ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUSïEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 245-255 Člani SRD raziskujejo večinoma individualno, dva­ krat mesečno pa se sestajajo v Ljubljani in na sestankih obravnavajo aktualne zadeve, predstavljajo svoje delo, sprejemajo nove člane in poslušajo predavanja raznih strokovnjakov (nekaj naslovov: Rodoslovni viri v škofij­ skem arhivu Maribor, Kaj priimek pove rodoslovcu, Prvi popis prebivalstva na Slovenskem). V letošnjem letu je v načrtu še Rodoslovje in etnologija, Izkušnje profesio­ nalnega rodoslovca, Rodovniki človeštva, Predkrščanska osebna imena v slovenskih priimkih, Rodoslovje in študij zgodovine, Pomen rodoslovja za novejšo poli­ tično zgodovino, Epikraniološka povezava družine gro­ fov Celjskih. Včasih jih obiščejo tudi rojaki iz tujine, zlasti iz Amerike, ki iščejo svoje korenine. Lansko leto je izšel prvi slovenski priročnik za raziskovanje rodu (Vasja Butina: MOJ RODOVNIK, Cankarjeva založba, 1998), ki je osnova za delo rodoslovca. V njem je opisano, kako se raziskuje, upravlja in vodi genealoško zbirko, kateri so viri za raziskovanje rodu, kako se pravilno zapisujejo podatki. Pomembno je tudi vpisovanje podatkov v računalnik s pomočjo programov - najbolj znan je program BK5 (Brother's Keeper), ki ga uporabljajo mnogi člani SRD. Člani SRD so večinoma s področja Ljubljane, Go­ renjske, Štajerske, delno Notranjske, zato se je pokazala potreba, da bi malo bolj obdelali tudi Primorsko. Zbralo se nas je nekaj navdušencev (zaenkrat z Obale), ki že nekaj časa raziskujemo svoj rod in nekateri izmed nas so našli prednike za nekaj stoletij. Odločili smo se, da ustanovimo sekcijo SRD za obalno območje. Pri orga­ nizaciji nam prav prijazno pomaga Matična knjižnica Izola, ki nam je brezplačno dala v uporabo svoje pro­ store, računalnik in priključek na internet. Upamo, da bomo na ta način tudi mi kaj prispevali v skupni slovenski rodovnik. Darko Darovec, Claudio Povolo ČAST: ISTOVETNOST IN DVOUMNOST NEFORMALNEGA KODEKSA (Sredozemlje, 12. - 20. stol.). V soorganizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Republike Slovenije Koper in Zgodovinskega društva za južno Primorsko iz Kopra ter v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino iz Benetk in Oddelkom za pravne študije Univerze iz Udin bo v Kopru med 11. in 13. no­ vembrom 1999 potekala trodnevna mednarodna konferenca zgodovinarjev z naslovom Čast: istovetnost in dvoumnost neformalnega kodeksa (Sredozemlje, 12. - 20. stol.). Univerzitetne ustanove iz Italije so že skoraj stalnica v soorganizaciji naših tovrstnih prireditev, poleg italijanskih in seveda slovenskih kolegov vselej vabimo tudi zgodovinarje iz Hrvaške, tako posameznike kot ustanove, za tokratno mednarodno konferenco pa smo poleg kolegov iz navedenih držav povabili še zgo­ dovinarje iz Izraela, Nemčije oziroma Švice, Črne gore in 7 eminentnih zgodovinarjev iz ZDA V skoraj vseh evropskih jezikih vsebuje izraz čast temeljno pomensko dvojnost. Po eni strani se čast po­ sameznika navezuje na njegovo krepostno vedenje, na njegovo sposobnost sprejemanja vrednot in vedenja, ki jih je mogoče zajeti v nenapisani kodeks miselne in splošne kulture določene družbene sredine. Po drugi strani pa je koncept časti posameznika tesno povezan s skupino, ki ji pripada, z družbeno hierarhijo, ki opre­ deljuje njegovo vlogo in funkcijo. Čast torej, ki se na­ naša tako na etične ali moralne vrednote, a tudi na me­ rila, ki skupino, kateri posameznik pripada, opredeljuje. Seveda je mogoče tako dvojnost pogosto zaznati samo v luči zapletenih osebnih in družinskih odnosov, ki ob­ stajajo tako med različnimi družbenimi razredi kot znotraj vsakega razreda posebej. Tako razločevanje (oziroma taka nejasnost) navaja k razmisleku o zgodovinskem razvoju pojma časti, pred­ vsem pa o odnosu med častjo ter naravo in značilnostmi institucionalnega, političnega in verskega sistema, katerih naloga je bila, da na različne načine in različno intenzivno uzakonjujejo legitimnost statusnih in premo­ ženjskih razlik, a tudi rešujejo spore v zvezi s samo definicijo častnega obnašanja. Jasno je torej, da mora biti pristop k tematiki časti kompleksen; čast naj namreč ne bi bila zgolj družbena govorica, ki predpisuje vedenje in določa vloge in hie­ rarhije, temveč težko oprijemljivo področje sporov, v ka­ terih so se vedno znova oblikovali družinski in institucio­ nalni odnosi in v katerih sta razsežnosti svetega in po­ svetnega skušali obstoječo resničnost interpretirati na različne načine. Z zgodovinsko-pravno prelomnico, za katero so bili značilni kodeksi in začetek tako ime­ novanega stoletja meščanstva, ta kompleksnost izgine, a samo na videz. Dokaj razširjeni in trdovratni sodni plu­ ralizem, ki je spremljal navidezno enovitost Kodeksa, je namreč še dolgo opredeljeval ruralno družbo, močno prežeto z vrednotami, ki jih običajno razumemo pod pojmom časti. Prepletenost odnosov med državo in Cerkvijo, predvsem na občutljivem področju porok, pa je bila še dolgo izraz nezanemarljive vloge, ki jo je govorica časti odigrala tudi na gospodarsko in politično najpomembnejših področjih družbe devetnajstega sto­ letja in kasneje. Na konferenci, posvečeni vprašanju časti, naj bi bolj ali manj neposredno načeli različne tematike in vpraša­ nja, pri čemer bi, kolikor bi le bilo mogoče, dali prednost interdisciplinarnemu pristopu in zgodovinskim vidikom, ki bi omogočali prevrednotenje tradicionalno avtorefe- renčnih študijskih področij. Upoštevaje hevristično kom­ pleksnost govorice časti, naj bi bila konferenca osredo­ točena na temeljna vprašanja, medtem ko naj bi bil cilj posameznih študijskih dnevov nizanje najrazličnejših tem, a tudi njihovo neposredno povezovanje. 252 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 245-255 A) Bistveno vprašanje za osrednjo temo je definicija (zgodovinska, antropološka, sodna) samega pojma časti, razumljena predvsem v njeni etični konotaciji oz. v konotaciji vrednot, ki opredeljujejo identiteto določene skupnosti (v najširšem smislu besede) in posameznikov v njej. Te vrednote bi lahko imenovali univerzalne, sprejema jih namreč skupnost kot celota, in sicer kljub statusnim in razrednim razlikam. Običajno zadevajo specifičnost moškega in ženskega spola in kompleksnost njunih interakcij. Kaj torej določa moško in žensko čast, kateri etični parametri so značilni za obnašanje obeh spolov, kateri elementi vzpostavljajo med njima dolo­ čen odnos in kateri ustvarjajo kontekst, v katerem sta teoretično spojena v unicum, opremljen z etično po­ zitivnimi in čednostnimi simboli in vsebinami. B) Čast si lastijo vsi družbeni sloji. Oblast pa se na kontroverznem področju časti oblikuje kot pravica. Montesquieu ni slučajno trdil, da so družbe, ki jih vodi monarh, podobne družbam, ki jih usmerjajo skrivnostni mehanizmi časti. Vzdušje implicitne sakralnosti, ki je prežemalo kraljevsko oblast, je vladarju zagotavljalo predpravico nesporne časti. Nič kaj drugače ni bilo s plemstvom, ki je zahtevalo tako pojmovanje časti, ki naj bi izhajalo neposredno iz njihovega statusa in privilegi­ jev. Značilnosti, ki so določale predvsem pojem moške časti (kot na primer pogum, zahteva po prednosti, ple­ menitost po krvi in po imenu), so bile neločljive od poj­ movanja statusa priviligiranega plemstva. Ti vidiki priha­ jajo najočitneje do izraza tam, kjer se je kontroverzna, a stalna povezava med monarhom in plemstvom izražala v enačenju med častjo in častnimi naslovi, ki jih je podeljeval vladar, kar je postalo posebej očitno od sedemnajstega stoletja dalje, ko se je začela prava tekma za častne naslove (pogosto brez vsakršne zveze z neposrednim izvajanjem politične moči). C) Teme in vprašanja, ki bi jih načeli v prvih dveh točkah, bi, vsaj v njihovih glavnih smernicah, zelo težko ločili od očitno kontrastnih odnosov med državo in Cerkvijo oz. od številnih sporov, ki so se med srednjim in novim vekom vneli med cerkveno in posvetno oblastjo. D) Govorica časti je predstavljala najpomembnejši izraz družbe, za katero sta bili dolgo značilna sodni pluralizem in izrazito nagnjenje k neformalnemu reše­ vanju sporov. Razvoj upravnih in sodnih sistemov novih državnih tvorb pa je bolj kot k odpravljanju pripomogel k slabljenju teh značilnosti. Z obdobjem kodifikacij je sodni pluralizem, razširjen v družbah, kjer sta ga ohranjala tradicija in identiteta, prevzel obliko subkultur, ki so kljub svoji nedvoumno podrejeni poziciji v določeni meri vendarle uspele vpli­ vati na pisanje kodeksov. In tako je govorica časti za­ čela svoj počasni in neustavljivi zaton, pri čemer se je postopoma omejevala na vse bolj obrobna območja. Mediji in urbanizacija so jo končno povsem izrinili. Njeni izrazi preživetja pa so v resnici zgolj medel odsev kulture, ki je stoletja dolgo igrala vlogo pravega nefor­ malnega sodnega sistema, kar bo poleg navedenega v ospredju obravnave zgodovinarjev na tem srečanju. Darko Darovec 1400-LETNICA KOPRSKE ŠKOFIJE IN OMEMBE SLOVANOV V ISTRI Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slove­ nije Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko načrtujeta za leto 2000 v soorganizaciji z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU iz Ljubljane, Filozofsko fakulteto v Pulju ter Accademio dei Concordi iz Roviga organizacijo mednarodne konference 1400-letnica kopr­ ske škofije in omembe Slovanov v Istri. Čeprav ta oblet­ nica sovpada z letošnjim letom, se bo prireditev ujemala še z 2000-letnico Kristusovega rojstva in s tem začetka krščanske dobe ter 300-letnico izida knjige koprskega škofa Pavla Naldinija Krajepis koprske škofije, ki bo ob tej priložnosti izdana v prevodu v slovenskem jeziku. Koprska škofija, po virih dokazano prvič usta­ novljena leta 599, ko je bila oblikovana skupno z No- vigrajsko škofijo, je namreč v naslednjih stoletjih ne­ dvomno igrala zelo pomembno vlogo na lokalnem pro­ storu. Istega leta, kot je bila ustanovljena koprska ško­ fija, pa se v pismih tedanjega papeža Gregorja I. prvič omenjajo Slovani, ki da skupno z Obri vdirajo v Istro in jo pustošijo. Dva dogodka v istem letu v daljni preteklosti na tem območju pomenita silne spremembe. V določenem smislu je bil prav od teh dveh dogodkov odvisen na­ daljnji etnični, religiozni in kulturni preobrat, ki mu gre iskati korenine v današnji civilizacijsko-kulturni podobi jugozahodnega dela slovenskega nacionalnega in etni­ čnega ozemlja. Prav zato bo na simpoziju v sodelovanju s kolegi iz Italije in Hrvaške podana celovita slika o družbenih odnosih znotraj koprske škofije, ki se odlikuje po svoji specifični zgodovini, ter o prisotnosti Slovanov, Sloven­ cev in Hrvatov, ter Italijanov na tem območju skozi prizmo cerkveno-upravnih, verskih in kulturnih doga­ janj. Napoveduje se predstavitev vrste posebnosti in novosti v preučevanjih, ki jih označuje prav ozemlje koprske škofije, saj je obsegalo praktično vse ozemlje Slovencev v Istri in segalo celo preko Dragonje na ob­ močji Savudrije in Kaštela. Predstavljene bodo značil­ nosti slovenske kolonizacije v Istro ter spori in sožitja z drugima prevladujočima etničnima skupnostma, Hrvati in Italijani. Razdelan bo tudi pravni značaj in pomen slovenskega življa v koprski škofiji v preteklosti vse do njene ukinitve oz. združitve s tržaško škofijo leta 1830. Oblikovanju slovenske in hrvaške kulturne in verske dejavnosti bo posvečen poseben programski sklop. Ne gre pozabiti, da je bilo prav v koprski škofiji najmočnejše oporišče glagoljašev, kajti vsaj od srede 15. stoletja dalje 253