprav te ne potekajo tako hitro, kot si na občini želijo, bodo vztrajali, da podjetje Rune Enia, ki projekt vodi, v najkrajšem možnem času izpolni svoje pogodbene zaveze. Senka Dreu V avgustu v občini Juršinci praznujemo 27. občinski praznik. Občankam in občanom želim prijetno praznovanje. Zupan občine Juršinci Alojz Kaučič J Starše • Epidemija je vplivala tudi na delovanje Turističnega društva Kako na sestanek ali izlet, če je samo polovica članov cepljenih? Epidemiološke razmere so v preteklem letu močno zaznamovale tudi aktivnosti lokalnih turističnih društev. Slednja se namreč v prvi vrsti ukvarjajo z organizacijo različnih prireditev, promocijskih dogodkov, izletov, ki pa jih v času epidemije ni bilo mogoče izvajati. Podobne težave je imelo Turistično društvo Starše, ki vse do maja letos ni moglo normalno delovati. Po besedah predsednika Marjana Maleka bo veliko težav tudi v prihodnjih mesecih: »Ne vem, kako bomo sklicali sestanek v notranjih prostorih ali se podali na izlet, če je recimo polovica naših članov cepljenih, polovica pa ne.« Zaradi pogoja PCT se bodo nekateri člani težko udeleževali dogodkov, kjer bo prisotnih več ljudi. Še večji problem bo takrat, ko bo treba testiranje plačati, kar bo marsikomu predstavljalo prevelik strošek.« V začetku julija so sicer organizirali izlet v Svečino za vse člane, nato pa so se zbrali na tradicionalni žetvi - prvem dogodku v občini po dobrem letu in pol. Kljub negotovi situaciji so že pripravili program za tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni, ki bo letos postala polnoletna. Na vaškem središču se bodo zbrali 11. septembra, če bodo epidemiološke razmere še dopuščale druženje večjega števila ljudi na prostem. Ob tem si želijo, da bi ostale odprte tudi državne meje, saj so na večini starških dogodkov gostje iz pobratenih občin, s katerimi sodelujejo že vrsto let (Preding iz Avstrije, Venzone iz Italije, Kolan z otoka Paga na Hrvaškem, Lovas, Donja Voča, Mala Subotica iz Hrvaške ter občina Doboj Istok iz Bosne in Hercegovine). Epidemija je namreč preprečila tudi številna sodelovanja s sedmimi pobratenimi občinami, s katerimi ohranjajo stik skozi družabne prireditve in raznovrstna srečanja na občinski ter društveni ravni. Nov turistični produkt: izpiranje zlata ob reki Dravi Septembra bodo med drugim organizirali še tretjo delavnico v okviru projekta Zlato v reki Dravi, ki se je začel pred dvema letoma. Turistično društvo Starše je bilo ustanovljeno leta 2003. V vseh teh letih delovanja si v prvi vrsti prizadevajo za promocijo celotne občine. Ker slednja nima turističnih znamenitosti, so vso energijo in čas posvetili v organizacijo različnih prireditev, ki so prepoznavne in odmevne tudi čez mejo (Pozdrav jeseni, Bučijada, žetev in košnja na stari način, Šparglijada, Martinovanje...). Občina ima svojega viničarja, vinsko kraljico ter kralja in kraljico buč. Veliko truda vlagajo v ohranjanje tradicije in starih običajev. Večina prireditev poteka na vaškem središču v Staršah, ki navdušuje obiskovalce ob blizu in daleč. Turistično društvo Starše si prizadeva za promocijo kraja. S promocijo in trženjem bodo še malo počakali, saj se mora projekt najprej zaključiti. Njihova želja je, da bi v prihodnje v občino privabili iskalce zlata oz. dnevne goste, ki bi želeli preizkusiti izpiranje zlata in hkrati tudi kaj zanimivega doživeti. Vsekakor bodo morali najprej zadeve urediti pravno-formalno, da bodo lahko nov turistični produkt prodajali. To bi načeloma lahko prevzelo Turistično društvo ali pa katero izmed domačih podjetij oz. kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Spomnimo, da so s sredstvi Lasa v višini nekaj manj kot 50.000 evrov kupili vse potrebno opremo za izpiranje zlata, del denarja pa so namenili za iz- delavo študije na to temo. Glede na raziskave naj bi bilo v reki Dravi še okoli 17.000 kilogramov zlata. Pogrešajo vodnik in usmerjevalne table Člani društva bodo v prihodnje usmerjeni predvsem v promocijo kraja in turističnih ponudnikov. Želijo si, da bi bila vsa ponudba zbrana na enem mestu, in sicer v turističnem vodniku. Zelo dobrodošle bi bile tudi usmerjevalne table, da bi se obiskovalci oz. turisti v občini lažje znašli. »Je pa res, da turistično društvo deluje na prostovoljni bazi in se ne more primerjati z zavodi za turizem. Naš cilj je promocija občine skozi različne tradicional- ne prireditve in povezovanje različnih nosilcev turistične dejavnosti. Nismo pa pozabili niti na našo dediščino in bogato krajino,« je povedal Malek in dodal, da so ljudje sami velikokrat največja prepreka turističnemu razvoju kraja. Zato je zelo pomembno, da vsi krajani prepoznajo pomembnost lokalnih prireditev in jih na različne načine tudi podprejo. Ob tem je še kako dobrodošla naklonjenost lokalne politike, saj je za vsak projekt potreben denar. Turistično društvo je v lanskem letu za svoje delovanje in organizacijo prireditev od star-ške občine prejelo okoli 14.000 evrov, ta številka bo po napovedih Maleka enako visoka tudi letos. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG petek • 6. avgusta 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Haloze • Turistično ponudbo obogatili z električnimi kolesi, a se zapleta pri dogovorih Kolesa že imajo, ne vedo pa, kako jih izposojati ... Tudi občine Spodnjega Podravja so po vzgledu številnih ostalih slovenskih občin financirale nakup električnih koles in kolesarnic. Sam nakup pa ni dovolj, saj je treba vzpostaviti tudi sistem izposoje na način, da kolesa ostanejo nepoškodovana in v dobrem voznem stanju. Prav tako je treba preprečiti morebitne kraje baterij ali celotnega kolesa. Ob tem pa še dobro razmisliti o sami promociji eko mobilnosti oz. vožnje z električnimi kolesi. Če se bo na kolesih nabiral prah, take investicije vsekakor niso smiselne. Načrtovalci oz. občine bi zato morale še pred pripravo omenjenih projektov pripraviti natančno analizo stanja, hkrati pa pred prijavo na razpise razmisliti tudi o tem, na kakšen način bo izposoja sploh mogoča. Kar pa vsi očitno niso ... Kot smo že poročali, je trem haloškim občinam (Majšperk, Pod-lehnik in Zavrč) uspelo pridobiti sredstva LAS-a za nakup kolesarnic in električnih koles. Že pred časom so na vseh treh lokacijah postavili kolesarnice zaprtega tipa. Dobava koles zamujala, 1 V» I a vseeno obcme nanje nepripravljene Po nekaj mesecih zamude so zaradi težav z dobavo na vse tri lokacije končno prispela še električna kolesa. Kljub zamudi pri dobavi, pa so bili v omenjenih občinah presenečeni, saj so jih pričakovali komaj konec avgusta. Zato se v času čakanja na električna kolesa, ki so jih na koncu vseeno prehitela v pričakovanjih, pač niso dogovarjali in posledično tudi ne dogovorili glede sistema izposoje. Poskrbeti bo namreč treba za kontakt z obiskovalci, jim predati ključe kolesarnic, zagotoviti morebitno registracijo, plačila, pregledati kolo po uporabi ... Najverjetneje bodo za vse to v prvi fazi poskrbele občine oz. bližnji gostinci. V Majšperku bi npr. lahko izposojo koles prevzela Turistično-informativna pisarna na Ptujski Gori. Dodatno pa se je zataknilo še pri vprašanju cene najema elek- tričnih koles. V Zavrču so namreč bolj naklonjeni brezplačni izposoji, v Podlehniku in Majšperku pa ravno obratno. V slednjih dveh občinah proučujejo možnost povračila obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter oblikovanja dveh različnih tarif - za občane in turiste. V Markovcih avtomatiziran sistem izposoje Občine lahko izberejo tudi avtomatiziran sistem, ki pa nekaj stane. Poleg tega je v tem primeru več dela s pravno-formalnimi za- devami. Za avtomatiziran sistem izposoje električnih koles se je odločila občina Markovci. Obiskovalci bodo morali pred prvo izposojo poklicati izvajalca javne službe, ki bo opravil registracijo. Nato bodo prejeli posebno kartico, s katero bodo lahko odklenili kolo. Izposoja kolesa bo sicer brezplačna, bodo pa morali ne glede na število najemov plačati letno članarino v višini 15 evrov. Predvidoma bo uporaba kolesa omejena na največ dve uri. Kolesa bo po uporabi pregledal dežurni delavec, ki bo takrat na terenu. Na ta način bodo lahko ukrepali v primeru morebitnih poškodb ali kraje. Rače-Fram z brezplačno izposojo koles V občini Rače-Fram so letos kupili pet električnih in pet navadnih koles. Za izposojo je zadolžen medgeneracijski center v Račah. Med občani so kolesa vse bolj priljubljena, preizkusiti pa jih želijo tudi krajani okoliških občin. »Odziv je zelo velik. V juliju so bila vsa kolesa večino časa v uporabi, tudi za avgust je že veliko rezervacij. Oseba, ki si želi izposoditi kolo, se mora najaviti preko telefona ali elektronske pošte. Pri nas izpolni izjavo z osebnimi podatki, nato se dogovorimo glede ure in dneva vrnitve. Najema ne zaračunavamo, saj so v prvi vrsti namenjena našim občanom,« je povedala Melita Šmid iz centra. Če so kolesa že zasedena, se dogovorijo za drugi prost termin. Ob koncu tedna so lahko kolesa v uporabi tudi več dni. Do sedaj niso imeli nobenih slabih izkušenj. Obiskovalci se držijo dogovorov, kolesa pa so vsaj doslej pripeljali nazaj nepoškodovana. Za najem se odločajo vse generacije. Veliko je tudi posameznikov, ki razmišljajo o nakupu električnega kolesa, pa bi ga želeli predhodno preizkusiti. Estera Korošec Goriška brda: 40 evrov za najem Ena izmed prvih turističnih destinacij v Sloveniji, kjer so se odločili za dodatno turistično ponudbo - oglede krajine z električnimi kolesi - so Goriška brda. Za izposojo skrbi Turistično-informacijski center Brda. Turisti morajo predhodno rezervirati kolo preko elektronske pošte ali telefona. Ko pridejo na lokacijo, izpolnijo poseben obrazec, s katerim se zavežejo, da bodo morebitne poškodbe na kolesu krili sami. Izposoja je med tednom mogoča med 9. in 17. uro, ob koncu tedna pa med 10. in 18. uro. Cena za najem je 40 evrov na dan, ne glede na to, kako dolgo ima oseba kolo v uporabi (cena je enaka za pol ure vožnje ali cel dan). Na voljo imajo osem električnih koles in štiri navadna, ki so v času turistične sezone večinoma v uporabi. Ker gre za hriboviti teren, se turisti zelo radi odločajo za raziskovanje lokacij s tovrstnim prevoznim sredstvom. Foto: Občina Podlehnik Občine še vedno iščejo rešitve oz. kompromis glede načina izposoje električnih koles, ki so jih že dobile v uporabo. Dorekle niso niti načina oz. sistema izposoje, niti ni enotnega mnenja glede cene najema električnih koles. Med prvimi je preizkusil električno kolo podlehniški župan Sebastian Toplak. Ptuj • Višina potnih stroškov v javnem sektorju je zakonsko določena Pritožbe oskrbovalk, ki izvajajo pomoč na domu Na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje pomoč na domu izvaja 20 oskrbovalk. Nekatere med njimi so nezadovoljne, saj morajo za opravljanje dela na terenu uporabljati lastno vozilo, prevozni stroški pa so po njihovem mnenju prenizki in naj bi se jim izplačevali v različnih deležih ter zneskih. Na CSD Ptuj na očitke odgovarjajo: pri obračunavanju se držimo zakonskih predpisov, posameznice pa očitno ne razumejo sistema izplačil v javnih zavodih. »Delavke pomoči na domu se vozimo s svojimi avtomobili. Prevoz imamo plačan zelo različno. Tako malo dobimo prevoznih stroškov, da se nekaterim niti ne pokrijejo stroški bencina. Nekateri centri imajo službena vozila. Delavke delamo težko in odgovorno delo, pa mlajše delavke dobimo minimalno plačo ali pa še to ne,« pravi naša sogovornica, ena izmed 20 oskrbovalk, ki izvaja pomoč na domu. CSD: »Pogoj za delo je lasten avtomobil« Na ptujskem CSD odgovarjajo, da je pogoj za izvajanje dela lastno vozilo: »Vsaki delavki ob sklenitvi pogodbe razložimo, da je pogoj za opravljanje dela lastno prevozno sredstvo, hkrati pa ji pojasnimo tudi sistem povračila stroškov. Razločevati moramo med dvema postavkama. Eno so stroški prevoza na delo in z dela, drugo so stroški kilometrin.« Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 8 % cene ne-osvinčenega motornega bencina (95-oktanskega) za vsak kilometer. Z junijem se je nekoliko zvišal, in sicer na 10 % cene bencina za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. To bo seveda pomenilo vsaj malenkost boljšo situacijo tudi za zaposlene oskrbovalke. Še več kilometrov kot za prevoz na delo pa so oskrbovalke opravile na terenu, zato jih skrbijo nizki zneski izplačil kilometrine za uporabo lastnega avtomobila za službene namene. »Kilometrina, ki jo oskr- Število opravljenih km in izplačanih stroškov prevoza na delo ter kilometrine Leto 2021 Prihod/odhod na delo (km) Prihod/odhod na delo (EUR) Teren (km) Teren (EUR) Skupaj stroški (EUR) JANUAR 6263 532 6141 1.947 2.479 FEBRUAR 6445 548 5946 1.885 2.433 MAREC 8539 751 7492 2.480 3.231 APRIL 7301 696 7105 2.522 3.218 MAJ 6766 676 7615 2.815 3.491 JUNIJ 6353 850 8942 3.223 4.073 41.667 km 4.053 € 43.241 km 14.872 € 18.925 € V prvi polovici leta 2020 je torej 20 oskrbovalk pomoči na domu na terenu opravilo 43.241 kilometrov, za to so prejele plačilo 14.872 evrov. Foto: arhiv M24 Nekatere oskrbovalke, ki izvajajo pomoč na domu, so nezadovoljne, češ da dobijo prenizke prevozne stroške. bovalka naredi med eno in drugo stranko, znaša 30 % cene neos-vinčenega motornega bencina za vsak prevoženi kilometer. Vse navedeno je v skladu z zakonodajo. Ceno bencina za vsak mesec sproti objavi Ministrstvo za javno upravo. Tako seveda prihaja do odstopanj: delavka lahko dobi povrnjen strošek prihoda na delo v višini 0,09 €/ km ter strošek za pot med strankami 0.35 €/km. Gre za zneske, ki se mesečno spreminjajo, tako kot se spreminja cena bencina,« sistem izplačil pojasnjuje Katja Svenšek, vodja programa Pomoč na domu na CSD Sp. Podravje. Ob tem opozarja, da na izplačan znesek nimajo vpliva, saj jih pri višini izplačil omejuje zakon: »Vsaki novo zaposleni natančno pojasnimo sistem izplačevanja stroškov. Menimo, da gre v navedeni pritožbi za mnenje posameznice oz. posameznic, ki, žal, še vedno ne razumejo sistema. Kot javni zavod si napačnih izplačil vsekakor ne bi mogli privoščiti.« Svenškova se zaveda, da je razpršenost strank pri izvajanju pomoči na domu na območju Upravne enote Ptuj ogromna, a zagotavlja, da pri načrtovanju urnika izvajanja oskrbe poskušajo biti čim bolj ekonomični in racionalni. Dženana Kmetec Vir: CSD 6 Štajerski V središču torek • 10. avgusta 2021 Spodnje Podravje, Slovenija • Stoletja stari lepotci, ki čakajo na boljši jutri Kakšne vsebine dati gradovom, da bodo ti živeli in Gradovi so še ena zgodba o državnem premoženju, za katerega država nima pravega cilja, kaj z njim. Po eni strani gre za nepremičnine, ki nedvomno imajo neko ekonomsko vrednost. A ker so med gradovi tudi takšni, ki so zanemarjeni in nevzdrže-vani, so za državo prej breme kot dobro naložen kapital Številne izmed gradov najeda zob časa, zato je vprašanje, čemu bi lahko zaradi dotrajanosti sploh služili. Četudi se v gradove, ki za bivanje ali dejavnosti niso primerni, vložijo milijoni evrov, je na mestu vprašanje, čemu bodo obnovljeni zidovi služili. Da bodo samo kulisa za nekaj koncertov in priložnostnih srečanj? Za ta namen bi bil vložek v obnovo neracionalen. V gradu Velika Nedelja so muzej in stanovanja. V gradu Muretinci bi lahko bil kazino, a so škofje prodaji nasprotovali Križniški red, ki ga vodi velikonedeljski župnik, prior Janko Štampar, ima na spodnjem Ptujskem polju in v Prlekiji v posesti tri gradove, za katere skušajo skrbeti po svojih najboljših močeh. Grad Velika Nedelja so obnavljali pred osmimi leti, v obnovo so vložili 2,4 milijona evrov. „Za obnovo smo namenili denar, ki smo ga prejeli v postopku denacionalizacije. Obnovili smo ostrešje in streho ter klet," je pojasnil Štampar. V gradu Velika Nedelja ima izpostavo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, v objektu je devet stanovanj z okoli 20 stanovalci. Muzej letno plačuje najemnino v znesku 18.400 evrov, medtem ko so najemnine za stanovanja bolj skromne. „Z denarjem od najemnin grad vzdržujemo -košnja trave, popravilo okvar na inštalacijah in podobno. Lahko rečem, daje grad v ponos Sloveniji in križniškemu redu," meni prior, kije prepričan, daje pomembno, da v gradu nekdo živi, saj to pomeni, da se ogreva in zrači. „Če je grad zaprt, po dveh letih začnejo odpadati ometi in opleski. V gradu mora biti življenje." Prior si je pri muretinskem gradu uredil dve varovani stanovanji V grad Muretinci so križniki pred šestimi leti vložili 900.000 evrov, od tega je 305.000 evrov za obnovo prispevala država. „V gradu Muretinci ima Janez Golc različne starine in eksponate, vesel sem, da s takšnim zanosom skrbi za grad. Grad vzdržuje in čisti, kosi travo, ureja dvorišče, sadovnjak, za vse to skrbi prostovoljno. Na ogled prihajajo skupine, izvajajo se zunajšolske dejavnosti, imajo starinsko tiskarno, izdelujejo papir... Pri gradu sem si zase, ko bom zares v pokoju, uredil dve varovani stanovanji. Neposredno ob gradu je dom upokojencev, tam bom lahko jedel in po potrebi iskal zdravstveno oskrbo. Z Golcem imava sklenjeno najemno pogodbo, vendar ne dolgoročne in za ves grad. Možno je, da z višjih instanc pride direktiva, da ga bo treba prodati. Ni vse odvisno samo od mene. Sta pa v gradu voda in elektrika, te stroške plačuje križniški red." Križniki so tudi lastniki gosposkega dvorca Temnar v Hermancih, ki ga imajo v najemu Čurinovi. „Znamenit je po tem, da ima dve strehi, streho nad streho. V dvorcu imamo 16 lesenih vinskih sodov, največji ima volumen 8.200 litrov, drugi 7.000 in še nekaj, preostalih 14 je okoli 6.000-litrskih. V dvorcu Temnar je največja stiskalnica za grozdje v Sloveniji, na kateri so lahko naenkrat stisnili 4.500 kilogramov grozdja. V obnovo dvorca sem vložil prvi denar, ki smo ga križniki prejeli za Plečnikov stadion. Dobil sem 750.000, od tega sem za Temnar namenil med 350.000 in 400.000 evri. Renovirali smo nekje pred 18 leti." Premoženja ne bodo prodajali Po Štamparjevih besedah trenutno prodaja katerega od treh gradov ni v načrtu. „Zaradi pomanjkanja duhovnikov v križniškem redu sicer obstaja bojazen, da bi red v Sloveniji izumrl, to bi pomenilo priključitev Nemčiji. Tako bi lahko Nemci denar pobrali in z njim šli, medtem ko gradov ne morejo odnesti s seboj, ostali bodo tukaj Seveda si prizadevamo, da križniki v Sloveniji ostanemo svoja provinca in smo lahko gospodar na svojem. V posesti imamo tudi 310 ha gozdov in 400 ha njiv ter 22,5 ha vinogradov. Od tega nič ne prodajam, ker je to kapital križniškega reda. Nastopijo lahko slabša leta, pa naj bo to rezerva za takrat. Nam prodajati ni potrebno, ker imamo denar od denacionalizacije, s katerim lahko še za mano gospodarijo najmanj 50 let." So pa imeli križniki pred leti potencialnega kupca za grad Muretinci. Za 1,2 milijona evrov bi ga kupili Izraelci, v njem hi uredili kazino, lokacija jim je bila zanimiva zaradi bližine letališča Moškanjci in podravske avtoceste. „Ob tej nameri meje škofija skoraj izobčila, saj da bi grad prodal odvisnikom od iger na srečo. Sam sicer menim, da če bi v gradu uredili igralnico, bi to prineslo še razvoj turizma in gostinstva. Vendar po odločitvi škofije gradu nismo prodali." Katere so dejavnosti, ki bi lahko zaživele v gradovih? So to kultura, izobraževanje, gostinstvo, soboda-jalstvo, hotelirstvo, morda socialno-varstvene dejavnosti ali pa državne oziroma občinske administrativne institucije. S čim upravičiti vložek v obnovo in kako skrbeti, da bo objekt živel, dejavnost pa pokrivala vzdrževalne in obratovalne stroške. Če si še tako belimo glavo, je odgovore na ta vprašanja v tem hipu težko najti. Za turizem in prireditvene dejavnosti, ki jih mnogi vidijo kot možnost oživljanja gradov, zaradi korone niso najboljši časi. Če so gradovi in prostori v njih lažje dostopni, bi lahko uredili varovana stanovanja ali prostore za izvajanje socialnovarstvenih programov. Da bi to lahko bila ena izmed možnosti oživljanja gradov, pritrjujejo na ministrstvu za kulturo: „Pomen takšnih objektov vidimo predvsem v povezavi s turistično in kulturno dejavnostjo, z vključevanjem lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin. Dejavnost v posameznem gradu mora biti skladna z varstvenim režimom, ta je določen z odlokom o razglasitvi gradu za kulturni spomenik." Prodaja gradu s soglasjem lastnika: vlade ali občine Kulturno ministrstvo upravlja z 18 grajskimi posestvi v državni lasti, vsi imajo upravljavca ali najemnika, deset izmed njih jih je za javnost odprtih. Bi se lahko država bremena, ki ji ga nalagajo propadajoči gradovi, rešila s prodajo? Načeloma da, a pod pogojem, ki ga diktira zakon, da se sme grad v lasti države, pokrajine ali lokalne skupnosti prodati, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi raba, skladna z družbenim pomenom spomenika. Prodajo gradu v lasti države mora na predlog ministrstva odobriti vlada, gradu v lasti občine pa občinski svet. Če bi denimo grad kupil zasebnik, z njim ne bi mogel popolnoma prosto razpolagati, temveč bi se moral prilagoditi pogojem, kot jih veleva zakon. Na ministrstvu za kulturo so povedali, da so u 25-letnem obdobju, med milijonov evrov, šlo je za sofinanciranje spomeniško-varstvenih projektov. 38 milijonov evrov je znašal prispevek evropskih sredstev. Naravoslovna zbirka na Borlu do konca leta Na ptujsko-ormoškem območju ima država v posesti tri gradove in eno posest. To so dvorec Dornava, gradova Ptuj in Borl ter park ob dvorcu Turnišče. Za javnost je odprt le ptujski grad s stalnimi in priložnostnimi zbirkami ter razstavami, upravlja ga Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, medtem ko so vrata Borla in Dornave za obiskovalce zaklenjena. Vrata Borla se bodo po delni obnovi odprla, a je vprašanje, koliko življenja bo gradu dala zgolj statična naravoslovna zbirka. Zbirko bo upravljal Prirodoslovni muzej Slovenije, predvidoma jo bodo postavili do konca leta. „K obnovljenemu delu gradu spadata tudi manjša kavarna in velika dvorana v nadstropju. Za ostali še neobnovljen del gradu skupaj z lokalno skupnostjo pripravljamo različne scenarije vsebin, ki bi napolnile grad," so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Pa bo dejavnost rentabilna? „Finančna uspešnost in samovzdržnost gradu bosta odvisni od sposobnosti upravljavca," so dodali. Ministrstvo napoveduje obnovo dornavskega očaka Za grad Dornava so navedli, da bi bil v primeru obnove namenjen turistični in kulturni dejavnosti, z vključevanjem lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin. „Potrjuje-mo, da je prenova gradu Dornava sestavni del osnutka investicijskega načrta ministrstva za kulturo za prihodnje obdobje. Ne gre le za prenovo kapele, ki je v teku, in oranžerije, za katero se izdeluje projektna dokumentacija, temveč za celovito prenovo gradu," so pojasnili na ministrstvu. Če bi želeli grad celovito obnoviti, bi potrebovali dobrih 15 milijonov evrov. Obnova kapele je ocenjena na 120.000 evrov in obnova oranžeri-je na 450.000 evrov. S kulturnega ministrstva so sporočili, da ta čas urejajo zemljiškoknjižne zadeve za urejanje posestva (odmere, cenitve, geodetski načrt in arhitekturni posnetek), naročili bodo čiščenje podstrešja, v načrtu je gradnja vrtin za toplotno črpalko za ogrevanje dvorca in namakanje vrtov ter parkov, pa tudi izdelava geološko-geomehanskega poročila. Dvorec Sternthal primer dobre prakse V občini Kidričevo so majhen podeželski dvorec pred leti stilno in smiselno preuredili v prostore, namenjene delovanju lokalne skupnosti. Projektu so namenili pet let časa, od začetka projektiranja do končne izvedbe v letu 2014. „Ob- Grad Muretinci so pred leti za ceno 1,2 milijona evrov želeli kupiti Izraelci. Delna obnova gradu Bori je veljala dobra dva milijona evrov, v gradu bodo postavili naravoslovno zbirko oziroma uredili informacijsko-interpretacijski center z gostinskim lokalom in kavarno. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ petek • 6. avgusta 2021 V središču Štajerski 7 ne životarili Foto: CG letoma 1995 in 2019, v gradove v državni, občinski in zasebni lasti vložili 73 34 milijonov evrov so izplačali neposredno iz proračuna ministrstva, slabih Se socialno varstvo vrača v gradove? Grad Muretinci in Dornava sta v preteklosti služila za dejavnost socialne oskrbe. V prvem je bil dom upokojencev in v drugem dom za osebe s posebnimi potrebami. Obe instituciji sta se pred desetletji preselili v nove in sodobne prostore, gradova od takrat tako rekoč samevata. Grad Muretinci je bil vrnjen nekdanjim lastnikom, križniškemu redu, medtem ko je grad Dornava ostal v državni lasti. Morda se v prihodnje zgodi, da bosta oba ponovno služila socialnovarstveni dejavnosti, denimo za oskrbovana stanovanja, kijih bo družba nedvomno potrebovala. Dodatna prednost obeh je lokacija, kije na ravnici, v mirnem okolju in sredi narave. Foto: MZ nova dvorca je stala 1,9 milijona evrov, od tega je občina pridobila dobrih 900 tisočakov evropskih nepovratnih sredstev. Vsa dela so poteka pod strokovnim vodstvom odgovorne konservatorke dr. Eve Sapač. Zavedanje, kaj nam je dejansko uspelo narediti v tako kratkem času, je prišlo ob prejemu Steletove nagrade iz rok Slovenskega konservatorskega društva v letu 2015. Priznanja se podeljujejo lastnikom kulturnih spomenikov, ki si izjemno prizadevajo pri njihovem vzdrževanju, ohranjanju in obnovi, ter ostalim ljubiteljem za izjemne dosežke na področju varovanja kulturne dediščine. Bili smo prva občina, ki je prejela nagrado," je povedal direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Dejal je še, da so z obnovo dvorca pridobili 700 m2 notranjih uporabnih površin, uredili pa tudi 1,6 ha okolice. V nadstropju dvorca so prostori občinske uprave in sejna soba, v pritličju občinska blagajna, policijska pisarna, krajevni urad in dvorana. Prostor, ki ga je v preteklosti uporabljalo občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje, bi v prihodnje namenili sedežu desti-nacije Visit Ravno polje. Na ptujsko-ormoškem 20 gradov ali njihovih razvalin V Registru nepremične kulturne dediščine za ptujsko-ormoško območje se po podatkih vodje mariborske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečka Štajnbaherja vodijo naslednji gradovi in dvorci ali pa samo še njihove razvaline: Borl, Dornava, Muretinci, Ravno polje (Kungota pri Kidričevem), Sternthal (Kidričevo), Hamre (Breg pri Majšperku), Majšperk (razvaline), Velika Nedelja, Ormož, Kogl (Velika Nedelja), Temnar (Her-manci), Lehnik in Pabštajn (Gorca), Rogatnica (Stanošina), Ptuj, Mali grad (Ptuj), Ristovec (Budina pri Ptuju), Turnišče, Dobrava (Dolena) in Zavrč. Mojca Zemljarič Sp. Podravje • Nikoli končana zgodba o ptujski obvoznici /> t* * T • • V»» V» < • • 1*1 S-ji in J-ji se samo množijo, rešitve ni na vidiku V civilni iniciativi (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice so v javnost posredovali odprto pismo, v katerem izražajo veliko zaskrbljenost zaradi postopkov umeščanja nove glavne ceste Markovci-Ptuj v prostor. Skrbi jih ultimativni pristop države v smislu: vzemite optimizirano traso S4 ali pa nič. V CI ocenjujejo, da DARS s tiho podporo ministrstva za infrastrukturo (MZI) namerno blokira in izsiljuje postopke odločanja glede rešitev o trasi bodoče ceste. »Opozorili bi na izjave predstavnikov DARS-a, da je za njih rešitev tudi, če se ne dogovorimo za nobeno varianto. Takšno stališče je sedaj s strani DARS-a s podporo MZI in DRI postalo sredstvo za izsiljevanje pri izbiri treh variant, ki naj bi šle v presojo. Na zadnji seji 3. junija letos je predstavnik DARS-a Boštjan Rigler jasno povedal, da je za njih pomemben samo denar in s tem povezana ultimativna uvrstitev optimizirane variante S4 v presojo variant, saj gre za najcenejšo različico. Izbira ostalih dveh variant DARS-a ne zanima,« so pojasnili v CI, ki združuje krajane južnega dela Ptuja v naseljih Budina, Brstje in Spuhlja. Je DARS pri kriterijih res pristranski? »CI in lokalne skupnosti (skupna občinska uprava ter občini Ptuj in Markovci) t. i. optimizirani različici S4 (v nadaljevanju S4-opt) odločno nasprotujemo. Predstavniki DARS-a in MZI nas v delovni skupini prepričujejo, da od te variante ne smejo odstopiti, saj na njej delajo že 20 let in so v projekt vložili določena sredstva. Hkrati nas prepričujejo, da bo presojo variante S4-opt izločila iz izbire zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti,« so pojasnili v CI in poudarili, da bi to lahko bil samo manever DARS-a in MZI, ki da bi potem s prstom ponovno pokazala na lokalno skupnost in CI, da blokirata izvedbo projekta. V CI menijo, da pri iskanju tras ne gre za objektivne presoje, temveč kriterije ocenjevanja primernosti tras naročnik (DARS) določa po svoje in s tem bistveno pristransko vpliva na končno izbiro variante. »S5 kukavičje jajce, ki ga je podtaknil DARS« CI je v dopisu spomnila, da so v okviru delovne skupine oblikovali osem možnih variant ceste, Foto: CG Civilna iniciativa: „Zavedamo se, da je umestitev trase v prostor strokovno in politično vprašanje. Izgleda, da je v tem primeru politika pred stroko in se je nekdo nekje, ki ima politično moč, že odločil, ali optimizirana trasa S4 ali pa nič." tri južne in pet severnih. Od teh osmih bi bilo treba za študijo variant izbrati tri. »Iz izbora so bile potihoma črtane vse tri južne variante. Ostale so samo severne,« so izpostavili ter poudarili, da je bila ena od severnih variant (gre za S5), ki jo lokalne skupnosti in CI enotno podpirajo, samo kukavičje jajce, ki jim ga je podtaknil DARS. »Te trase DARS ni nikoli razumel kot realne, je pa zelo priročna za favoriziranje S4-opt. Prav tako ne pride v poštev S6, ki jo je predlagala MO Ptuj.« CI ocenjuje, da je glede na ultimativno pritiskanje glede trase S4-opt. delovna skupina danes v točki iz leta 2008, ko ni bila izbrana nobena varianta. Začetek pred 15 leti, vmes skoraj desetletje mirovanja Na ministrstvih za infrastrukturo in okolje (MZI, MOP) so v odgovoru na pismo CI pojasnili, da priprava državnega prostorskega načrta za cesto poteka od leta 2006, ko so izdelali študijo variant in okoljsko poročilo. Takrat so vrednotili in primerjali sedem možnih tras poteka ceste. »Kot najustreznejša se je izkazala varianta, ki poteka po severni strani Ptujskega jezera. Si (današnja S4) je bila končni rezultat študije variant, ki so mu lokalne skupnosti nasprotovale ter zahtevale potek trase južno od Ptujskega jezera. Južne variante so se zaradi bistvenega poseganja v območje Natura 2000 izkazale kot nesprejemljive.« Prevlada javnega interesa ne bi šla skozi Preverili so tudi možnost instituta prevlade javne koristi in ugotovili, da se ga ni moč poslu-žiti, saj da je treba iskati traso, ki bo imela najmanjši vpliv na okolje. »Nasprotovanje lokalne skupnosti ni zadosten razlog za uporabo instrumenta prevlade javne koristi,« povzemajo mnenje Evropske komisije. Ob tem so na minstrstvih še navedli: »Župani občin ob trasi ceste, skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja in CI vztrajajo, da ta trasa ne sme biti vključena v študijo variant, namesto nje naj se vključita trasi S5 in SS. Ostali člani delovne skupine se z vključitvijo optimizirane trase S4 v študijo variant strinjamo.« »Nekdanje S1, današnje novelirane S4, ni moč kar tako zavreči« Pritrdili so tudi, da modificirane variante S4 ni moč kar tako zavreči, saj je bila že leta 2007 spoznana kot najustreznejša, kar je temeljilo na večletnem strokovnem delu in medresorskih usklajevanjih. »Zaradi tega je ni moč zavreči brez tehtnih strokovnih argumentov in izločiti zgolj na podlagi nestri-njanja lokalne skupnosti. Varianta S4-opt. je rezultat preteklih vrednotenj, zato ne more biti že vnaprej izločena, ampak jo je treba kot eno od možnosti ovrednotiti ter primerjati z drugimi variantami, ki jih bo določila delovna skupina. Dogovor o končnem naboru tras za študijo variant v okviru delovne skupine še ni sprejet.« Mojca Zemljarič Foto: Za ptujsko obvoznico V CI so zaskrbljeni, da se odločanje v delovni skupini približuje scenariju iz leta 2008, ko seje postopek umeščanja glavne ceste Ptuj-Markovci v prostor ustavil. „DARS je takrat s podporo MZI vztrajal pri varianti S4, ki poteka med hišami v naselju Budina in za lokalno skupnost ni bila sprejemljiva. Ta je podpiralajužno varianto J2, tej so nasprotovali okoljevarstveniki. Posledicaje bila ustavitev vseh postopkov umeščanja s sklepom vlade leta 2012 in pojasnilom, da lokalna skupnost okoli trase ni enotna. Takrat je bilo na mizi ali sprejeti S4 ali pa nič. In takšen nič je vztrajal vse do 2017, ko seje „pokopano" povezavo ponovno začelo obujati k življenju," so v odprtem pismu navedli v CI. 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje petek • 6. avgusta 2021 Središče ob Dravi • Ob zaključku triletnega projekta »Od polja do olja« Sodelovanje z oljarno bodo nadaljevali Jeruzalem SAT, Oljarna in mešalnica Središče, je pred tremi leti kot vodilni partner skupaj s 15 kmetijami stopila v projekt z naslovom »Od polja do olja«. Letos se projekt zaključuje, z rezultati pa so vsi vključeni, kljub težavnemu preteklemu letu zaradi epidemioloških ukrepov - zelo zadovoljni Foto: DZH Direktorica Oljarne Jeruzalem SAT Sonja Krabonja s steklenico olja, ki bo kmalu dobilo Certifikat za kolektivno blagovno znamko destinacijo Jeruzalem Slovenija. Nerodno poimenovanje bučnega olja Marko Černe iz Kmetijskega zavoda Ptuj je povedal, da se mu z vidika potrošnika zdi poimenovanje štajersko-prekmursko bučno olje malo nerodno. Krabonjeva pa je pojasnila, da so to ime vpisali v register leta 2012, odkar to olje proizvajajo: »Vključeni smo v združenje GIZ- Golica, kasneje smo si v sklopu združenja pridobili tudi evropski znak za kakovost z zaščiteno geografsko označbo. S poimenovanjem olja »štajersko« nismo ravno navdušili avstrijskih proizvajalcev, ki imajo prav tako certificirano bučno olje na evropski ravni in ravno tako nosi ime »štajersko«. Za spremembo le enega parametra na evropski komisiji pa minejo leta, tako daje vprašanje, kdaj se bo kaj delalo oz. spremenilo v našem imenu. Buče so pač najbolj razširjene v Prekmurju, Prlekiji, na Štajerskem, zato je tudi nastalo to ime.« V projektu so sodelovali: Dušan Bauman, Dragica Florjančič, Danilo Žerjav, Davorin Žerjav, Franc Pukla-vec, Stanka Rakuša, Božo Klajnčar, Maja Kuharic, Franc Štuhec, Marjan Mlinaric, Ivan Horvat, Slavko Trstenjak, Marko Kočevar, Dušan Žinko in Aleš Borko. »Ko smo končali pridelavo sladkorne pese v letu 2017, smo na kmetiji iskali drugo kulturo, ki bi nadomeščala kolobarje. Odločili smo se za pridelavo buč za olje. Bili smo povabljeni v projekt, saj smo tudi prej pridelovali na površini 3 in 4 hektarje. Leto 2019 je bilo za nas doma porazno leto, hektarji so bili, ni pa bilo pridelka in s tem neke finančne uspešnosti. Ampak za buče je značilno, da katero leto zaradi vremenskih pogojev ne uspejo tako, kot bi morale,« je povedal eden od vključenih pridelovalcev buč Franc Puklavec. Nekoliko več težav oz. omejitev so imeli tisti, ki kmetujejo v območju Nature 2000. Gre za deset kmetov, ki so bili vključeni v projekt. Dosegali so namreč samo 240 kg suhega bučnega semena na hektar, sicer pa je pridelek v normalnih pogojih okrog 600-700 kg/ha. Res pa je, da so imeli ti pridelovalci buč priznano višjo ceno v primerjavi z drugimi. Večino pogodb z vsemi s pridelovalci v središki oljarni sklenejo že v Ob zaključku projekta »Od polja do olja« so bili zadovoljni vsi; pridelovalci buč in vodstvo Oljarne in mešalnice. začetku leta, tako da že aprila približno vedo, koliko bučnega semena lahko pričakujejo jeseni. V projektu je oljarna dobila v letu 2018 - 25 ton bučnih semen, v letu 2019 le 16,6 tone, v letu 2020 pa so prevzeli pa več kot 31 ton. Odkupna cena v letu 2018 je znašala 0,98 evra na kilogram, pogodbeniki središke oljarne pa so prejeli 1,125 evra/kg. Zastavljeni cilji so uresničeni Direktorica oljarne Sonja Kra-bonja skupaj z vključenimi pridelovalci buč ocenjuje, da so bili cilji projekta doseženi; ob tem pa so proizvedli tudi novo znamko - Središko bučno olje. Na trgovskih policah pa je najti še več novih izdelkov: bučne hrustavčke, mlince z bučnim oljem, bučnice z okusom česna, čebule in rožmarina, široke rezance z bučnicami, bučne svedre, bučni namaz, bučotelo z različnimi okusi in središko bučno olje s ptujskim lukom. Sicer pa se je Oljarna zavezala za pogodbeni odkup bučnih semen tudi za vnaprej. Prav pogodbe namreč tako pridelovalcem kot Oljarni omogočajo večjo ekonomsko stabilnost . Vrednost odkupa od posameznega kmeta oz. kmetije je v zadnjih 12 mesecih je znašala najmanj 5.000 evrov in tudi več. »S projektom sem zelo zadovoljna. Nastavili smo si cilje, ki jih želimo izpolnjevati tudi v prihodnje. Olje smo dali tudi na ocenjevanje, kmalu dobimo še Certifikat za destinacijo Jeruzalem Slovenija.« Krabonjeva se je vsem partnerjem zahvalila za sodelovanje, obenem pa jih je prosila tudi za nadaljnje dobro sodelovanje: »Želimo si, da bi to vžerigo ohranjali, da bi postala še močnejša, želimo si dobrega sodelovanja s partnerji, dobrih pridelkov, ki se bodo tudi vam ekonomsko splačali. Mi kot proizvajalci bučnega olja rabimo bučno seme, želimo si slovensko seme iz lokalnega območja.« Darja Žganec Horvat Foto: DZH Lancova vas • Društvo podeželskih žena s pisano in slastno razstavo Ni praznika brez domače, slovenske potice Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je na ogled postavilo razstavo izdelkov ročnih del in 60 vrst različnih potic. Odprtje razstave so zaznamovali s priložnostno proslavo, obiskovalci so lahko prisluhnili kulturnemu programu in nagovorom. Nastopili so pevke ljudskih pesmi in ljudski godci Folklornega društva Lancova vas, državno himno ob začetku slovesnosti je zapela Eva Vidovič Malek, za odlično pripravljeno razstavo je vsem sodelujočim čestital videm-ski župan Branko Marinič, blagoslov je opravil župnik Jože Petek, članice društva so se s posebnimi zahvalami poklonile podpornikom društva. Dogodek so vsebinsko obogatili še s srečelovom in foto kotičkom. Lancovske gospodinje na ogled Ideja o razstavi potic seje porodila predsednici Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas Jožici Maroh. Prvo razstavo so članice pripravile in postavile pred dvema letoma. „Kadar je bila nekoč pri hiši na mizi domača potica, je bil to velik praznik. In tako je še danes, saj ni praznika na vasi brez domače potice, ki velja za največjo slovensko kulinarična posebnost. Zagotovo je najbolj znana in priljubljena tista orehova z rozinami. Priprava in peka potice pa uspe, če je izdelana s potrpežljivostjo in veliko ljubezni," je misli o domači potici strnila članica društva podeželskih žena Petra Krajnc. 60 različnih vrst potic je bilo prava paša za oči obiskovalcev. Obiskovalke na razstavi so z zanimanjem prisluhnile ustvarjalnim idejam Zvonka Mikše. niso postavile samo odličnih potic, temveč tudi čudovite izdelke ročnih del, od rož in aranžmajev iz krep papirja do različne bižuterije ter okraskov za dom. V izdelavo ročnodelskih izdelkov, ki so jih postavile na razstavo, je bilo vloženih 1.700 ur prostovoljnega dela. Tedensko druženje lancovskih gospodinj ima dolgoletno tradicijo vse od ustanovitve društva v letu 2003. „Članice so se ob večerih zbirale enkrat na teden, skupaj kvač- kale, pletle in našivavale. Tem srečanjem so nato dodale praznične delavnice, ko so ob božiču in veliki noči nastajali domiselni in unikatni izdelki. Pred petimi leti smo medse povabile mentorja Zvonka in Ve-reno Mikša iz Dornave, od takrat naprej se lahko v društvu pohvalimo s še bolj domiselnimi izdelki in neverjetno ustvarjalno vnemo. Letos, ko Slovenija obeležuje 30. rojstni dan, smo se še posebej izkazale. Pod vodstvom mentorjev se je izdelala unikatno slovenska zastava, sestavljena iz 600 nageljnov iz krep papirja, v poklon domovini in letošnjemu prazniku občine Videm. Prazniku domovine se na neki način poklanjamo tudi z razstavo potic, saj je potica izvirna tradicionalna slovenska sladica, ki jo je kot zajamčeno tradicionalno posebnost zaščitila Evropska komisija," je ob odprtju razstave še poudarila Krajnčeva. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: M Z petek • 6. avgusta 2021 Podravje Štajerski 9 Ormoško • Poletje na Kogu 2021 Prvič Kogovski vinski kralj Turistično in kulturno društvo (TKD) Kog se je odločilo, da v letu 2021 spremeni dosedanji Pravilnik o izboru Kogovske vinske kraljice. Tako letos ne bodo izbirali vinske kraljice, ampak Kogovskega vinskega kralja, katerega poslanstvo bo ob dosedanjih nalogah še predstavljanje šipona kot najstarejše žlahtne sorte, kije rasla na naših tleh. Foto: DZH Prva trgatev v Vinarski zadrugi leta 1921: (od leve) Franc Lukman, Ema Novak (poročena Plohl), Ludvik Vogrinec, Dušan Kolarič, Franc Dragonar, Franc Novak ml., Gusti Gregorinčič Na Kogu so v letu 2008 izbrali svojo prvo vinsko kraljico. Vse od tedaj jih je bilo okronanih kar šest, njihova naloga pa je bila in je še vedno širjenje kulture pridelave, negovanja in kulturnega uživanja vin. Razlogov, da letos prvič izbirajo vinskega kralja namesto kraljice je sicer več, najpomembnejši pa: »Izborov vinskih kraljic je v Sloveniji že precej, le redki pa izbirajo vinske kralje,« je povedal Drago Lukman, predsednik TKD Kog. Sicer pa sta na Kogu trta in vino že stoletja povezana z življenjem in delom ljudi. Prav ta povezanost Kogovčanov s trto in vinom je bila razlog, da je na Kogu oziroma pri Sv. Bolfenku že leta 1908 delovala Trsničarska zadruga, ki jo je ustanovilo 23 vinogradnikov. Trsne cep-ljenke so takrat prodajali po celi Sloveniji in celo v Avstrijo. Tako je za leto 1910 zapisan podatek, da je poslovodja zadruge prodal Foersterju iz Hauskirchna 5.000 trsov laškega rilčka po ceni 13 vinarjev, člani so takrat odobrili tudi prodajo 5.000 trsov muškatnega silvanerja veleposestniku Fischerauerju po ceni 16 vinarjev. Po drugi svetovni vojni je tradicijo zadružništva na področju vinogradništva nadaljevala Vinogradniška zadruga Kerenčič Kog. Dogodki v sklopu Poletja na Kogu 2021 V nedeljo, 8. avgusta, bo na parkirišču pred kogovsko šolo svečano odprtje Kogovskih pohodniških in kolesarskih poti, nakar sledi kolesarjenje po šiponovih poteh. Istega dne ob 19. uri pripravljajo pred apartmajem Kog »BLUS soul« z Nino Kosovel. V petek, 13. avgusta, bo tradicionalni Nočni turnir v malem nogometu., v soboto pa Vinski festival in družabno srečanje s prihodom vitezov vina in vinskih kraljic, postavitvijo klopotca in seveda kronanjem I. Kogovskega vinskega kralja. Darja Žganec Horvat New York, Ptujska Gora • Ana Karneža, študentka umetnosti na znamenitem Juilliardu „Če si dober, v Ameriki dobiš priložnost" Ana Karneža, kljub temu da sedaj živi in študira v New Yorku, ostaja v prvi vrsti Ptujskogorčanka. Naslova še nisem zamenjala, pove. V vročem julijskem popoldnevu sva se povsem po naključju srečali pri Bo cafeju na Slovenskem trgu. Prišla je na kavico, s Ptujske Gore pa je na Ptuj prišla, ker je morala k zobozdravniku, zdravniku in urediti še nekaj drugih stvari, preden jo pot odnese znova preko luže, v center Manhattna, kjer je njena sobica v študentskem domu, čisto zraven znamenite šole za umetnost Juillard, na kateri si bo pridobila magisterij finih umetnosti. Maja lani je zaključila študij na newyorški univerzi v Abu Dhabiju, kjer se je v okviru izbrane smeri izobraževala v igralskih predmetih in predmetih, povezanih z glasbo in govorom, saj je njen cilj postati igralka. Študij na Juilliardu, najboljše igralske šole na svetu, bo trajal še štiri leta. Že septembra leta 2018 se je v okviru študija začasno preselila v New York, kjer je študirala in se posvečala Shakespearovi dramatiki, tako da ji ni neznan. V tem času je uspešno nastopila v Shakespearovi predstavi Vihar v gledališču Gallery Players v Brooklynu. Ta teden se njeno bivanje doma zaključuje, preživlja ga na morju. Sploh so bili ti dnevi doma zelo ležerni, večinoma pa je počivala. Nič vznemirljivega se ni dogajalo. Vzela si je čas za prijatelje, za obiske. Sprva se ji je bilo sicer težko privaditi na ta upočasnjen ritem, zdaj ko se ga je že privadila, pa se mora vrniti na fakulteto. Ko je doma, zelo rada obišče Ptuj in Ljubljano. V New Yorku je ponovno od avgusta lani. V njenem razredu je 18 študentov, šest jih je iz drugih držav. Vsi jo vprašajo, kakšno je življenje v New Yorku. „Ne vem, kaj bi povedala, imam dokaj specifično izkušnjo. Od jutra do večera sem na fakulteti, od ponedeljka do sobote, od devetih zjutraj do devetih zvečer. Zaradi covida-19 tudi veliko uporabljamo zoom. Prosto imam le v nedeljo in občasno še kakšno popoldne med tednom. Študij umetnosti je težek, ves čas te ocenjujejo, tega ti niti ne povedo, sicer pa si tam zato, da sam sebe izboljšaš. Najbolj zahtevno pa je to, da si skoraj 24 ur na dan skupaj z istimi ljudmi. Skupaj poteka dodiplomski in podiplomski študij, tako da imam 18-letne sošolce. Si- Foto: Črtomir Goznik Ana Karneža cer pa je New Yorku multikulturno mesto, ki ponuja izredno veliko, s sto in eno izkušnjo ljudi, ki tam živijo," razlaga Ana Karneža, ki ima še sedaj, četudi je že lep čas od doma, še vedno občasno domotožje. Letos ga je bilo več kot po navadi. Za novo leto ni bila doma. Lani je bila zaradi covida-19 mesec dni v izolaciji, tega si več ne želi. Prvih dni po izolaciji pa se bo večno spominjala, saj je v tistem času izvedela za čudovito novico, da je bila sprejeta na oba programa igralstva, Juilli-ard in NYU Tisch. Njen cilj pa je bil že od vsega začetka Juilliard, na nek način pa piše tudi zgodovino, saj je prva invalidna igralka v vsej njegovi zgodovini, ki se bo pri njih izobraževala. „V trenutkih domo-tožja si vedno predstavljam najlepše stvari, dobim skomine po kakšni jedi, predvajam si slovenske pesmi, takšne, ki si jih doma ne bi nikoli," opiše te trenutke. V Sloveniji še ni videla drugačnih ljudi na sceni V Ameriki bi rada delala kot igralka. Slovenske gledališke scene ne pozna, zato tudi ne ve, ali bi ji sploh dali možnost kot invalidni igralki, ker še ni videla drugačnih ljudi na sceni. V Ameriki je to povsem drugače, cela država temelji na raznolikosti, zaradi tega imajo tudi veliko problemov. Kljub temu pa dobiš priložnost, če si dober. Tudi trend je čez lužo takšen, da si želijo imeti tako na televiziji, v gledališču in drugih podobnih okoljih, v vseh umetnostih, čim bolj različne ljudi. Ponosna je, da je doslej edina Slovenka, ki je dobila priložnost študirati na Juilliardu. Nekih uradnih informacij o tem sicer nima, če bi bilo drugače, bi se že kdo oglasil. Morda pa je kateri od Slovencev študiral glasbo na Juilliardu, to bo bolj verjetno. Kako pa je z njenim petjem, s katerim je pred leti tako zelo navdušila Slovence? Glasba ji je tudi odprla pot v svet, ji prinesla samozavest. „Še vedno pojem, a le znotraj fakultete. Ker sem vsako leto doma samo en mesec na leto, na pevskem odru nisem ostala, saj, če želiš biti uspešen, se moraš temu polno posvetiti, imeti svoj band in se tako ohranjati na sceni. Življenje se mi je tako zelo obrnilo v zadnjih petih letih," je še povedala Ana Karneža, ki dokazuje, da je v življenju vse mogoče in da ni ovir. Ovire si namreč postavljamo ljudje sami. MG Trnovska vas • Znamenita cimprača obnovljena še ta mesec P« »V 1 V** V 1 • 1 v/% Simoničevo domačijo čakajo le se finese Ena redkih pri nas še ohranjenih panonskih domačij s slamnato streho in tipično postavitvijo v obliki črke L bo, kot kaže, kmalu znova zasijala v svoji nekdanji lepoti. Obnova propadajoče nekdanje viničarske hiše, zgrajene leta 1787, namreč poteka po načrtih in naj bi bila zaključena do konca avgusta. Na osnovi javnega naročila jo je prevzel strokovnjak za prekrivanje streh s slamo in trstiko Janez Gol-nar iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki pa je kar nekaj gradbenih del predal Ivanu Lorenčiču, sicer domačinu iz Bišečkega Vrha. Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži, je star slovenski izraz za s slamo krito streho. Toda Simoni-čeva streha že dolgo ni več držala vode, saj je ob vsakem deževju v hišo zamakalo pri tako rekoč vsakem steblu. Zato je bilo treba streho v celoti zamenjati, prav tako so morali porušiti povsem dotrajan hlev in ga postaviti na novo po starih načrtih. Hiša bo imela tudi novo stavbno pohištvo in omete iz bla- ta. Te dni Lorenčič izvaja še zadnje finese, med katere sodi premaz lesene konstrukcije z lanenim oljen, tradicionalno slovensko zaščito za les. Bodo vsebine pokrivale stroške? Na občini Trnovska vas so se za sofinanciranje projekta prijavili na dva razpisa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ločeno za obnovo in vsebino stanovanjskega in gospodarskega dela, in sicer v skupni višini 98.000 evrov. Ker nekaj časa našli primernega izvajalca za obnovo, s pogajanji pa skušal doseči tudi boljše pogoje konzervatorske stroke, ki bdi nad prenovo, so kmetijsko ministrstvo zaprosili za podaljšanje roka izvedbe, da ne bi izgubili že odo- brenih sofinancerskih sredstev. Da bi privarčevali nekaj denarja od edine ponudbe za dobrih 300.000 evrov, so projekt oklestili, koli- kor se je dalo, nato pa so tudi vsa pripravljalna dela, ki niso zahtevala strokovnjakov, opravili trnovski prostovoljci. Tako je bilo vse od lanske jeseni v več kot dvesto let stari stavbi živahno zlasti ob vikendih, saj so tam člani lokalnih društev: društva ljubiteljev stare teh- nike, turističnega društva, društva gospodinj in kulturnega društva opravljali pripravljalna dela, ki so zajemala predvsem čiščenje objekta in delno rušenje. Na občini ocenjujejo, da jih prenova ne bo stala več kot 150.000 evrov. V prenovljenem stanovanjskem delu domačije naj bi uredili prostor za medgeneracijsko druženje z možnostjo bivanja, v gospodarskem pa načrtujejo postavitev muzeja, organizacijo raznih prireditev in delavnic ter prikazov starih običajev in tehnik. Medtem ko si v Trnovski vasi ne želijo dodatne proračunske postavke za vzdrževanje obnovljenega kulturnega spomenika, bo dobro, če bo vsaj kakšna od planiranih vsebin takšna, da bo pokrivala stroške, če že ne bo prinašala zaslužka. Senka Dreu 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. avgusta 2021 Ormož • Za povečanje prepoznavnosti naravnih danosti Zeleni trikotnik za zeleni turizem Namen projekta z imenom Zeleni trikotnik je vzpostavitev zelenega trikotnika med ormoškim grajskim parkom, gradom in naravnim rezervatom lagun. Občina Ormož v projektu sodeluje večinoma z nabavo opreme. »Oprema, ki smo jo zagotovili, je dodana vrednost za šolarje, saj združuje učno snov z motoriko. Dodatno smo ob igralih nabavili učne table in pergole, v okviru projekta pa smo izdelali še 100 igric na temo selitve ptic. Zraven tega projekta izdelujemo idejno zasnovo za ureditev območja ob reki Dravi,« je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak, ki se ob tem nadeja, da se bodo na osnovi tega lahko prijavljali še na kakšne razpise za pridobitev dodatnega denarja za urejanje omenjenega območja. Po besedah ornitologa Dominika Bombeka območje ormoških lagun nudi oddih, hkrati pa tudi ozaveščanje o varstvu narave. »Mislim, da je naravovarstveni turizem ali naravoslovni turizem še v povojih. Občina Ormož ima 45 % območja v Naturi 2000, s čimer so odprte izjemne možnosti.« Na območju ormoških lagun so uredili eko učni vrt, igrala za otroke in nabavili daljnoglede, ki služijo obiskovalcem za opazovanje ptic. V sklopu projekta so postavili tri knjigobežnice na različnih lokacijah. Pripravili so tudi deset različnih izobraževalnih kovčkov z namenom, da si družine te kovčke izposodijo in jih odpeljejo s sabo v ormoške lagune, v park. Trenutno pa v ormoškem gradu potekajo tudi delavnice, kjer iz ostankov materialov izdelujejo spominke - mini maskote vodnega bivola. Socialno podjetje Z-Eniac je v sklopu projekta izdelalo še kompostno stranišče iz naravnih materialov. Foto: Facebook Ormoške lagune Vsak lahko naredi nekaj »Ohranjanje narave je vsekakor pomembno za nase zanamce, zato mislim, da nam ne bi smelo biti vseeno, kakšno naravo bomo zapustili Temu primerno bi se morali obnašati tudi doma, saj na svojem dvorišču lahko prav tako naredimo nekaj za naravo: zelenic ne tretiramo s herbicidi, postavimo krmilnice, naredimo mlako, posejemo cvetnice, ki omogočajo preživetje še ostalim opraševalcem. Vsak lahko naredi nekaj za naravo. Ta brezbrižnost, da samo koristimo, ni v redu. Če narave ne bomo ohranjali, tudi življenjskega prostora za ljudi ne bomo ohranili,«je še povedal Dominik Bombek. t/ V ormoške lagune ne gremo samo po oddih, ampak tudi po znanje. Promocijsko sporočilo Plesna šola Samba - za vse generacije V največje nakupovalno središče na Ptuju, v Qcenter na Puhovi, v septembru prihaja Plesna šola Samba, kjer imajo na voljo pestre in zanimive tečaje. Zumbakids je namenjen otrokom od 4. do 6. leta, ki se s plesom šele spoznavajo. Na tečaju dajejo poudarek na izboljšanju motorike otroka ter spoznavanju s plesnim ritmom. Začetni standardni in latinskoameriški plesi za pare in soliste je namenjen otrokom od 6. leta dalje. Skupini se lahko pridružijo fantje in dekleta od 7. do 15. leta starosti - kot solisti in vam v skupini poiščejo plesnega partnerja ali pa povabite prijatelja ali prijateljico in se nam pridružite v paru. Tečaj nadaljevalnih standardnih in latinskoameriških plesov je namenjen vsem plesalcem, ki so že seznanjeni s plesom ter že vrsto let trenirajo in se udeležujejo plesnih tekmovanj. V plesni šoli Samba se lahko pohvalijo s kar 40 naslovi državnih prvakov. Breakdance tečaj je namenjen osnovnošolskim otrokom, ki si želijo preizkusiti nekaj novega in izredno zabavnega, tečaj hip hopa pa otrokom in mladini, vsem, ki radi sledijo plesnim trendom in sodobni glasbi. Letos so se v Sambi s formacijo in plesnim parom uvrstili na evropsko in svetovno prvenstvo. Za odrasle v Plesni šoli Samba ponujajo tečaje družabnih plesov za odrasle, kjer se udeleženci naučijo dvajset različnih plesov ter tečaja salsa v paru ter salsa solo za ženske. Poskrbijo tudi za tiste, ki bi radi plesali v paru, pa nimajo plesnega partnerja. Na voljo so individualne ure za pare, ki želijo še več plesnega znanja, za otroke, ki si želijo dosegati odlične rezultate na tekmovanjih ter za bodoče mladoporočence. Ne odlašajte in se prijavite na: info@plesnasola-sam-ba.si; vse informacije najdete na spletni strani: www.plesnasola-samba.si ter na socialnih omrežjih na Facebooku in Instagramu. »Vseskozi iščemo nove rešitve, nove poti, zato bomo svoje delo s podobnimi projekti ohranjanja narave in okolja nadaljevali. Naš cilj je, da omenjene točke povežemo in jih predstavimo kot inovativni zeleni turizem,« je povedala strokovna sodelavka pri projektu Senada Škrijelj iz podjetja EKO. Po besedah Milene Debeljak računajo, da bodo vse aktivnosti končane že v drugi polovici leta, tako da bodo do konca leta lahko vložili vse zahtevke za črpanje nepovratnih sredstev. Projekt, vreden 64.500 evrov, sofinancira LAS Ormož. Vodilni partner je podjetje EKO iz Ormo- Mladim družinam so v izposojo na voljo kovčki z različno vsebino. ža, partnerji so Občina Ormož, bo prejeli nekaj manj kot 47.000 DOPPS in socialno podjetje Z-E- evrov. niac iz Ormoža, ki bodo za izved- Darja Žganec Horvat Sv. Andraž • Prvič organizirali počitniško varstvo z delavnicami Od postavljanja klopotca do peke medenjakov Starši podružnične osnovne šok v Vitomarcih so lahko med letošnjimi šolskimi počitnicami svoje otroke vključili v poletni program v domačem kraju. Vitomarški šolarji se lahko letos princ udeležijo počitniških ustvarjalnih delavnic v domačem kraju. Počitniške ustvarjalne delavnice so v juliju potekale med 5. in 9. julijem, udeležilo pa se jih je 13 otrok. Tudi v avgustovskem terminu, ki bo med 9. in 13. avgustom, pričakujejo približno toliko otrok, njihovi dnevi pa bodo zapolnjeni z raznimi športnimi, družabnimi in ustvarjalnimi aktivnostmi ter vsebinskimi animacijami. Kot je povedala županja Darja Vudler Berlak, so se aktivnega počitniškega varstva šolarjev letos domislili prvič, glede na zanimanje pa ga bodo zelo verjetno nadaljevali tudi v prihodnjih poletjih. »Poudariti pa je treba, da nam izvedba programa ne bi uspela brez sodelovanja skoraj vseh lokalnih društev, ki po dnevih izmenjaje organizirajo različne ustvarjalne delavnice.« 70 evrov si delijo starši • I v» in občina Prihodnji teden se bodo tako otroci najprej odpravili po Andraževi učni poti do cerkve svetega Andreja, kjer bodo članom Vino-gradniško-sadjarskega društva Vitomarci pomagali pri postavitvi klopotca. S Kulturno-umetniškim društvom Vitomarci si bodo privoščili pravljično urico v naravi. Med pohodom v Muže bodo opazovali naravo in se pod vodstvom Strelskega društva Top preizkusili v otroškem streljanju z zračno puško. Skupaj s Čebelarskim društvom Vitomarci bodo na Hrgovi domačiji pokušali med, na medeni delavnici pa bodo pekli medenjake. Zadnji dan druženja je namenjen gasilstvu: otroci si bodo ogledali gasilska vozila, gasilci PGD Vitomarci pa jim bodo predstavili delo gasilca. Polna cena petdnevnega varstva z ustvarjalnimi delavnicami je 70 evrov, od katerih pa starši plačajo 35, preostalo polovico pa sofinancira občina Sveti Andraž. V ceno so vključeni dopoldanska malica, kosilo, pijača in material za ustvarjanje. Senka Dreu Foto: DZH hoto: DZH Foto: SD petek • 6. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podravje • Cepljenje v podjetjih Talum s svojim cepilnim mestom Nekatera slovenska industrijska podjetja so aktivno pristopila k temu, da bi zagotovila čim večjo precepljenost svojih zaposlenih. Točnih podatkov o številu cepljenih sicer nimajo, a v jesenskih mesecih ne pričakujejo težav. Kot zagotavljajo, so na morebitni novi val okužb pripravljeni. V številnih podjetjih so za svoje zaposlene organizirali cepljenje proti covidu-19. VTalumu so po njihovih navedbah navajeni, da v tovarni organizirajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in sezonski gripi. Za cepljenje proti covidu-19 so maja zbrali informativne prijave, na podlagi katerih so bili sodelavci povabljeni na cepljenje. Sredi julija pa so se z zdravnico v njihovi obratni ambulanti, ki je neposredno na vhodu v njihovo tovarno, in Zdravstvenim domom Ptuj uspeli dogovoriti za cepljenje proti covidu-19 na njihovi lokaciji. »ZDFMJE cEPUENJt pRO-n COVID49 Foto: Bobo/ M24 »Cepljenje je ob četrtkih na tri tedne, prvič je bilo 15. julija, nato bo še 5. in 26. avgusta. Ocenjujemo, da je delež sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoj PC (prebolevniki in cepljeni), 50-odstoten,« je povedal predsednik uprave Marko Drobnič. Kot je zagotovil, so zaradi narave njihovega proizvodnega procesa, ki teče 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto, od začetka epidemije skrbi za ohranjanje zdravja in varnega dela sodelavcev posvečali izredno pozornost. »Ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe smo prilagajali epidemiološkim razmeram in kljub temu, da trenutno v Skupini Talum nimamo na virus pozitivnih sodelavcev ali sodelavcev, ki bi bili zaradi visoko rizičnih stikov odsotni z dela, ohranjamo visoko stopnjo samozaščitnega ravnanja, dezinfekcije prostorov in obveznost sprotnega sporočanja vseh spremembe v zdravstvenem stanju sodelavcev. Komunikacija in osveščanje sodelavcev o pomenu doslednega samozaščitnega ravnanja je stalnica, krizni koronski skupini skrbno spremljata razmere in sproti dinamično prilagajata potrebne ukrepe,« je še povzel Drobnič. sta Spodnje Podravje • Dom Štrk vsako leto obišče 6.000 otrok iz celotne države Ne le kraj zabave in učenja, ampak tudi promocije Ptuja Dom Štrk v Spuhlji skozi vse leto obišče okoli 6.000 otrok iz celotne Slovenije. V okviru aktivnosti spoznavajo tudi bližnje kraje, kulturne znamenitosti in ljudi. Svoje izkušnje o življenju na Ptujskem polju ponesejo s seboj domov in se nato morebiti s svojimi družinami znova vrnejo v te kraje. Štrk zato ni samo dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ampak je tudi prostor, ki skrbi za promocijo mesta Ptuj z okolico. V prvi vrsti je dom Štrk, v katerem je prostora za 60 otrok, namenjen šoli v naravi. Objekt je na samem, sredi polj, zato se mladi ob prihodu največkrat vprašajo: »Kam pa smo mi zdaj sploh prišli?« Že po nekaj urah pa spoznajo, da bodo imeli v času bivanja na voljo številne zanimive aktivnosti. V neposredni bližini doma je urejenih več igrišč, otroci se lahko preizkusijo tudi v plezanju ali uporabljajo notranjo telovadnico. »Naše vodilo pri pripravi programov je, da otroci čim več časa preživijo zunaj, v naravi. Prizadevamo si, da so čim bolj v gibanju, pa tudi, da se družijo. Zato smo se odločili, da lahko uporabljajo mobilne telefone le eno uro na dan,« je povedal Aleksej Kuzmin, vodja doma Štrk. Potep po mestu Ptuj in vožnja z »dragon boati« Šola v naravi običajno traja pet dni - od ponedeljka do petka. V tem času se otroci udeležujejo različnih aktivnosti s področja športa ter naravoslovnih in družboslovnih dejavnosti. Izvajajo pa tudi plaval- Foto: Dom Strk Vožnja z »dragon boati« (Ptujsko jezero) ne tečaje. Mladi obiskovalci se najbolj veselijo vožnje s t. i. »dragon boati« - posebnimi čolni za deset ljudi, na katerih je krmar in bobnar. Sicer pa spoznavajo tudi bližnje gradove (Dornava, Borl) in mesto Ptuj, kjer izvedo več o zgodovini najstarejšega mesta ob reki Dravi. Velik poudarek je na delovnih navadah, saj morajo poskrbeti za čiste sobe, pripraviti mize, pospraviti posodo ... V septembru bodo k vsemu temu dodali še novost, in sicer se bodo otroci podali na bližnjo kmetijo in sami nabrali potrebne vrtnine za obroke. Od letos naprej bodo namreč večino sadja in zelenjave odkupili od lokalnih pridelovalcev. V času epidemije je bil dom Štrk zaprt Domovi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti so bili vse do maja letos zaprti, zato se veliko otrok ni moglo udeležiti šole v naravi. »Takoj po odprtju je bil res velik naval šol. Letos beležimo celo največ prijav, že sicer pa smo polno zasedeni 40 tednov v letu,« je dodal Kuzmin. Program so letos organizirali tako, da je delo potekalo v mehurčkih, torej za vsak razred posebej. V poletnih mesecih v domu organizirajo aktivne počitnice (filmske delavnice, golf, jahanje, športne vsebine), na katere so vabljeni vsi, ki bi želeli šolske počitnice preživeti nekoliko drugače. Letos so žal vsi termini že zasedeni. Estera Korošec Aktivnosti doma Štrk tudi za širšo javnost V domu Štrk je mogoče prespati ali koristiti katero izmed aktivnosti, kijih imajo na voljo. Minimalno število oseb, ki jim omogočajo bivanje in prehrano, mora biti vsaj 20. Po predhodnem dogovoru in če so termini prosti, seje mogoče dogovoriti za želeno obliko bivanja oz. aktivnost. Možna je tudi izposoja »dragon boata« (poseben čoln za deset ljudi). Prihodnje leto energetska sanacija Dom Štrk je dotrajan. Pred leti so obnavljali kopalnice in sobe, vendar danes prostori nujno kličejo po obnovi, saj okna slabo tesnijo, v slabem stanju je tudi streha. Zato so v pripravi že načrti za energetsko sanacijo, ki se bo začela februarja prihodnje leto, ko bodo prenovili okna, vrata, streho, zimski vrt ter del notranje opreme. Foto: Dom Strk Mladi med predavanjem o varnem kolesarjenju Foto: CG Videm • Darilo ob občinskem prazniku KTD Soviče-Dravci občini podarilo klopotec Kulturno-turistično društvo (KTD) Soviče-Dravci je v spremstvu pevskih prijateljev in ob sodelovanju lokalne skupnosti poskrbelo za postavitev klopotca pri nasadu vinske trte v središču občine. Foto: MZ Danijel Polajžer - Danči je avtor vse bolj priljubljene pesmi Lepi so haloški bregi, ki so jo pevci ljudskih pesmi in godci viž že vzeli za svojo ter jo poimenovali haloška himna. „Člani KTD Soviče-Dravci so občini Videm ob letošnjem občinskem prazniku podarili lepo darilo - haloški klopotec, ki ga je izdelal Zvonko Vidovič. Ob prejemu darila smo obljubili, da bomo zanj skrbeli župan in občinska uprava. Pri postavitvi klopotca so se nam pridružili člani KTD Soviče-Dravci s Stankom Veganom na čelu. V goste so povabili še muzikante in pevce, ki so presenetili s petjem venčka čudovitih ljudskih pesmi. Družili smo se z ljudskimi godci KD Franceta Forstneriča Videm in ljudskimi pevci KD Cirkulane. Ob pevski spremljavi smo del po del klopotca postavili na drog, klopotec je zagnal občinski vi-ničar in kletar Rudi Potrč. Da je klopotec lepo zapel, se je strinjal tudi pater Tarzicij Kolenko. Patri minori-ti so nam namreč prijazno odstopili zemljišče, na katerem imamo zasajen občinski vinograd, ob njem smo sedaj postavili še klopotec. Pater Kolenko je v smehu dejal, da upa, da ga klopotčevo klopotanje med bogoslužji ne bo preveč motilo. Povedal je tudi, da ima zvok in petje klopotca izredno rad," je utrinke s prve postavitve klopotca ob občinskem vinogradu v videmski občini strnil župan Branko Marinič. Cirkulanski Danči spesnil haloško himno Vesela druščina haloških pevcev iz videmskega in cirkulanskega konca je ob postavitvi klopotca strumno prepevala. Zapeli so tudi vižo, ki jo je spesnil Danijel Polajžer - Danči in nosi naslov Lepi so haloški bregi. Avtor besedila in melodije je Danči, pri čemer si je melodijo izposodil oziroma priredil po znani hrvaški uspešnici Tužna su zelena polja. Med domačimi pevci v Halozah je pesem menda postala prava uspešnica in jo imenujejo haloška himna. Takole gre med drugim: „Tu so naše gorice skrbno obdelane. Klopotci prepevajo, trgatev velevajo. Lepi so haloški bregi, kot so nekdaj bili, kjer nam trta zori. Klopotec poje klip klap, klip klop. Nato pa Martina slavimo in nazdravljamo, iz mošta postalo bo vino, mi pa veseli smo. Polne so naše pivnice, v njih vince zori, gospodar se veseli, ko vince se bistri. Lepi so haloški bregi, kot so nekdaj bili, vračamo se k njim, da bomo srečni mi. Klip klap, klip kloooop." MZ Foto: MZ Utrinek s postavitve občinskega klopotca ob nasadu vinske trte v središču Vidma; zasajenih imajo pet različnih vrst vinske trte in skupno deset trsov. 12 Štajerski Črna kronika petek • 6. avgusta 2021 Slovenija • Novi zakon o cestnem prometu Na električni skiro le starejši od 14 let V ponedeljek, 11. avgusta, začne veljati nov zakon o pravilih cestnega prometa, ki med drugim ureja tudi področje električnih skirojev. E-skiroji so v zadnjem obdobju postali stvarnost na naših cestah, kolesarskih stezah in pločnikih, a se doslej ni vedelo, kdo jih lahko vozi, pod kakšnimi pogoji in kje. Nov zakon definira električne skiroje in jih uvršča med lahka motorna vozila, v isto kategorijo kot na primer invalidske vozičke na motorni pogon. Gre za vozila, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro in niso širša od 80 centimetrov, prav tako jih ne ureja uredba EU o dvo-, trikolesnih vozilih in štirikolesnikih. Uporaba lahkih motornih vozil brez krmila, kot so električne deske, pa v cestnem prometu ni dovoljena. Foto: Bobo/M24 Prepovedan izlet izven naselja Vozniki morajo e-skiroje voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste, vendar le v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost do 50 km/h. Z e-skirojem je torej prepovedano voziti po pločniku. Vendar jih je tako kot kolesa mogoče voziti v območjih za pešce, a hitrost skiroja ne sme presegati hitrosti pešcev, kar pomeni pod 10 km/h. Predvidene globe do 250 evrov Električni skiro oziroma vsa lahka motorna vozila bodo po novem zakonu uporabljali le starejši od 14 let. Do dopolnjenega 18. leta bo zahtevana uporaba zaščitne čelade. Neprimerna vožnja po cesti bo kaznovana s predvideno globo 250 evrov, nepravilna splošna raba pa s 40 evri predvidene globe. Za uporabo telefona boste na električnem skiroju odšteli kar 120 evrov kazni oziroma trikrat več kot doslej. Slovenija • Julijski podatki Zavoda za zaposlovanje Ptuj z najvišjo stopnjo brezposelnosti Čeprav se je brezposelnost v Sloveniji tudi julija zmanjšala, že šesti mesec zapored, pa je stanje na Ptujskem povsem drugačno. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 70.655 brezposelnih, kar je 0,6 % manj kot junija in 21 % manj kot julija lani. Julija se je na zavodu na novo prijavilo 5443 brezposelnih oseb, kar je 54,1 % več kot junija in 33,8 % manj kot julija lani. Med novo prijavljenimi je bilo 239 iskalcev prve zaposlitve, 3133 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 513 brezposelnih zaradi stečajev in 614 presežnih delavcev. Število brezposelnih zaradi stečaja podjetij se je povečalo za neverjetnih 1121,4 %, saj je bilo junija takšnih brezposelnih le 42. Razlog: zaprtje Safila Več brezposelnih zaradi stečaja je predvsem zaradi prijavljanja delavcev ormoškega podjetja Safilo. Presežnih delavcev je bilo na mesečni ravni 11 % več, tistih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, pa za 74,3 % več. Julija se je v primerjavi z junijem brezposelnost povečala le v območnih službah Ptuj, in sicer za kar 10,2 % in Trbovlje (0,9 %), medtem ko se je v ostalih še naprej zmanjševala. Največji upad brezposlenosti je tudi v tem mesecu beležila območna služba Koper (-3,6 %). Od 5882 brezposelnih, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4089.Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, tajnikov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd., skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, komercialnih zastopnikov za prodajo, kuhinjskih pomočnikov, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, poslovnih sekretarjev in kuharjev Sta, sm Slovenija, Podravje • Cenovni dumping v tovornem in avtobusnem prevozništvu Utrujenost voznikov resen problem tudi pri nas Resnost težave, ki jo predstavlja utrujenost voznikov, je podcenjena, dokler se ne zgodi tragedija, so ob nedavni nesreči avtobusa na Hrvaškem opozorili v Sindikatu delavcev prometa in zvez. Vozniki imajo nereden ritem spanja in dela, pestita jih prisilna drža in gost promet, posebej v tovornem prometu pa vlada pravi kaos, so izpostavili. Evropska transportna federacija (ETF) je letos zaključila obsežno raziskavo med 2800 evropskimi poklicnimi vozniki, pri tem pa ugotovila, da delajo v slabih delovnih pogojih, je povedala generalna sekretarka v sindikatu Saška Kiara Kumer. Glede na raziskavo je kot kritične omenila neustrezen spanec in utrujenost, ki da sta neločljivo povezana z negotovimi delovnimi razmerami in slabo organizacijo dela v cestnem prometu. Poklicni vozniki so tako po njenih besedah pogosto le nekaj ur vnaprej obveščeni o svoji naslednji nalogi in tako je tudi pri nas. »Neredni urniki terjajo svoj davek, sploh v povezavi s človeško biološko uro,« je navedla. Večina šoferjev z nedoločnimi urniki, s premalo spanca ... Iz raziskave ETF je razvidno, da 86 odstotkov voznikov avtobusov poroča o nizu dolgih delovnih dni brez prostih dni in splošni izčrpa- Foto: M.Ž./M24 nosti. Premalo časa za spanje jih ima 85 odstotkov, eno odstotno točko manj jih je v slabi telesni kondiciji. Da imajo slabo kakovost spanca in prekinitve spanca, jih prav tako odgovarja 84 odstotkov. 78 odstotkov jih mučijo ekstremne temperature. Nič bolje se ne godi voznikom tovornjakov. 83 odstotkov vpraša- Slovenski vozniki pogosto brez dostopa do zdravnika Kot je razkrila Kumrova, so podobno raziskavo med 239 slovenskimi vozniki izvedli tudi v njihovem sindikatu, ki sicer sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Izkazalo seje, da jih ima veliko zdravstvene težave, čeprav se to ne odraža v bolniških odsotnostih. »Vozniki v mednarodnem prometu namreč tudi več kot 20 dni na mesec preživijo od doma, kar pomeni, da nimajo dostopa do osebnega zdravnika, da si ne uredijo bolniške odsotnosti, temveč večino bolezni preživijo kar v kabinah. Celo zob si kakšen izruva kar sam,« je opozorila sogovornica. Poglavitne težave voznikov so po njenih besedah nereden ritem spanja in dela, prisilna drža in gostejši promet, kije pomemben faktor stresa. Vozniki avtobusov večinoma spijo v hotelih, vozniki tovornjakov pa v kabinah, čeprav jim je delodajalec dolžan zagotoviti počitek v prenočišču. Foto: Dreamstime/M2411 nih jih poroča o pomanjkanju počivališč, prav toliko o slabi kakovosti spanja. 82 odstotkov jih pravi, da je njihovo zdravstveno stanje slabo in da so v slabi kondiciji. 81 odstotkov se jih počuti stalno izčrpane, 80 odstotkov jih ima premalo časa za spanje, enak delež jih poroča o dolgih delovnikih brez prostih dni. Pritisk dela je zaznalo 79 odstotkov vprašanih. Poleg tega se slovenski vozniki tovornjakov spopadajo s temperaturnimi težavami. Glede na raziskavo jih namreč dobra polovica nima klime, ki bi delovala tudi pri ugasnjenem vozilu. »Pa poskusite zaspati ob enih popoldne, ko tahograf pravi, da je čas za počitek, ko je zunaj 30 stopinj Celzija, klima ne deluje, hkrati pa moraš biti previden, da ti ne razrežejo cerade in te okradejo ali da se v tovornjak ne skrijejo migranti,« je izzive popisala Kumrova. Kljub prepovedi plačevanje po prevoženih kilometrih Kumrova je zelo kritična, ker je večina slovenskih prevoznikov kljub uredbi, ki določa odmore, počitke in način uporabe tahografa ter izrecno prepoveduje plačilo na kilometer, še vedno navajena, da voznike plačuje prav na ta način in v delovni čas ne šteje drugega dela, kot je čiščenje, nakladanje, razkladanje, čakanje na mejah ... »S tem stimulirajo voznike tovornjakov, da čim hitreje in čim bolj brez ustavljanja prevozijo kar največ kilometrov,« je dejala in podčrtala veliko nevarnost takega početja. Avtobusni šoferji vsaj malo zaščiteni, tovornjakarji nič V avtobusnem prevozništvu so delovniki po njenih besedah sicer še vedno predolgi in plače prenizke, a to dejavnost ščiti kolektivna pogodba, zaradi česar je težav veliko manj kot v tovornem prometu, kjer kolektivne pogodbe ni. Tu zato vlada kaos, je prepričana. Oškodovani so država in delavci, posebej iz tujih držav, »ki imajo nizko zavedanje lastnih pravic«. Novih voznikov zaradi slabih razmer ni, delodajalci pa še naprej izvajajo socialni dumping. »Napačna, nezdrava, predvsem pa nespametna pot, ki vodi v še več neljubih dogodkov in v kolaps panoge,« je posvarila. Pri Slavonskem Brodu na vzhodu Hrvaške je pred dnevi prišlo do hude nesreče avtobusa, v kateri je umrlo deset ljudi, še 45 je bilo poškodovanih. Hrvaško tožilstvo je ocenilo, da je bil 52-letni voznik avtobusa, ki je nesrečo povzročil, utrujen in nesposoben za varno upravljanje vozila, sodišče v Slavonskem Brodu pa mu je določilo mesec dni pripora. »Tragedij je bilo že veliko. Tudi na naših cestah se dogajajo nesreče s tovornjaki, ko voznik bodisi zaspi bodisi doživi srčni zastoj, na koncu pa je vsega kriv sam, ker je neposredni povzročitelj nesreče,« je žalosten dogodek komentirala Kumrova. Sta, sm Ce je na Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo grdo. Danes bo povečini sončno s spremenljivo oblačnostjo, nastajale bodo posamezne plohe ali nevihte. Jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne pa od 23 do 28 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo sončno in topleje, v nedeljo se bo verjetnost neviht predvsem na severu spet povečala. 4-dnevna napoved za Podravje Hitrost vetra2.9nVs I Hitrost veira3.2m/s I Hitrost vetra1.6m/s Foto: CG Vir: ARSO petek • 6. avgusta 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica 793/799 Le kakšen je tokrat naslov rubrike, ki govori o knjigah?! A se tako glasi knjižni naslov novitete? Sedemsto triindevetdeset skozi sedemsto devetindevetdeset? Je to morda kakšno utopično leposlovje za najstnike? Ne, ne. Takšna je UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) oznaka na knjigah in publikacijah, ki se tičejo športnih in pros-točasnih dejavnosti, razvedrila in raznovrstnih iger. UDK je knjižnični klasifikacijski sistem, to označevanje z arabskimi številkami in znaki je mednarodno normativno orodje za vsebinsko označevanje knjig, dokumentov in drugih informacijskih oblik. Slovenci smo UDK spoznali s prihodom francoskih in nemških priročnikov, po 2. svetovni vojni pa je sistem doživel razmah v splošnih in specialnih knjižnicah. Glavne tabele obsegajo sistematično ureditev in obsegajo deset glavnih skupin, ki so označene s številkami od 0 do 9, vsaka glavna skupina pa je lahko razdeljena v deset skupin drugega reda. Morda se zdi tako številčenje zapleteno na prvi pogled, vendar je zelo povedno in praktično. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča so strokovne ali poučne knjige v vrhnjem nadstropju, tiste z oznako 793/799 so v drugi sobici desno in tam najdete knjige za prostočasne in počitniške dni. In tam so knjige, ki odlično pomagajo preganjati dolgčas, preganjajo izpred različnih ekranov ter nudijo pestro izbiro umskih in telesnih aktivnosti v sončnih in deževnih dneh, v zaprtih prostorih in v naravi. Tu je nekaj naslovov: 100 najboljših iger, Otroške igre na Slovenskem od A do Ž, Tisoč imenitnih iger, Šport in igra, 500 kratkočasnih, Ulovimo prosti čas, Igrišča narave, Otroške igre, Miselne igre, Kratkočasnik, Male sive celice in mnoge druge. Ker je čas OLIMPIJSKIH IGER, ne bo odveč poučno branje o športu in športnih tekmovanjih. V zbirki Svet okrog nas najdete vse bistvene podatke o nastanku in razvoju olimpijskih iger, o poletnih in zimskih (Chris Oxlade in David Ballheimer, prevedel Franjo Jamnik). Kakšne pa so bile starodavne olimpijske igre, bodo mladi bralci najlepše izvedeli v novejši poučni slikanici Antične olimpijske igre. Slikanica večjega formata obsega s kazalom in slovarčkom 50 strani in začenja s poglavjem Olimpijsko praznovanje. Od leta 776 pred našim štetjem so se do leta 393 našega štetja zgrinjali prebivalci vseh grških mestnih državic v Olimpijo na zahodni obali Peloponeza. Tam so na olimpijskem praznovanju občudovali najboljše atlete, ki so tekmovali v različnih športnih disciplinah in tako častili vrhovnega boga Zevsa. Tedaj so tiste čase praznovali tudi z molitvijo, glasbo, poezijo, plesom, z izbranimi pojedinami, žrtvovali pa so tudi sto volov. Grški pesnik Pindar (518 pr. n. št. do 438 pr. n. št.) je zapisal, da ni bolj veličastnega praznovanja, kot je olimpijada. V tistih davnih časih se je prizorišče iger širilo in izboljševalo. Do leta 100 pred našim štetjem so zgradili stadion za tek, hipodrom za tekmovanje konjskih vpreg, palestro (šolo za rokoborbo, boks in telovadne veščine), kopališče, plavalni bazen in gimnazij, kjer so atleti trenirali tek, met kopja in diska. Na prvih olimpijskih igrah je bila samo ena atletska disciplina - en stadij (enojni šprint) - to je bil tek na 192 metrov. Legenda pravi, da je to razdalja, ki je bila enaka šeststotim He-raklovim stopalom. Na olimpijskih igrah so bili tekmovalci nagrajeni z vencem iz oljčnih listov. Sicer so tekmovali v peteroboju (met diska, tek, skok v daljino, met kopja in rokoborba), zraven peteroboja so tekmovali še v boksu, z bojnimi vozovi in priredili so konjske dirke. Športniki so v večini disciplin tekmovali goli, ženske pa praviloma niso smele tekmovati do drugega stoletja našega štetja. Tako je bilo v Olimpiji posebej ločeno žensko praznovanje. Imenovalo se je heraja in je potekalo vsake štiri leta na čast boginje Here, Zevsove žene. Edina disciplina na heraji je bil tek na kratke proge. Te in druge zanimivosti se torej skrivajo v knjigah z oznako 793/799, kamor je razvrščena tudi izvirna, domača uspešnica Ali je kaj trden most, s podnaslovom Najlepše igre iz otroške zakladnice. Igre sta izbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, odlične ilustracije je ustvaril Zvonko Čoh. Pa tako, v olimpijskem in nekoliko tudi humornem duhu, z željo po košarkarskem uspehu domače reprezentance, vas vabimo s primeri izšte-vank, ki pomenijo začetek mnogih otroških iger: Anka bankapomaranka v prvi klopici sedi in napiše črko i. Gori, doli, naokoli, vija, vaja, ven. Eci, peci, pec, ti si mali zec, ti si mala prepelica, eci, peci, pec. An ban, pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija, vaja, ven! Vsako sredo in vsak petek pa vabimo ob 10. uri v knjižnico na PRAVLJIČNE POČITNIŠKE URICE, kjer bo iger veliko! Liljana Klemenčič Ptuj, Slovenija • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - finalisti Najboljši mladi pevci že v pripravah na veliki finale Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj že sedmo leto izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami, je v tej sezoni potekal brez občinstva. Temu so botrovale covidne razmere. Mladi pevci so predizborne in polfinalne nastope v celoti opravili pred studijskimi mikrofoni. Za večino je bil to svojevrsten izziv, ki pa so ga odlično opravili, naredili še en korak več pri izgrajevanju svojega pevskega nastopa oz. talenta. [da» I VITA- Foto: Črtomir Goznik Utrinek z lanskega finalnega nastopa na ptujski tržnici. Veliki finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa bo v prvem tednu septembra z gledalci. Še posebej nestrpno ga pričakujejo finalisti. Oder bo letos postavljen pri Puhovem muzeju v Sakušaku v občini Juršinci. Za finalno vstopnico se je letos potegovalo 83 polfinalistov, nekaj duov in en trio. Strokovna komisija je za finale izbrala 21 nastopov, deset iz mlajše kategorije, 11 pa iz starejše, o treh nastopih v mlajši in starejši kategoriji pa so odločila SMS-sporočila. Ta so pokazala, da so mladi pevci navdušili številne, ki so jih spremljali preko radijskih od- daj Radia Ptuj in Radia Celje, objav na Facebooku in Youtube profilu Radia Ptuj ter Facebooku Radia Celje. Predstavili pa smo jih tudi v Štajerskem tedniku, Novem tedniku Celje in v Primorskih novicah. V mlajši kategoriji se bodo po odločitvi strokovne komisije na finalnem odru predstavili: Lana Friščic Krampelj (OŠ Juršinci), Kaja Kokol Zebec (OŠ Markovci), Hana Kmetec (OŠ Olge Meglič, Ptuj), Vita Stanovnik (OŠ Breg, Ptuj), Elena Zebec (OŠ Zavrč), Neža Cimer-man (OŠ Ormož), Lenart Cizej (OŠ Ljubečna), Julija Kolenc (OŠ Šmartno ob Paki), Taja Maver (OŠ Fram) in Zala Novak (OŠ Središče ob Dravi). SMS-sporočila pa so finale prinesla: Eli Rihtar (OŠ Destrnik), Niki Oman (OŠ Lava, Celje) in Evi Stopar (OŠ Rimske Toplice). Iz starejše kategorije pa so se po odločitvi strokovne komisije uvrstili: Lara Tušak (OŠ Gorišnica), Neža Meglič (OŠ Markovci), Diana Dovečar (OŠ Velika Nedelja), Stela Hebar (OŠ Sveti Tomaž), Sara Bru-men (OŠ Pesnica), David Držek (OŠ Hudinja), Špela Kušar (OŠ Vitanje), Lea Koban (OŠ Toneta Okrogar-ja Zagorje), Vida Veršič (OŠ Dornava), Manca Karo (OŠ Fram) in Nataša Lunaček (OŠ Lucija). Na podlagi SMS-sporočil pa so v finale napredovale: Pia Krajnc (OŠ Videm), Lana Verbovšek (OŠ Rimske Toplice) in Sara Šegula (OŠ Tabor I, Maribor). V vsaki kategoriji bo tako strokovna komisija finala ocenila 13 nastopov, četudi je v finale v starejši kategoriji skupaj napredovalo 14 tekmovalcev, dve tekmovalki se bosta namreč predstavili v isti skladbi. Finaliste 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bomo predstavili v torkovi številki Štajerskega tednika, ki izide 10. avgusta. MG Ptuj • Poletna glasbena šola 2021 Mladi glasbeniki in vokalisti ponovno navdušili V okviru 13. glasbenega festivala Arsana je tudi letos potekala poletna glasbena šola, ki sta jo pripravila Vokalna šola Arsana in Glasbena šola Instrumentalko za vokal, električno in akustično kitaro, bas kitaro, bobne in tolkala ter glasbene skupine (bande). Udeležili so seje mladi glasbeniki z osnovnim in naprednim glasbenim znanjem. Letošnji zaključni koncert poletne glasbene šole je potekal v nekoliko spremenjenih razmerah, saj so organizatorji in udeleženci zaključnega koncerta nekaj ur pred tem izvedeli za nekatere nove pogoje in pravila glede covidnih razmer. To je sicer povzročilo nekaj stresa, ni pa ogrozilo samega koncerta, četudi je letos glasbenike in občinstvo ločila razdalja, ki so jo narekovali covid ukrepi. Vsi, ki so nastopili na zaključnem koncertu poletne vokalne šole, so nastopili s srcem, saj so kljub svoji mladosti vsi po vrsti zapisani glasbi. Marko Korošec iz Glasbene šole Instrumental.ko, ki je vodil in-strumentalno-glasbeni del poletne glasbene šole (glasbene skupine), se je zahvalili Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj in ravnatelju šole Štefanu Petku, da so mladi glasbeniki lahko vadili pri njih. Udeleženci so bili dekleta in fantje, stari od 7 do 18 let, ki se tudi sicer med letom glasbeno izobražujejo v omenjeni glasbeni šoli in v glasbeni šoli In-strumental.ko ter Vokalni šoli Arsana. „Poudarek je bil tako kot vsako leto na kakovostni glasbi. Predvsem se trudimo približati glasbo, ki je morda eni ne igrajo toliko med letom, to je popularne glasbene stile (pop, rock'n'roll), ker se med rednim glasbenim izobraževanjem v večini ukvarjajo s klasično glasbo. V glasbenem kampu pa imajo priložnost spoznati tudi drugo stran glasbe," je izpostavil Marko Korošec. Vokalni del poletne glasbene šole, ki so se je udeležili mladi pevci od 7. do 16. leta starosti, prevladovale so pevke, pevca sta bila dva, je vodila mentorica Teja Letonja Haj-šek. „Osredotočili smo se na solo pesmi, skupinske pesmi, back vokale, na to, kako se glasovi pobarvajo, ko pojemo večglasja. Delali smo vse tisto, česar med šolskim letom v vokalni šoli Arsana morda ne uspemo dovolj dobro predelati. Zato, da kondicija ostane, da se potrebe po glasbi tudi v poletnem času zapolnijo, mladim ponudimo možnost, da se udeležijo vokalnega kampa. Izredno sem zadovoljna, ker so vsi, ki se ga udeležijo, izjemno motivirani. Kljub temu da so zelo mladi, so polni kondicije, pozorno sodelujejo, zato na koncu vedno dobimo optimalni rezultat glede na tisto malo časa, ki ga Foto: Črtomir Goznik Z zaključnega nastopa bendov na Odru mladih na Slovenskem trgu u okviru festivala Arsana 2021. imamo na voljo," pa je o vokalnem delu poletne glasbene šole v okviru festivala Arsana povedala mentorica Teja Letonja Hajšek. Tudi zaključni koncert vokalnega dela poletne glasbene šole je navdušil številno občinstvo na Slovenskem trgu, med katerimi so bili tudi tuji turisti, ki se kar niso mogli naču-diti, kako odlični so bili vsi skupaj, mladi glasbeniki in vokalisti. Zahvalili so se Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj in MO Ptuj za uporabo vadbenih prostorov, festivalu Arsana in društvu za glasbeno umetnost Arsana za vso pomoč pri izvedbi poletne glasbene šole ter vsem mentorjem. Teja Letonja Hajšek pa se je še posebej zahvalila staršem, ki podpirajo mlade glasbenike, in predvsem mladim glasbenikom, ki so ponovno v štirih dneh pripravili odličen celovečerni koncert. Tudi letošnji nastop mladih glasbenikov in pevcev je pokazal, da na Ptuju raste nov rod glasbenikov in pevcev, ki bodo že v kratkem zasedli tudi večje odre festivalov na Ptuju in širše, prevzeli vajeti glasbenega dogajanja doma in na tujem. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 6. avgusta 2021 Zdravstveni mikroskop Zdravstveni nasveti Z zadostno količino vode v boj proti dehidraciji Ob piku strupenih morskih v» i» vi zivah pomaga vroča voda Poletno vreme nas vabi, da čim več časa preživimo na prostem, v naravi. Gibanje in sonce imata pozitivne učinke, prinašata pa tudi tveganja, ki pa se jim lahko izognemo. Izogibajmo se soncu med 11. in 16. uro, uporabimo ustrezna oblačila, pokrivalo in sončna očala, izpostavljene dele telesa pa zaščitimo z uporabo krem z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. A to ni dovolj. Treba je poskrbeti še za zadosten vnos tekočine in nadomeščanje mineralov. V nasprotnem primeru pride do dehidraci-je, ki lahko zmanjša naše telesne in duševne sposobnosti. Voda je pomembna tekočina, ki predstavlja kar dve tretjini teže odraslega človeka. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Normalno izločamo vodo preko ledvic z uriniranjem, preko črevesa z iztrebki, pa tudi z zno- jenjem in z izdihanim zrakom. Poleti z znojenjem izgubljamo veliko več vode in tudi minerale. Če smo športno aktivni ali če fizično delamo, še toliko več. In v tem primeru je poleg tekočine, torej vode ali nesladkanega čaja, potrebno tudi nadomeščanje mineralov. Zdrav človek ob tem občuti žejo, starostniki pa žeje pogosto ne občutijo, majhni otroci pa nam tega ne znajo sporočiti. Zdrava odrasla oseba naj v poletnih mesecih zaužije okrog 2 do 2,5 litra tekočine. Ne pozabimo vode ponuditi otrokom in poskrbimo za starejše. Dehidracija ali pomanjkanje vode v telesu je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene tekočine, premajhnega vnosa ali povečane izgube. Že blaga dehidracija, torej zmanjšanje telesnih tekočin za ena do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Najpogostejši znaki dehidracije so temen urin, suha usta, žeja ter utrujenost in glavobol. Priznajmo, da ga poleti občutimo večkrat. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Bcnčič Svetujem, da najprej popijemo dovolj tekočine ter se umaknemo v senco, in če glavobol še ne mine, komaj takrat posežemo po analgetiku. Za prvimi znaki dehidracije se pojavijo resnejši, kot je pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje, huda utrujenost, lahko tudi povišana telesna temperatura, mišični krči ter slabost in močnejši glavobol. Če ne ukrepamo, pride do kri- tičnih znakov, kot so mišični krči, ki se lahko stopnjujejo v krče celega telesa, bruhanje, motnje ritma srca, motnje vida, boleče uriniranje in celo nezavest. Posebej ogroženi so sladkorni bolniki in bolniki, ki imajo težave z jetri. V poletnem času je dehidracija pogost spremljevalec oziroma posledica prebavnih težav. Z drisko in bruhanjem izgubljamo veliko tekočine in minerale. Zato tem bolnikom svetujemo nadomeščanje tekočine z raztopljeno rehidra-cijsko soljo. Majni otroci so pri tem posebej ogroženi. Če zavračajo uživanje tekočine, je možno, da bo potrebno k zdravniku in bo otrok tekočino dobil z infuzijo. Suha usta, suha in manj napeta koža ter podočnjaki so resni opozorilni znaki. Edino zdravilo za dehidracijo je tekočina oziroma izotonične raztopine. Slednje so namenjene predvsem delavcem in športnikom. Voda, lahko z limono, ter nesladkan čaj naj bodo naše pijače čez poletje. Sladkih gaziranih pijač ne priporočam tako zaradi dodanega sladkorja kot zaradi dodanih barvil in umetnih arom. Tudi kava, pravi čaj in energijske pijače niso priporočljive, saj pospešijo odvajanje vode iz telesa. Enako velja za alkoholne pijače, ki zaradi dehidra-cije lahko povzročajo še močnejše vrtoglavice. Odrasel človek potrebuje od 2 do 2,5 litra tekočine na dan. Od tega en del dobimo s hrano, približno 1,5 litra pa s tekočino. Če načrtujete športne aktivnosti, svetujemo, da popijete vodo pred vadbo, pa tudi med njo in takoj po zaključeni vadbi. Športno aktivni bodite predvsem zjutraj in zvečer. Žeja ni zelo zanesljiv mehanizem in mnogi med nami občutimo žejo, ko smo že rahlo dehidrirani. Zato najdite način, da preko celega dneva zaužijete dovolj vode. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Ob kopanju v morju nevarnosti ne predstavlja zgolj poletno sonce, temveč tudi živali, ki se skrivajo v vodi in na morskem dnu. Ob piku morskega zmaja, ki velja za eno najbolj strupenih rib Jadranskega morja, je mesto vboda treba ogreti pod vročo vodo, svetujejo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. »Ena najbolj strupenih rib Jadranskega morja, ki se pojavlja tudi v slovenskem morju, je morski zmaj ali morski pajek. Najpogosteje se zadržuje v območjih prehoda skalnatega dna v peščeno ali muljevito dno, kjer se zakoplje v sediment, tako da iz njega molijo le oči in nevarni trni,« je pojasnila morska biologinja in ekologija Martina Orlando Bonaca. Morski pajek ima bočno sploščeno telo, glavo z velikimi, navzgor obrnjenimi očmi in navzgor obrnjenimi usti. Barva telesa je od zeleno rumene do temno zeleno rjave barve, na njegovih bokih pa se pojavljajo pokončne rumenkaste ali pokončne rjave proge. Žival strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bočnih trnih, ki ju imajo morski pajki na škržnih poklopcih. Ob vbrizgu strupa poškodovana oseba občutiti hude bolečine, ki jim včasih sledi tudi bruhanje in v izjemno redkih primerih mišična paraliza ter smrt. Strup morskih zmajev je sicer termola-bilen in se začne pri visokih tem- peraturah razgrajevati. Če pride do pika morskega zmaja, je torej treba mesto vboda greti pod vročo vodo, ki naj ima med 50 in 60 stopinj Celzija. Če se stanje ne izboljša v kratkem času, je nujen obisk zdravnika. Nevarnost v morju predstavljajo tudi različne vrste meduz. V našem morju so redno tako knidarij-ske oziroma ožigalkarske meduze kot tudi rebrače. Pomembna razlika med obema skupinama je, da rebrače niso ožigalkarji in torej ne opečejo. Pod ožigalkar-je, ki se najpogosteje pojavljajo v našem morju, štejemo uhatega klobučnjaka, morsko cvetačo, ki se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom in kompasno meduzo. Redkeje pa dalmatinsko lasasto meduzo. Morska biološka postaja Piran svetuje previdnost, če pri kopanju pridete v neposreden stik z meduzo, saj nekatere med njimi lahko povzročijo tudi močnejše opekline. Če pride do opeklin, na inštitutu svetujejo spiranje z obilico morske vode oziroma z mešanico morske vode in sode bikarbone v razmerju 1 : 1. Spiranje namreč odstrani lovke in prepreči morebitno nadaljnje sproščanje toksinov. Naslednji korak je pet do 15 minut hlajenja z hladilnimi vrečkami, ovitimi v blago. V primeru hujših težav na morski biološki postaji svetujejo obisk zdravnika. Sta Foto: Arhiv M24 Pomagajmo si Prepoznajte simptome pojava cist na jajčnikih Ciste na jajčnikih so pogost pojav pri ženskah. Pri večini žensk se v življenju pojavi vsaj ena cista na jajčnikih, ki pa načeloma ni nevarna - to je tako imenovana funkcionalna ali benigna cista na jajčnikih. Tovrstne ciste običajno izginejo same in ne povzročajo posebnih simptomov. Manjši delež vseh cist pa lahko predstavlja določeno tveganje oziroma nevarnost. Pri tej vrsti so pogosti tudi različni neprijetni simptomi, na katere morate biti pozorni, saj zahtevajo čimprejšnjo zdravniško obravnavo. Bolečine v predelu medenice Bolečine okoli predela, kjer je medenica, so pogost znak večje ciste na jajčnikih. Velikokrat jih spremljajo tudi bolečine v hrbtu, predvsem v spodnjem delu. Ko se cista povečuje, namreč vse bolj pritiska na omenjene predele. Bolečina se tako lahko precej hitro stopnjuje. Podobna je tisti, ki jo mnoge ženske doživljajo med menstruacijo, a običajno precej močnejša. To je tudi glavni razlog, zaradi katerega ženske bo- lečine sprva ne povežejo s cisto. Če se simptom nadaljuje oziroma stopnjuje tudi po zaključku mesečne krvavitve, je obisk zdravnika vsekakor smiseln. Napihnjenost logi za napihnjenost zelo različni, zato morate simptom jemati resno in odkriti resnični vzrok za težave. Še posebej problematično je, če je napihnjenost prisotna več kot tri tedne in vam običajne metode ne pomagajo, da bi se je znebili. Bolečine med spolnim odnosom Zelo pogost znak, ki opozarja, da se je na vaših jajčnikih razvila cista, so tudi bolečine med spolnim odnosom. Dodaten pritisk, do Tudi napihnjenost je eden od tistih simptomov ciste na jajčnikih, ki ga ženske pogosto povezujejo z menstruacijo. Cista lahko zavzame velik del trebušne votline, kar privede do povečanja obsega trebuha, podobnega tistemu po obilnem obroku. Pojavi se tudi neprijeten občutek napetosti in bolečine. Včasih lahko pride zaradi občutka polnosti tudi do pomanjkanja ape-tita in hitrega hujšanja. Pomembno je, da se zavedate, da so lahko raz- Zdravljenje je odvisno od velikosti in razširjenosti cist ter simptomov, kijih povzročajo. Po navadi ginekologi benignih cist sploh ne zdravijo, ker lahko izginejo same od sebe. Vsekakor pa je potrebno zdravniško spremljanje stanja. Kadar cista poči sama od sebe in se razlije, lahko ženske občutijo ostro bolečino, lahko pa tega sploh ne zaznajo. Pri omilitvi simptomov pomagajo protibolečinska sredstva, topli obkladki oziroma termofor na predelu trebuha, tople kopeli, hormonska kontracepcija in omejitev fizičnih aktivnosti. Če ciste ne izginejo same od sebe, potem je potrebno zdravniško zdravljenje, ki lahko poteka na različne načine. Foto: Profimedia/M24 katerega pride med penetracijo, namreč le poslabša situacijo. Bolečine so lahko zelo hude, včasih pa se pojavijo tudi po spolnem odnosu. Če do zdaj niste doživljali bolečin, se morate vsekakor čim prej odpraviti do svojega zdravnika oziroma ginekologa, saj imate morda ciste na jajčnikih. Pogosto uriniranje Rast ciste lahko zaradi pritiska na mehur med drugim povzroči povečano potrebo po uriniranju. Včasih pride tudi do nezmožnosti, da bi povsem izpraznili mehur. Pogosto uriniranje lahko spremljajo tudi bolečine in pekoč občutek. Laboratorijska analiza urina je zagotovo najboljši način, da se določijo vzroki vaših težav, zato tudi v tem primeru ne smete odlašati z obiskom zdravnika. Krvavenje iz nožnice Opažate krvav izcedek iz nožnice, ki ni menstruacija? Ko se tekočina in kri iz predrte ciste zlijeta v trebušno votlino, se lahko del izloči tudi skozi nožnico. Pogosto sicer pride do predrtja ciste prav v tistih dneh, ko naj bi nastopila menstruacija, zato se tudi ta simptom večkrat pripiše napačnim vzrokom. Tea Dečman petek • 6. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski 1S avtor: vladimir velikan-milova- skost novič defekt rastlina gnilo-zlvka redek radioaktivni plin novinarka sircaros del telesa nusa Senk novinar pečko svileno blago popolnost, celovitost klatesko çrnjirkt Življenje ^"¡¡f slovenski ilustrator (zvonko) bajka, pripoved drobiž v makau reka skozi cambridge naočniki otočje v aleutih velika ptica ujeda jakostna nnn stopnja opdr^'ek potresa OrKAVEK vnetje kože operna pevka polak vnetje bedrnega živca vodni členonožec slovenska pevka (majda) radij krajše ime za brazilsko velemesto nordijska boginja morja oznaka za neznanca del prsnega kosa stanko lorger bos.-srbski igralec (irfan) napoved bozjasti območje, področje enoletna rastlina za solato homerjev ep spodrsljaj, napaka gospodar. poslopje za seno zamaknjenost h rv. jezikoslovec (mate) dajatve rim. kuriji ameriška igralka basinger eno od imen misijonarja barage perje pri repi nekd.hrv. smučarka kostelič dzezovsko petje ameriški režiser (richard) kraško vino karl hess ameriška pristojen fusa igralka javni turner organ indijansko ljudstvo depaktma v franciii bos. nogom. trener (ivica) angleški pevec stuart leslie goddard anton vodnik grskibog vojne japonska nabiralka biserov rusjanovo letalo zemljišče, svet zgubljena hoja sem in tja V rimski mitologiji je bog ognja. Sprva so ga častili kot velikega boga, potem pa ga istovetili z grškim Hefajstom in postal je le preprost bog kovač, ki pod vulkanom Etno kuje in izdeluje orožje bogov. Rimljani so mu na Marsovem polju postavili svetišče. Je tudi bog uničujoče moči ognja, zaščitnik kovačev in rokodelcev. Njegov atribut je kladivo. HRASTE, Mate - hrvaški jezikoslovec, LESTER, Richard - ameriški režiser, MENSUR, Irfan - bosansko-srbski igralec Hajdina • Vrtec je pozval starše k delovni akciji Starši prebarvali vrtčevska igrala Vrtec Najdihojca Hajdina ima obnovljena otroška igrala, ki so bila že precej poškodovana. Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, se je zato domislil, da bi za pomoč pri prenovi zaprosili starše. »Res je, da bi lahko igrala uredili v okviru rednega vzdrževanja, vendar to ni bil namen. Vsaka stvar, ki jo sam prebarvaš, preurediš, ima popolnoma drugačno vrednost. Seveda pa želimo skozi take akcije spodbujati tudi druženje in sodelovanje med starši in zaposlenimi,« je povedal Vidovič. Ker je ravno čas dopustov, se je na delovno akcijo sicer odzvala le peščica staršev, vendar ravno dovolj, da so v dveh dneh prebarvali vsa igrala na vrtčevskem igrišču. S pomočjo hišnika pa so odpravili tudi nekaj manjših nepravilnosti. Največ časa so namenili brušenju igral oz. odstranjevanju prvotne barve. V delovno akcijo so se vključili tudi sodelavka vrtca, ravnatelj Vidovič in njegova pomočnica za vrtec Viktorija Vrabl. Po njenih besedah so z odzivom zadovoljni glede na to, da je veliko družin v tem času na počitnicah. »Dodatni par ali dva rok bi pomenil hitreje opravljeno delo, a smo res veseli in hvaležni vsem, ki so se odzvali in nam priskočili na pomoč. K pleska- Atiji sredi delovne akcije barvanja otroških igral Foto: Vrtec Najdihojca Hajdina nju igral smo starše tokrat pozvali prvič in glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje, spretnosti in znanje jih bomo zagotovo še povabili. Tudi sami so rekli, da se z veseljem še kdaj odzovejo, saj se zavedajo, da s tem omogočajo vsem otrokom vrtca bolj varno igro na prostem,« je povedala Vrablova in dodala, da je namen delovne akcije tudi neformalno druženje, kjer je energija med udeleženci drugačna kot med vsakodnevnimi srečanji na vratih igralnice in na hodniku vrtca ali na sestankih. »Podobna energija se je razvijala na neformalnih srečanjih (izleti, pikniki, delavnice ...), ki si jih želimo tudi v prihodnje. S starši se na neformalnih srečanjih lažje vzpostavi sproščen odnos, ki vodi tudi k boljšemu skupnemu sodelovanju pri vzgoji otrok,« je še dodala Vrablova. Zaposlenih na tokratno akcijo niso posebej vabili, saj ji je veliko na zasluženih dopustih. Vsekakor pa bodo podobne dogodke organizirali tudi v novem šolskem letu. Po napovedih ravnatelja Vidoviča bodo starši lahko pomagali pri ureditvi učilnice na prostem in risanju različnih talnih iger. Estera Korošec Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Če gre verjeti zvezdam, se boste v tem tednu zaljubili. Pred tem pa se boste morali še nekoliko potruditi, da osvojite ljubljeno osebo. Vezani pa imate pred seboj obdobje romantike. Poleg tega boste precej kreativni, umetniški in ustvarjalni. Srečen dan: nedelja! ^^f BIK (21. 4. - 20. 5.) Dom bo oaza miru in prijetnih reči. Kuhalnica v vaših rokah bo precej spretna in iz vašega doma bo dišalo po dobrotah. Seveda pa vam je dom tudi prostor, kjer se spočijete in ste srečni. V ljubezni hitite počasi in se varujte pretirane užaljenosti. Srečen dan: torek! Odpravili se boste na pot in tako boste srečni. Besede bodo tople, prijetne in komunikacija bo nekaj, kar potrebujete. Odkrivate neznane kotičke narave, poleg tega pa bo to tudi čas izletov in vaše ideje bodo napredne. Ljubezenska barčica bo mirno plavala. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Potreba po varnosti bo močna in dosežena v začrtanem vsakdanu. V tem tednu se odpravite po nakupih in se zavedajte, da je denar za med ljudi. Sledi več prilivov in močni boste v besedah. Stvari pa povejte, kot jih občutite. Služba: kreativne obveznosti in finančni dodatek. P ^ LEV (23. 7. - 22. 8.) Obdajala vas bo pozitivna energija in ravno to boste lahko širili na druge ljudi. Notranji pogum in samozavestna drža vas bosta spodbujala in vodila v službi. Odpravite se tudi po nakupih. Pred vami je teden presenečenj, kajti vsak dan bo kot nov izziv. a pl DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Bolj se poglobite vase in brskajte po sebi. V ljubezni bodo čustva prijetna in močna. Naprej jih boste skrivali v sebi in kasneje izpovedali. Dobro je, da razmišljate pozitivno, da verjamete tudi vase in ljubite sebe. Dinamična energija vas spodbuja in motivira na poti življenja. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Prijatelji bodo pomemben vidik življenja in klepeti ob kavici kot balzam za dušo. Partnerjev namig bo kot nekakšen skrivnosten labirint, seveda pa se zavedajte, da so pogovori ključ do uspeha. Obdajala vas bo nevidna vez prijateljstva in življenje bo dobilo smisel in obliko. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Uspehi se bodo vrstili in pridobili boste pozitivno noto gledanja na življenje. Na delovnem mestu boste uspešni, zavedajte pa se, da je potrpljenje mati modrosti. Seveda pa boste srečni in čaka vas več priložnosti. Ljubezen bo nekaj prijetnega in ponosno boste izkazovali čustva. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Dolgo ste čakali in končno bo prišel čas, da si lahko vzamete nekaj časa zase. Odpravite se na neke počitnice ali pa kako drugače uživajte v brezskrbnosti. Mnogi boste morali v službi zavihati rokave in se dinamično lotiti vsega. Seveda pa je modro postopati korak za korakom. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Naklonjenost se bo stopnjevala na vsakem koraku in uživali boste življenje in v vsem tistem, kar boste počeli. Nekoliko bolj se boste zaprli vase v ljubezni in raziskovali o vsem. Sami boste ugotovili, kaj je za vas prava pot in pohiteli po prašni cesti novim dogodivščinam nasproti. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Ljubezensko življenje bo v ospredju in že prav je tako. Kar boste dajali, to tudi sprejemate. Zdi se, da uživate in da vidite pozornosti v majhnih stvareh. Vendarle pa tudi greste naprej in se pogovarjate. Na delovnem mestu vas bo zaznamovalo skupinsko delo. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Čas je primeren, da se polepšate in da uživate iz dneva v dan. Stvari gredo po svoji poti in vedite, da je sreča na strani pogumnih. Ugodno za razne nakupe in družabna srečanja. Problemi pa so le navidezni, in če se pogovorite, uvidite, da je vse v najlepšem redu. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. julija 2021 na t^idmxdnipMnl dopadt vdMŽ^ , OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) ^^^mdiciomAu dopuM v t^61 ^adia-Srednikn ui Jhtftine JMvP. VELA LUKA - KORČULA (5. - 10. 10. 2021) Rezu i raj te čim prej, da nt zamudite S dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tedr'k Ptuj in skupino ATP! /jt ATP ^adioPTUI štajerski ITDNIK AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Lepi spomini ne bledijo! LETO XXXII , ST. SI Ptui, 7- |L«ljft 1979 CENA 4 DINAR J F tU ISSN iOMO—tf GCAWLQ SOCI*LISTlCNf ZVEZE OllOVNCOA LJUDSTVA Z VSEBINE Ctoirflt si vsčo ustvari »m (strut 31 Kikine mesnice imamo v Ptuju {stran 4) Urajanie ottmcdja Potekava ixtlM 71 KuliurnitfnpvMtiisnS] 0 M.ndeitllitnik 11 vobnom btf«n 11 \ PETO BRIGADIRSKO POLETJI V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V hiifjrtjii mi fmdju » 0w ojprli rifutJ Iku obnaiLu Jcfamna iitsc Si MiMilia* uiiiivhii 14 '«itn tatufirj« Vtifce - u iioMdH 10 ui3« i™t v LMIhi • Muw WK Mi CjA lol-v f'tKMsfl rt F ji Lil, ob« :tjna .Lr n^-Lii» r.^j^j-j,, .t*Alit-i OMjiM. ■1" t»rfv Jiii»!»• * BftHttljr. TileJ rv i(i«nn«rv »knotiftrj K M" P»*'i OS I Vi run j Ji,K, HU «UpUar M OA St. "» pni rah«J*Mtt fmf» OMUj lil« ti W tj-jAlj* «(«Kft]. ■».»a «onfjM 1 dtCki » 41)11. n Is' ^-li fird-aknu «vriHU piti Ji.Hli Jr^Mhat, «fi Jan hi JHji ■. Ilur^.i ^ N, Ihifidrii i»h(h >Mi(wl lujrrc, OlMtf /ruamncMn »mi Hiiu - ililltUllN' w C| k i«rnru, fnSfr pi^K pnll.ih- l*!r ipwtflll i£ C* IrfvK,, ofnjri V ^nnlHjal r uli^i v fiiii i-Julii LrMip m Idpiia t (Mfelih fll Barfu. l NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i H OSOJNIKOVA 12, PTUJ 0 INFO@VRATA-TUNING.SI KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V Štajerski tednik ■ časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu Program TV Ptuj v Štajerski www.tednik.si 7. in 8. avgust 2021, sobota ob 21.00. nedelja ob 10.00: Razglasitev kmetije leta 2021 mestne občine Ptuj ter podelitev priznanja za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Slavnostna seja sveta mestne občine Ptuj. Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Ptuj na ptujski mestni tržnici. Slavnostna govornica je bila Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj. Podelitev priznanj najzaslužnejšim. Poletna noč na ptujskih terasah in ulicah starega mestnega jedra. Vojo Veličkovič, znani ptujski umetnik, je v miniaturah upodobil 21 občin Podravja. Razstava intarzij je na ogled v Murkovi ulici na Ptuju. Trenutno stanje precepljenosti občanov na ptujskem območju. Festival Arsana letos z glasbenimi presežki. Vokalna skupina VoxArsana in Vlado Kreslin v čarobnem ambientu minoritskega samostana. Big Band RTV Slovenija na slavnostnem in nepozabnem koncertu Arsana. Slovenski komik Tadej Toš v dominikanskem samostanu z odlično predstavo navdušil številne gledalce. V sobotni večer in nedeljski dopoldan z najlepšimi vižami. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 06. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 Zbornik OŠ Gorišnica 10:10 70 let radia Ptuj, 2018 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:10 Koncert ansambla Srčni muzikanti 20:00 24. praznik občine Gorišnica, 2019 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani S P sS SOBOTA, 07. avgust 0 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predavanje, Samooskrba lokalne skupnosti 10:00 Ptujska kronika 10:30 Koncert ansambla Srčni muzikanti 12:30 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Srečanje PZ na Vurberku, 2019 20:00 Košnja trave v Šturmovcih 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani VZLJUBITE SVOJE TELO! Normalne ženske imajo obline, trebušček in pigmentne madeže. I" < CD ~Z. _ K. t O o O« CM CO 10 O "I "O ^ NEDELJA, 08. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Komedija Moški, Skorba 2018 10:00 Otvoritev nogometnega igrišča Hajdina 11:00 75 let LD Videm 12:10 Proslava ob dnevu državnosti 13:00 58. praznik žetve z razstavo kruha in pogač 15:00 24. praznik občine Gorišnica, 2019 16:20 Zapojmo prijatelji in Rudi Šantl 17:10 Alfi po Sloveniji — muzikanti Evrope 18:10 24. občinski praznik Občine Zavrč 19:00 10 let Zasebna GŠ sv. Petra in Pavla 20:00 Koncert Ans. Donačka 2012 22:00 Video strani PONEDELJEK, 09. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznik Občine Videm, 2021 10:00 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 TV prodaja 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 75 let LD Videm 20:00 Košnja trave v Šturmovcih 21:30 Slavnostni koncert ob 80. obletnici FD Markovci 23:00 Video strani 16 STRANI POLETNIH RECEPTOV Prigrizki za poletno zabavo, pita z lososom, breskova pita in čokoladne rezine VZLJUBITE SVOJE TELO! Normalne ženske imajo obline, trebušček in pigmentne madeže. ANEJ DOPLIHAR, PARAOLIMPIJEC V TOKIU Po nesreči ostal zvest športu! Z motorja na kolo in vse doTokia! AKTIVEN DOPUST Enostavne vaje ob bazenu, na plaži in na ležalniku Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. petek • 6. avgusta 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 RiPttZH Totalna razprodaja preteklih kolekcij! • Delovni čevlji • Oblačila • Ostala delovna zaščita... Miklošičeva ulica 1, 2250 Ptuj Tel.: 02/749 38 47. www.repriza.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. NUDIM polaganje kamna, robnikov, tla-kovcev in rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja, prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, 2272 Gorišnica. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM dve telici, ena je breja, ena za zakol, okoli 500kg. Tel. 02 753 51 01. PRODAMO - Ptuj, Spuhlja, samostojna hiša (1900), manjše zemljišče, popolnoma obnovljeno 2008, delno opremljeno, 160 m2. Cena: 110.000 EUR. Anruiu Kontakt: 041 391 003 ^ poItovK) ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio V I Štajerski TEDN UK www.tednik.si ■ 1 Stajerskitednil ( . - . Stajerskitednik NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. V NAJEM brezplačno oddam travnik v Sobetincih. Tel. 02 740 71 31, kličite po 19. uri. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 22-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM teličko simentalno, staro 14 dni. Tel. 041 494 107. PRODAM dva prašiča, težka 130 in 160 kg, kravo simentalko, traktorsko škropilnico Agromehanika, 200 l, ter tračni obračalnik SIP Favorit 220. Tel.031 833 974. PRODAM odojke, težke 25 kg, cena 2,50 za kg. Tel. 051 240 579. PRODAM prašiče od 25 do 30 kg. Tel. 031 542 318. PRODAM svinje domače reje, težke okoli 100 kg. Tel. 030 453 522 ali 02 764 63 61. m. PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ug-ljenu, 60 m od morja, vsa infrastruktura na parceli, zelo lepa lokacija. Tel. 070 270 130. RAZNO MOTORNA VOZILA PRODAM audi A6 2.0 tdi, srebrni, letnik 2005, zelo lepo ohranjen, z dodatno opremo. Tel. 070 270 130. SKUTER, 500-kubični, in skuter, 49-kubič-ni, prodam. Tel. 070 826 526. NEPREMIČNINE PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo na Ptuju, takoj vseljivo, velika parcela, vsa infrastruktura, lepa lokacija, garaža. Cena 110.000 €. Tel. 070 270 130. POCENI prodam zemljišče s staro leseno hišico v Velikem Okiču 29 pri Leskovcu. Sončna lega, nov vinograd sorte rumeni muškat, traminec in stari vinograd. Zraven prodaje spada posoda s prešo in gradbenimi materiali. Možen brezplačen najem vinograda. Tel. 02 782 65 51. PRODAM Akme motor, 9 konjskih sil, generalno obnovljen, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. ŽIVLJENJE je predragoceno, da bi ga preživljal sam. Zato sem se odločil, da poiš-čem tebe, če si osamljena in stara med 52 in 58 let, vitke postave. Oglasi se, ne bo ti žal! Poklepetajva in si polepšajva dan, morda tudi živlejnje. Šifra: Iskrena ljubezen. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj male oglase, 0si\ in razpise u hrtnice, obvestila ihk0 naročite O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO [ ZA PETKOVO IZDAJO | DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK TRI SREČE DAVOR3A BOŽIČA Terapevt, ki živi za glasbo in Evo Irgl ZLATI BENJAMIN SAVŠEK Najsrečnejši v objemu družine HVALEŽNA MAMA ZVEZDANA MLAKAR Moji sinovi so moj Triglav NAJLEPŠE ROJSTNODNEVNO DARILO TINE TRSTENJAK »Podarila sem si medaljo!« Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR n v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. v digitalni križnici: www.dllb.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com w.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. V SPOMIN 3. 8. 2021 je minilo eno leto žalosti, odkar smo se morali za vedno posloviti od tebe, dragi mož, ata, dedi, tast Ivan Gradin IZ BUKOVCEV 8A Še vedno slišimo tvoj glas, še slutimo tvoj korak ... V mislih in pogovorih si vsak dan še vedno z nami. Hvala vsem, ki kdaj z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji OSMRTNICA Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da se je v 78. letu za vedno poslovil naš dragi mož, oče in dedek Janko Markež IZ PLACARJA 5A Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili danes, v petek, 6. avgusta 2021, ob 15. uri na pokopališču na Destrniku. Žalujoči: vsi njegovi Življenje celo si garala, za dom, družino vse bi dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice Marije Vindiš IZ APAČ 238 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekali sožalje. Hvala gospodu župniku, gospe Roziki za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njeni Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam bodo lepšali dan, te vedno bomo v bližini čutili, kot smo nekoč tvojo dlan ... ZAHVALA V 79. letu je tiho zaprla knjigo svojega življenja draga žena, mama, tašča, babica, teta in botra Katarina Medved (17. 11. 1942-29. 7. 2021) S PODLOŽ 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo in tolažbo. Zahvaljujemo se patru Karlu, gospe Roziki, pevcem, trobentaču Mateju Kozelu, pogrebnemu podjetju Mir, LD Dravinja Majšperk in društvu upokojencev Ptujska Gora. Posebna hvala gre nečakinji Jožici Haložan za trud, pomoč in podporo. Žalujoči: mož Anton, hči Tatjana z družino, sin Zvonko z družino, sin Boris z družino 24 Štajerski Križem kražem petek • 30. julija 2021 Cirkulane • V občini bogatejši za novo društvo Ptuj • Dan gasilcev v mestu Ljubitelji legendarnih tomosov na prvi turneji Predstavili so se mestni gasilci Zima je zagotovo čas, ko so daljši večeri namenjeni druženju in zbiranju idej za naslednje leto. Tudi v glavah cirkulanskih mož so vrele ideje, tudi ob kakšnem popravilu motornega kolesa. Tako je nastala tudi ideja o novem društvu v Cirkulanah, ki združuje ljubitelje legendarnih tomosov. Člani Tomos kluba na panoramski vožnji Letos spomladi pa je prišlo do realizacije ideje. Poleg ustanovnih postopkov društva so si omislili tudi zanimiv društveni grb. Tomos klub Cirkulane povezuje fante in može, ki jim je bil njihov tomos nekoč glavno prevozno sredstvo, danes pa jim njihov »moped« pričara lepe spomine na mladost, ki so jo preživeli z vetrom v laseh na takrat še makadamskih poteh, malo sicer prašni, zdaj pa se njihovi starodob-ni tomosi lesketajo v soncu. Prvo turnejo si bodo ustanovni člani zagotovo dobro zapomnili. V okviru občinskega praznika domače cirkulanske občine so organizirali žegen motornih koles pri cerkvici svete Katarine, ki ga je opravil dolgoletni cirkulanski duhovnik Emil Drev, ki tudi sam kakor obiskovalci ni skrival navdušenja, saj se je taka stvar pripetila prvič v Cir- kulanah, pravi predsednik društva Stanko Meznarič. Po žegnanju so se odpravili na panoramsko vožnjo po domačem terenu in obvozili celotno cirkulansko občino, česar so bili veseli tako člani kot domačini, ki so z zanimanjem opazovali, kaj bo »pribrnelo« izza ovinka. S tomosi kmalu tudi do morja Nedeljski popoldnevi so namenjeni druženju in potovanju članov. Do sedaj so potovali po domačih Halozah, Cirkulanah ter širšem ptujskem območju, v načrtu pa imajo nekaj večjega. V septembru s to-mosi želijo tudi do morja. Priprav, ter prve organizacijske zadeve že potekajo, kar pa zagotovo ni mačji kašelj. Kljub mlademu društvu je vanj OKNA, VRATA ¿j -j GARAŽNA VR/md www.naitors.si m ® NAlTÖRSo Tel.: 02 74113 BO, Hob: 031 733 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE | AKCIJA: Alu vhodna vrata Na Mestnem trgu na Ptuju so prostovoljna gasilska društva MO Ptuj in MO Ptuj zadnji julijski dan predstavila svoje najnovejše pridobitve. Dan gasilcev v mestu je v zadnjih letih postal že tradicionalen, ptujski gasilci ga organizirajo namesto dneva odprtih vrat. To je dan, ko lahko občanom predstavijo svoje delo in še zlasti pomen preventive na področju požarnega varstva. Letos so na osrednji ptujski trg pripeljali vozila in nove pridobitve (gasilske prikolice), ki jih uporabljajo v sklopu svojih aktivnosti pri gašenju požarov in drugih reševalnih akcijah. Gre za najnovejše pridobitve, s katerimi so izboljšali svojo opremljenost in s tem požarno varnost. Primož Ko- rošak, namestnik občinskega gasilskega poveljnika občine Ptuj, je povedal, da so na letošnjem dnevu gasilcev v Ptuju predstavili pridobitve (nova vozila) PGD Ptuj, PGD Grajena, PGD Spodnji Velovlek(kombi) in PGD Podvinci ter PGD Turnišče (dve gasilski prikolici). Predstavili pa so tudi gasilsko vozilo PGD Spuhlja, letnik 2018, za katero se je v tem času dokončalo financiranje. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali najno- vejšo tehniko, s katero razpolagajo gasilci v MO Ptuj, katere nakup je v 70 odstotkih financirala MO Ptuj, v 30 odstotkih pa gre za sredstva, ki jih pridobijo gasilska društva sama za te nakupe. Zanimala so jih vozila, njihova karakteristika, oprema, kako jo uporabljajo, odgovorili pa so tudi na druga vprašanja s področja gašenja požarov in drugih reševalnih akcij. MG Foto: S. Meznarič včlanjenih že 23 članov, za zdaj domačinov. Meznarič pravi, da ga še kontaktirajo ljubitelji mopedov, ki bi se radi včlanili v društvo. Veseli pa so, da se jim pridružujejo tudi mladi člani in da sedaj tvorijo lepo mešano ekipo. Nove člane lepo vabijo ter sporočajo, da leta ali spol niso ovira, le da je dobra volja in ljubezen do legendarnih tomosov. Petra Kolednik Foto: Črtomir Goznik Gasilska društva z območja MO Ptuj so predstavila svoje najnovejše pridobitve. ^»smiseUaoW«,^^^^. sj: # * Wtifree,«no»oWo »zastonj. ■ .„^na^u^—dankoUn. Svinje \m° Nekatere na Pot ^ krcpko (*can]e. <>^^ Nagradno turistično vprašanje Vabijo r dJ • VV o ca in c OgOCKi Festival Arsana je zaključil svoje 13. poglavje. Ptujčani in obiskovalci od drugod so uživali v številnih nastopih vrhunskih glasbenikov, s številnimi dogodki je pritegnil Otroški festival, mladi glasbeniki in pevci so svoje znanje nadgrajevali v poletni vokalni šoli Arsana, užitek je bilo prisluhniti mladim glasbenikom tudi na Odru mladih. Glasbeni festival Arsana tako postaja tudi kovnica mladih glasbenih talentov, ki bodo že kmalu zasedli tudi velike odre tega že evropsko in svetovno prepoznavnega festivala, ki je letos vabil z dogodki od 17. do 29. julija ter veličastno operno predstavo na Panorami že v začetku julija, ki je pritegnila 5.700 obiskovalcev. Na Ptuju se je v tem času oblikoval nov festivalski koncept - dobro za dobro. Na iniciativo igralca in glasbenika Nenada Neša Toka-liča so se povezali ptujski glasbeniki, ki bodo na prvi dogodek povabili že 21. avgusta. Gre za prvi „open air" na ptujski Panorami. Vse do 18. septembra pa so na ogled še razstave 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Ogledati si jih je mogoče v Galeriji mesta Ptuj, dominikanskem samostanu, Miheličevi galeriji, na ptujskem gradu, galeriji Magistrat, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, Galeriji FO.VI in v starem mestnem jedru. V Salonu umetnosti je na ogled razstava 30 let Ptuja v samostojni Sloveniji. Na temo ptujske kulinarike v preteklosti pa je ubrana razstava na mestni tržnici. V hotelu Mitra je na ogled razstava risb - portretov Aleksandra Saša Fenosa. V poletnem času pa si turisti in drugi obiskovalci Ptuja lahko ogledajo panoramo mesta tudi z ladjico Čigra, na katero je mogoče vstopiti v pristanišču Ranča ter dveh vstopno-izstopnih mestih, pri gostilni Ribič in Termah Ptuj. V tem času pa že tudi potekajo priprave na letošnje Rimske igre, ki bodo potekale od 19. do 22. avgusta. V Rimskem taboru bo letos še posebej slovesno, saj bo odslej vabil tudi z rimskim gledališčem. Slovenci smo končno dočakali tudi dan vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. To se je zgodilo 28. julija v sklopu dvotedenskega zasedanja Unescovega odbora za sve- tovno dediščino. Svetovno priznani arhitekt Jože Plečnik je več načrtov Žalska fontana piva je priljubljena točka obiskovalcev iz cele Slovenije pripravil tudi za mesto Ptuj, a do njihove uresničitve ni prišlo. Načrt za in tudi tujine. Vrhunska craft piva, ki se mesečno menjavajo, pa so vedno ureditev nekdanje ptujske tržnice, ki so jo porušili, da bi mesto dobilo še dober razlog za degustacijo. Na šestih pipah so tudi nagrajena piva prire-en prireditveni prostor, pa je delo njegovih učencev. ditve Naj piva Slovenije, ki je pri fontani piv potekala konec junija. Žalec letos nagovarja tudi z akcijo Žalec časti. Z njo nagovarja obiskovalce, da obiščejo žalsko turistično transverzalo 12 turističnih točk ter v lični zloženki zberejo vsaj štiri žige. Raziskovanje in zbiranje žigov bo pri žalski fontani nagrajeno s steklenico piva Kukec. Zaključujejo pa se tudi priprave na Kriglfest, ki se bo začel danes in končal 8. avgusta, ko praznujemo tudi svetovni dan piva. Mreža živih gradov (Living castles) je v zelo kratkem času postala prepoznavna. Vprašanje o tem, koliko gradov je vključenih v to mrežo, našim zvestim bralcem ni delalo težav, saj so vsi pravilno odgovorili, da to mrežo živih gradov tvori sedem gradov oz. dvorcev. Nagrado bo prejel Branko Emeršič iz Trbovelj. Danes sprašujemo, kdaj so grofle Celjski mestu Celje podelili mestne pravice. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so grofje Celjski mestu Celje podelili mestne pravice? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Foto:črtomirGoznik Davčna številka:. Ptujska Panorama vse bolj zanimiva tudi za druge dogodke. 21. bo gostila Kupon pošljite ali prinesite na naslov Radio-Tednik Ptuj Osojnikova 3 2250 Ptuj prvi pravi „open air" festival, ki bo potekal cel dan.