List 35.
Gospodarske skušnje.
(Cvetje sadnih dreves obvarovati spomladanske p o zebli ne.) V francozkem vertnarskem časniku ^Revue Horticole" pripoveduje gosp. Masse, da drevesa zraven velikih cest v Normandii in na Francozkem so večkrat vse polne sadja, ko druge, ki so od cest deleč preč, nič sadja nimajo. Cestni prah — pravi — se vleže na sadno cvetje in ga tako varuje pozebline; cvetisče je tako silno nežno, da ga enmalo cestnega prahu čez in čez lahko odene in ta odeja ga varuje mraza. Tako misli gosp. Masse in zatega voljo priporoča, naj 5e cvetje sadnih dreves, kadar se je slane bati, poštupa z mervico cestnega praha, ali s pepelom, ali s plevami, ali z drobnim žaganjem itd. Ne hotli bi glave staviti, da to res pomaga; ker pa je skušnja lahka in dober kup — saj periše prahu se povsod dobi  — naj se poskusi.
^Senena voda — Heuthee -— živež ali hrana tele t o m0 Gosp. Izidor Pierre na Francozkem priporoča, naj se seno (merva) s toplo ali hladno vodo popari, in ta voda potem piti daje. Tako se teleta lahko od maternega vimena navadijo navadne klaje. Da se poparjeno seno, poparjena trava, poparjeno perje zelja, pese, kopriv, plevela itd. dobro prileze teletom, je že stara resnica, pa premalo jo gospodarji in gospodinje porajtajo. Naj bi jih ta novi opomin zdramil,   da bi delali   povsod tako;   saj topla voda  ni
draga.
(Kako naj se špargelj ali bilušsadi,da bode zlo rodoviten.) „Neue Erf." priporočajo takole: V pervi polovici mesca aprila ali malega travna naj napravi grede, kdor misli na novo špargelj saditi. Špargelj je kapital, ki veliko let donaša dobre činže, ker se v mestih kaj lahko proda. Vsadijo naj se dve- ali triletne sadike, da boš več let potem špargelj reza!, tedaj veliko ga pridelal. Nikar naj te tedaj enmalo več dela ne oplasi. Grede za špargelj naj se seženj ali klaftro globoko prekopi jejo in ves prostor dobro pognoji, da korenine, ki vsako leto globokeje rijejo, zmi-raj dosti živeža najdejo. Dober gnoj si izberi, in tistega, ki delj časa terpi, globokeje pod zemljo spravi. Da pa tudi zrak, kteri gnoj sperstenuje, more globokeje pod zemljo, zrahljaj zemljo prav dobro. Suhljadi, tnalovine in drobnega trohnečega lesovja položi spod, da vsako leto, ko se ta šara globokeje v zemljo pogreza, se zemlja čedalje bolj rahlja in zraku pot pod zemljo odpira.