HOKUS —POKUS —HOKUS —POKUS —HOK

DVE SKLEDICI, KONFETI IN VODA

Na mizi sta dve skledici, obrnjeni z dnom navzgor, in kozarec s konfeti. Pokažite eno od skledic. N j
se gledalci prepričajo, da je prazna. Vzemite kozarec in stresite konfete v skledico. Vsi vidijo, kai )
malo konfetov je v skledici. Pokažite gledalcem drugo skledico. Pokrijte z njo s konfeti napolnj
no skledico in jo takoj snemite. V spodnji skledici je toliko konfetov, da se usipajo čez ro
Zdaj postavite skledico s konfeti na mizo. Spet pokažite prazno skledico, pokrijte z njo skledic
s konfeti in takoj snemite. Glejte, na mizi je zdaj skledica z vodo.

Skrivnost tega trika je seveda v prozornem okroglem celuloidu s premerom, ki je enak oboe
skledice. Robovi skledice naj bodo ravni, da se jih bo celuloid dobro prijel.

Pred nastopom spustite skledico v vodo in jo pokrijte s celuloidom. Vsekakor pazite, da pod c
luloid ne pridejo mehurčki zraka, sicer bo skledica izgubila svojo privlačno moč prezgodaj. Pr<
vidno vzemite skledico iz vode, jo skrbno obrišite in postavite na mizo z dnom navzgor.

Zdaj ste nasuli v skledico konfetov. Vzemite skledico s celuloidom v roke in jo pokažite gledalcen
vendar je ne dvigajte previsoko, da se celuloid ne bi zablestel. Kakor hitro pokrijete skledice
vzemite obe skledici v roke, ju neopazno preobrnite, da bo skledica z vodo spodaj. Potem snemi
te zgornjo skledico. Spodnja bo »polna« konfetov, ki se bodo razsuli po celuloidu. Zdaj pokažite praz
no skledico z vodo. Gledalci za zdaj še ne vedo o vodi. Prepričani so, da pokrivate skledico s kon
feti. S prsti primite robove zgornje skledice tako, da boste prijeli tudi celuloidni krog. Hitro jo sne
mite s spodnje skledice z vodo in to pokažite gledalcem.

Izvoda

eluloid\

NEKDO IZMED

^ZNASI-►

Miloš Macarol

Vojna je marsikomu prekrižala življenjsko
pot. Tudi meni. Tistega aprilskega dne, ko
so nemški nacisti in italijanski fašisti vdrli
v našo deželo, niti malo nisem pomislil, da
bom moral kar za vselej prekiniti študij teh¬
nike na ljubljanski univerzi, štiri leta kasne¬
je sem se ranjen vrnil iz partizanov in pre¬
den sem ozdravel, je kar precej mojih so¬
šolcev, ki so študirali tudi med okupacijo
celo v Italiji in Nemčiji, že imelo v rokah
sveže diplome. Ob tem spoznanju sem čutil,
da se mi je zgodila krivica, ki je nisem
mogel preboleti. In naj sem še toliko sa¬
njal o atomih in o poklicu nekje med novo
porajajočimi se vedami — atomistiki in
elektroniki; tokrat so me prav te okoliščine
prisilile, da sem se odločil izbrati docela
nov poklic. Pot me je vodila v novinarsko
šolo in tako sem vse začel znova. Lahko pa
trdim, da mi je prav tehnika z zakonitostmi
vseh eksaktnih ved nudila prav tisto raz¬
gledanost, ki je sodobnemu novinarju tako
nujna in koristna. Zato lahko trdim, da v
tehniki nikoli nism iskal lastnih »konjičkov«,
pač pa le nujno potrebo, kakršno čuti vsak
sodoben izobraženec.

Res je, da sem se v prostem času precej
ukvarjal z izdelavo tehniških igračk in na¬
prav, toda to nikdar ni bil moj konjiček, pač
pa vselej nekakšna potreba. Spočetka sem
želel s tem razveseliti svoje otroke, kasne¬
je pa tudi vse tedanje pionirje in mladino,
ki so bili v tistem času za marsikaj prikraj¬
šani.

V mislih imam obdobje pred dobrimi 20 leti,
ko smo vse svoje sile in moči vlagali v ob¬
novo porušene dežele. Takrat smo si še de¬
lili enake kose kruha, enake metre blaga
in skoroda enake čevlje. Novorojenček je
dobil svoje pleničke, cucelj in ropotuljo,
ostale igračke pa so bile le iz lesa: leseni
vozički, leseni avtomobili in leseni vlaki.
Kdo bi takrat lahko pomislil na male elek¬
trične žerjave, na miniaturne avtodrome, te¬
lefone in podobno. In če se je komu kaj ta¬
kega le zahotelo, si je pač moral tako stvar
izdelati sam in to od prvega do zadnjega
dela. Se pravi, tudi mali elektromotorček,
kajti kaj takšnega tedaj nisi dobil prav ni¬
kjer.

Nikdar ne bom pozabil, kako sem se takrat
lotil izdelave prvega elektromotorčka. Še
danes imam doma 5-centimetrski rotor, ki
sem ga cel teden rezljal z rezbarsko žagi-
co iz 1 cm debele železne plošče, zatem pa
mu izpilil vsak utor posebej. Če bi ga vi¬
deli, bi marsikdo pomislil, da sem ga ob¬
delal na stružnici, žal pa sem imel le dve
pili in primož. Ko sem v neki starinarnici
na Starem trgu v Ljubljani dobil tudi prime¬
ren podkvasti magnet, sem rotor nadel na
daljšo pletilno iglo in čez nekaj dni mi je
že poganjal 40 cm velik vrtiljak z energijo
ene same ploske baterije.

Domislil sem se, da bi izdelava takšnega
vrtiljaka utegnila zanimati marsikaterega
amaterja, zato sem se takoj lotil izdelave
načrta in pripravil tudi opis delov in dela.
Nekaj dni zatem sem se z vrtiljakom vred
pojavil na uredništvu revije »življenje in

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna
urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vasja Kovačič. TIM izhaja 10 krat letno.
Letna naročnina 26 din, posamezna štev. 2,60 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi
pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje.

TIM 145

tehnika«, kjer so bili več kot navdušeni.
Če se prav spomnim, so ga kar tri dni te¬
meljito preizkušali ali bolje rečeno »gonili«,
toda nikakor ni »odnehal« — le nekajkrat
so morali v trgovino po novo baterijo.

Tako se je začelo! Odtlej sem ves svoj pro¬
sti čas posvetil pripravi prispevkov za ama¬
terje. To je bilo v resnici ljubiteljsko delo,
ki ga z denarjem nikdar ne morete popla¬
čati. Samo pisanje je bilo še najlažje, toda
povedati moram, da nisem objavil niti ene¬
ga prispevka, če nisem poprej izdelal vsako
napravo in jo temeljito preizkusil. Pri vsem
tem sem moral posebej paziti, da jo izde¬
lam iz takšnega gradiva, ki je bilo tedaj do¬
stopno vsakomur. Tega pa ni bilo na pretek.
Spomnim se, kako vesel sem bil, ko je to¬
varna »Jugovinii« obogatila tržišče z juvi-
durnimi ploščami in cevmi vseh barv. To
gradivo je neverjetno pripomoglo, da sem
slehernemu izdelku dal tudi lepo podobo.
Ogromno časa sem porabil za izrisovanje
tehničnih skic, brez katerih bi bil vsak pri¬
spevek docela neuporaben. Pri izdelavi na¬
prav in tehniških igrač sem si zlasti priza¬
deval, da bi prikazal izdelavo najbolj različ¬
nih električnih motorjev. Izdelava nekaterih
je bila lažja, drugih težja, sleherni pa je se¬
veda zahteval kar precej truda in potrplje¬
nja. Mladi graditelji so bili mojih prispev¬

kov zelo veseli in nemalo sem bil presene¬
čen, ko sem na raznih šolskih razstavah vi¬
del kar cele serije raznih oblik elektromo-
torčkov in naprav, ki so jih izdelali šolarji
po mojih opisih v »Življenju in tehniki«.
Od pionirjev in pionirk sem dobil nešteto
pisem, polnih pohval in želja. Spominjam se
še pisemca male pionirke iz neke vasi nad
Slovenjgradcem, ki me je prosila, če bi
objavil načrt najbolj preprostega elektro-
motorčka, ki bi ga lahko prav sama izdelala.
Našel sem odlično rešitev za preprosto kon¬
strukcijo elektromotorčka z rotorjem brez
navitja. Nekaj mesecev zatem sem opazil,
da se takšni elektromotorčki vrtijo po celi
Sloveniji. Izdelali so jih najmlajši šolarji.
Imel sem občutek, da se je od teh elektro-
motorčkov že vsem nekaj vrtelo v glavi,
čutili smo, da revija »Življenje in tehni¬
ka« več ne zadošča. In tako smo začeli raz¬
mišljati o posebni reviji. In tu gre velika
zahvala in priznanje vsem tistim, ki so ide¬
jo tudi uresničili in začeli z izdajanjem re¬
vije »TIM«, brez katere si danes sploh ne
moremo zamisliti široke dejavnosti članov
Ljudske tehnike in tehniške aktivnosti mno¬
žice šolarjev.

TIM 146

Od tedaj mineva že deseto leto, in če da¬
nes listam po tej vaši čudoviti reviji, lah¬
ko rečem, da sem vesel, ker vidim, da je
med avtorji vse več strokovnjakov, ki ču¬
tijo svoje poslanstvo v širjenju tehniške in
znanstvene miselnosti med mladino. Visoka
raven njenih prispevkov se seveda ne mo¬
re primerjati z vsem tistim, kar smo nekoč
pisali mi, predvsem iz ljubiteljstva, ter bolj
na podlagi amaterskih izkušenj kot pa na
podlagi visokega strokovnega znanja. To so
bili pač prvi začetki, ki pa so navsezadnje le
rodili lepe sadove. Med te sodi tudi vaša
revija »TIM«, ki ima danes tako po vsebini
kakor po obliki neki svojski izraz, kakršen
pač ustreza ne le današnjemu času, temveč
tudi hotenjem in željam vas mladih.

Poznam nekaj ljudi, ki so še kot šolarji bra-
ii naše tedanje prispevke. Najbrž ni zgolj
slučaj, da so danes ustvarjalni inženirji in
nekateri celo znanstveniki. Tako sem pre¬
pričan, da se prav ob reviji »TIM« kuje nov
rod naše tehniške in znanstvene inteligen¬
ce, ki bo oblikovala življenje jutrišnjih dni.
Prav v tem pa je njeno največje poslanstvo,
in če je revija »TIM« danes najbolj stvaren
nosilec tehniške in znanstvene miselnosti
med mlado generacijo, bi ob njeni desetlet¬

nici želeli, da ob njej najde mnogo več ra¬
zumevanja za to dejavnost tudi naša indu¬
strija. Danes namreč ni več čas, da bi si
pridobivali tehniško znanje zgolj z dolgo¬
trajno izdelavo najmanjših delčkov sleher¬
nega tehniškega izdelka, niti zgolj iz posa¬
meznih sestavnih delov, pač pa se vsepov¬
sod v svetu vpeljuje sestavljanje raznih pod-
sestavov, ki jih v ta namen pripravi indu¬
strija. Tako bi elektronska industrija 'lahko
izdelala in dala na tržišče podsestave za
radijsko krmiljenje modelov, podsestave za
izdelavo malih transistorskih sprejemnikov,
stereogramofonov, kolekcijo leč in nekaj po¬
membnejših delov za izdelavo večjega ama¬
terskega teleskopa, električnega računalni¬
ka, diaprojektorja, filmskega projektorja itd.
Prepričan sem, da bi se prav s tem naši in¬
dustriji odprlo docela novo tržišče, katere¬
ga še nihče ni izkoristil. Tako pot ubirajo
vse napredne dežele in prav bi bilo, da bi
jo utrli tudi mi. S tem bi se nedvomno raz¬
širila materialna baza naših amaterjev, a v
takšnih okoliščinah bi tudi revija »TIM« pri¬
dobila celo vrsto novih avtorjev iz vrst in¬
dustrijskih konstruktorjev in oblikovalcev.
Prepričan sem, da bi prav s tem revija po¬
stala nepogrešljiva literatura sleherne naše
hiše in družine.

PRVI KORAKI

BUDILKA BREZ ZVONCA

Tončka Zupančič

Tomaž ima očka, mamico in budilko. Da,
otroci, budilko, kajti mamica in očka mora¬
ta biti že ob šestih zjutraj na delu v tovarni
in Tomaž bi brez budilke gotovo vsak dan
zamudil pouk. Drrrrr in še rrrrr, preden se
Tomaž toliko prebudi, da pritisne na gumb
in ustavi zvonec. Ura je sedem In vstati je
treba. Hitro se mora umiti, obleči, pojesti
zajtrk, nasuti kanarčku zrnja ter priliti vo¬
de in že se plazi veliki kazalec prek števil¬
ke šest. Tomažu čas nikoli tako hitro ne mi¬
ne kot teh trideset minut, ko mora opraviti
toliko drobnih opravil. Minute hitro tečejo,
a Tomaž tudi. še vedno je prišel pravočasno
v šolo.

Ure Tomažu niso nobena skrivnost. Koliko¬
krat je že posedal pri stricu urarju na kon¬
cu ulice! Prav prijetno je v njegovi topli
delavnici, kjer ure vsevprek tiktakajo, kjer
se vrti toliko kolesc in kazalcev. Ko je To¬
maž prvič pogledal v skrinjico majhne za¬
pestne ure, ni mogel verjeti, da se drobni
zobki kolesc res ujamejo in drug drugega
potiskajo. Pa mu je urar ponudil svojo po¬
večevalno lečo. Takrat se je šele Tomaž za¬
čudil: zobata kolesa so se povečala, navi-
jalna vzmet se je kakor kača ovijala okoli
vretena in nihajoča nemirka s kotvico je
enakomerno se zibajoč lovila ravnotežje. To¬
maževo pozornost pa sta pritegnili dve zo¬
bati kolesci, potisnjeni prav pod oba kazal¬
ca. Urar je pojasnjeval: na večje kolesce je

TIM 147

pritrjen urni kazalec. Vrtita se skupaj zelo
počasi, saj urni kazalec prepotuje celo šte¬
vilčnico šele v dvanajstih urah. Poganja ju
zelo majhno zobato kolesce. Minutni kaza¬
lec pa je pritrjen na majhno minutno koles-

Naj Tomaž kar poseda pri urarju, mi si ra¬
je kar sami izdelajmo budilko. No, seveda
to ne bo prava budilka, ki bi nas zjutraj lah¬
ko poklicala, žal iz papirja, kartona in lepen¬
ke ne moremo izdelati zvončka. Tudi zobata
kolesa bomo izpustili, a se bodo naši ka¬
zalci kljub temu pravilno vrteli.

30 13

ce, zato lahko že v eni uri prepotuje ves
krog. Poganja ga veliko zobato kolo. Da, To¬
maž je nekaj podobnega že videl pri svo¬
jem kolesu.

Pol zamudnega dela si bomo prihranili, če
bomo za ohišje ure izbrali že narejeno ška¬
tlo iz valovite lepenke. Sama sem izbrala
škatlo za novoletne plastične kroglice, us¬
trezna pa je vsaka dovolj trdna škatla, ki
nima globine več kot 5 cm. Na tanjši papir
narišemo številčnico, jo s škarjami izreže¬
mo ter hrbtno stran tenko prekrijemo z le¬
pilom oho. Prilepimo jo na spodnjo stran
škatle, kot vidite na sliki. Ohišje bomo do¬
končali kasneje.

Izdelajmo kazalce. Potrebujemo trši papir,
na katerega narišemo večji in manjši kaza-

TIM 148

!ec po merah na sliki. Tudi kazalca izreže¬
mo. Sedaj poiščite prazne kartonske tulja-
vice za sukanec. Potrebovali bomo tri: tulja-
vico za svilo s premerom 6 mm, tuljavico
za 100 m sukanca s premerom 10 mm ter

tuljavico za 200 m sukanca s premerom
15 mm. Obod urnega kazalca prevlečemo z
lepilom in ga prilepimo prav na rob najde¬
belejše 15 mm tuljavice. Iz kartona izreže¬
mo 1 cm širok in precej dolg trak. Potegne¬
mo ga ob robu mize, da se zvije. Notranjo
stran namažemo z lepilom in približno 3 mm
od roba kazalca pričnemo nizati plast za
plastjo, dokler nima kolesce premer 24 mm.
Trak odrežemo in počakamo, da se kolesce

/

/

osuši. Suhemu kolescu napravimo s trikot¬
no pilo po sredini plitev žlebič. Z žagico
rezljačo odrežemo tik zraven kolesca od¬
večni tulec. Urni kazalec s svojim kolescem
je gotov. Minutni kazalec prilepimo tako kot
urnega, le da zanj izberemo srednjo tulja¬
vico s premerom 10 mm. Minutni kazalec s
tuljavico vstavimo v tulec urnega kolesca,
tako da gleda spredaj ven vsaj 2 mm. Iz pa¬
pirja izrežemo 5 mm širok trak. Prilepimo
ga na centimetrski tulec zadaj za urnim ko¬
lescem in v presledku 2 mm napravimo še
drugi obroček. Tako smo napravili minutno
kolesce.

Naša naslednja naloga ne bo nič težja. Na
najmanjšo tuljavico s premerom 6 mm na¬
pravimo iz 5 mm traku dva obročka 1 cm
proč od roba. To je pogonsko kolesce za
urni kazalec. Iz 1 cm širokega traku ta¬
koj ob njem napravimo veliko pogonsko ko¬
lo za minutni kazalec s premerom 3 cm. De¬
lamo ga enako kot urno kolesce.

pogonsko kolo za urni
kazalec

onsko ~m

za min. kazalec

Na ohišju v sredini številčnice izrežemo
okroglo luknjo s premerom 15 mm. Debe¬
lejša tuljavica se mora v njej z lahkoto vrte¬
ti. Vsaj dva cm pod številčnico v sredini
škatle napravimo manjšo luknjo premera
6 mm. V zgornjo bomo vstavili tuljavo s ka¬
zalci, v spodnjo pa tuljavo s pogonskimi ko¬
lesi. Tuljavi morata imeti oporo tudi na na¬
sprotni strani in če sta prekratki, jima mo¬
ramo izdelati primerno ležišče. Preprosto:
izrežemo iz lepenke nekaj pravokotnikov,
vanje izrežemo primerne luknje ter jih na¬
lepimo v dovolj visoko plast.

Končno našo uro lahko sestavimo. Vsa ko¬
lesca skrijemo v škatlo, torej vstavljamo tu¬
ljave od znotraj. Med pogonska in urna ko¬
lesca napeljemo tanko okroglo elastiko in
jo primerno napnemo. Škatlo še zapremo,
da tuljavi sedeta v ležišči, kazalca upogne¬
mo k številčnici in naša ura je gotova.

TIM 149

MLADIC-» Z

ž MODELARJI

NAVIGA 71

Jernej Bohm (nadaljevanje)

Andrea VII je deležna posebne pozornosti in Pe¬
ter kar žari od veselja, ko našteva občudoval¬
cem njene odlike. Po programu naj bi se tek¬
movanje v razredu F1-E30 začelo ob treh. Do
prvega starta torej ni več daleč, zato se odpra¬
vim še po svoj model.

Startam. Nič kolikokrat sem že premišljeval o
novosti, ki naj bi jo sedaj tudi prvič resnično
preizkusil. Tudi sedaj ugibam in se sprašujem,
če ravnam prav, ko uporabljam nov, še ne pre¬
izkušen pogon modela. Vendar zaupam obeta¬
jočim meritvam, ki sem jih dobil le nekaj dni
pred odhodom v Belgijo. Preveriti pa jih seveda
nisem utegnil. Opazujem hitrost modela, težko
bi kaj rekel, sicer pa — čez nekaj trenutkov
bom že vedel odgovor. Prva vožnja je za menoj.
Sam pri sebi se hudujem nad počasnimi časo-
merilci, pa tudi nad dokaj nemirno vodno gla¬
dino. Po 64,9 sekundah sem tudi drugič na ci¬
lju. Ko izvem za Ta čas, mi postane jasno, da
novi pogon le ni dovolj preizkušen. Malo sem
seveda razočaran, toda vse še ni izgubljeno,
Sedaj vsaj vem, kaj mi je storiti.

Tudi Peter ima v ognju podobno novost. Kljub
mojemu neuspehu je še vedno prepričan, da bo
njemu vendarle uspelo. Kaže, da se nas je smo¬
la trdno prijela. Tokrat se izkaže, da so Petrovi
akumulatorji skoraj popolnoma prazni in po ne¬
kaj metrih vožnje se njegov model le še po
polžje premika. K sreči pa smo pozneje še pra¬
vi čas odkrili, kje tiči vzrok za prazne akumu¬
latorje.

Kmalu za tem se vrne iz hotela še Jan. Ko
izve za »trenutno stanje«, se pošali, rekoč, da

Eden od startov v razredih E

bo pač on moral reševati naš ugled. To bi mu
skoraj tudi uspelo (v razredu F3-E), če.... če
se ne bi dvakrat ali trikrat z modelom podrsal
ob boje. Odločil sem se, da bom vozil v tem
razredu previdno. Že prva vožrtja mi je dobro
uspela, bolje mi skoraj ne bi mogla. Dosegel
sem kar 136 točk. Pri drugi vožnji sem lahko
tvegal. Ko se je pojavila prva napaka, sem od¬
nehal, da ne bi po nepotrebnem obremenjeval
akumulatorjev. Tudi naš tretji nastop v razredu
F1-E30 je neuspešen. Jan je progo prevozil v
117,7 sekundah. Bojda je pozabil namazati po¬
gonsko os in ta je med vožnjo seveda glasno
protestirala. Otvoritvena ceremonija zgodaj
zjutraj pred spomenikom vojnih žrtev pa para-

Za takšen model je potrebna precejšnja mera
potrpljenja.

da vseh ekip do 3 km (!) oddaljenega tekmo¬
valnega prostora in ostale slavnostne točke pr¬
vega tekmovalnega dneva so končno za nami.
Sreda je prost dan. Jan in Nevenka jo mahneta
po mestu, Petra in mene bolj zanima prvenstvo,
saj je ta dan namenjen izključno R/C maketam.
Ogledam si tudi tekmovanje v razredih E, ki
so podobna našemu MČ-1, le da tu modelarji
spuščajo proti cilju makete pravih torpedovk,
trgovskih ladij, remonkerjev, vlačilcev itd. Med
gledalci opazim tudi tovariša Tošoviča, ki je
včeraj z avionom prispel na zasedanje General¬
ne skupščine Naviga. Huduje se nad sinočno
dolgotrajno sejo. Ne pozabi povprašati po naših
uspehih.

Tudi tekmovanje v razredih A in B je zanimivo.
Glavna privlačnost je izredna hitrost svojevrst¬
nih modelov, ki drvijo v krogu privezani na
tanko jekleno žico. Za seboj puščajo visok zid
vodnih kapljic, v katere se včasih prav lepo
ulovi mavrica.

Četrtek je zopet deloven, posebno za Petra.
Dosti dela povzroči njegov 2,5 ccm cosmic, saj

TIM 150

se vztrajno upira prav vsem poizkusom, da bi
»delal«. Nazadnje se celo izkaže, da gre za huj¬
šo okvaro, ki je ni moč odpraviti. Nasprotno pa
nimava problemov z vžigom 5 ccm motorja.
Prehiter start tudi sedaj pokoplje upe. Očitno
dovolj dobra šola za lastnika, naj bi se malo
bolje spoznal z motorjem. Zaradi nepravilno
nastavljenega dotoka goriva se je motor v mo¬
delu nekje na progi ustavil, pri ponovnem poiz¬
kusu starta pa se 4 minute seveda prej izte¬
čejo. Skoraj istočasno konča Jan svojo vožnjo
v spretnosti, ko se mu tako kot pred dvema
dnevoma, prevrne model. Petra čaka še tretji
udarec oziroma spoznanje, da je potrebno tudi
10 ccm HP motorje rodirati. Ko je čas, ga ni¬
kakor ne moreva »oživeti«.

Do večera se Jan že vda v usodo, ali pa vsaj
ne pokaže, da mu je hudo za zamujeno prilož¬
nost, Petru pa ob vseh poizkusih še ni uspelo
privoziti skozi cilj in prav to ga tako grize, da
ga sploh ni moč potolažiti. Tudi meni ne da
miru slab čas, ki sem ga dosegel s hitrostnim
modelom. Odločim se, da naslednje jutro še
enkrat preizkusim moj novi pogon. Sposodim
si štoparico.

Navsezgodaj odrinem in čez kake pol ure sem
na tekmovalnem prostoru, vendar ne sam. Po¬
čakati moram, da pridem na vrsto. Končno dobim
jasen odgovor, kaj mi je storiti. Ko se vrnem,
v model vstavim nov (rezervni) elektromotor.
Peter pa mi odstopi še srebro-cinkovo celico.
Tudi sam se loti svoje Andreae. Prav gotovo pa
tudi Jan v sosednji sobi ni držal križem rok.
Prosti petek nam kar prav pride.

Popoldan imamo še toliko časa, da si malo bo¬
lje ogledamo mesto.

Težko je opisati, kaj vse se je dogajalo zvečer
na banketu. Mislil sem, da imamo težave z elek¬
triko samo pri nas. Tu je namreč — zaradi več¬
je okvare v električni napeljavi restavracije —
le-te zmanjkovalo kot za šalo, za vsakega gosta
enkrat. Lahko zapišem, da strežba ni bila kos
tolikem številu modelarjev (skoraj 300), funk¬
cionarjev idr. Celo po treh in pol urah, ko sem
tudi sam obupal, ni bila večerja servirana v ce¬
loti. Kljub temu ne morem reči, da ni bilo pri¬
jetno; modelar je pač to, kar je.

Se bodo pojavili takšni modeli tudi pri nas?
(A3)

Konec dober, vse dobro. To je naš moto, ko se
v soboto odpravljamo proti tekmovalnemu pro¬
storu. Poizkusili bomo torej nadomestiti zamu¬
jeno. Sprašujemo se: ali nas bo sreča tudi to¬
krat zapustila?

27 MHz

Jernej Bdhm

Pa se leto zopet obrne in samo z žalostjo
lahko ugotovimo, da spet ostane le tolažba
za naslednje leto, da bo bolje. Resneje se
modelarstva lotijo le najodločnejši in ti
imajo sedaj že polne roke dela.

Za uspešnejše rezultate so vsekakor važni
dobri načrti. Toda kje te dobiti? Da, to je
resno vprašanje, ki mnoge upravičeno sprav¬
lja v zadrego. Učitelji tehničnega pouka naj¬

večkrat skušajo pomagati mladim modelar¬
jem in tako narišejo načrt modela, ki je po¬
tem osnova za delo v krožku. Le kdo ne bi
zaupal svojemu učitelju? Dober načrt pa ni
lahko narisati. Nič koliko mlade energije se
izgubi z načrtovanjem manj važnih drobnja-
rij ali z »ekspresno« gradnjo modela.

Ena izmed poti do primernega načrta vse¬
kakor vodi prek revij. Menda je to še najla¬
že in tudi poceni. Tako ste kot bralci TIM-a
že na boljšem. Ne trdim, da je prav vsak
objavljen načrt primeren tudi za vas, toda
vedno je kaj uporabnega za vsakogar. Z no¬
vim letom se lahko naročite tudi še na ka-

TIM 151

ko tujo revijo. Naročite jo lahko pri kaki za¬
ložbi, npr. Državni založbi Slovenije ali Mla¬
dinski knjigi v Ljubljani. Nekaj je med vami
tudi takih, ki izdelujete modele kar doma.
Mnogo boste pridobili, če potrkate na vrata
najbližjega odbora Ljudske tehnike. Morda
deluje v vašem kraju modelarski klub? Ne¬
spametno bi ravnali, če ga ne bi obiskali!
Čas okoli Novega leta je najbolj primeren
za odločitev, s čim boste obogatili svoj mo¬
del. Morda potrebujete nov motorček ali pa
celo mislite na nakup naprave za radijsko
vodenje.

Zimski čas mi je dovolil, da sem se danes
lotil malo neobičajne teme. Da pa bi ostal
zvest naslovu, mi je kar prav prišla novica
o R/C ledodrsniku iz Rakičanov pri Murski
Soboti. Ste že zaslutili, zakaj? Seveda: na¬
še naprave za radijsko vodenje delujejo le
v določenem temperaturnem območju. Za¬
to opozarjam vse tiste modelarje, ki bodo
uporabljali R/C napravo v teh mrzlih dneh,
da upoštevajo podatek o najnižji dovoljeni
temperaturi. Pa še nekaj, ne pozabite, da se

zaradi mraza občutno zmanjša kapaciteta
akumulatorjev pa tudi reflekse te nizke tem¬
perature podaljšajo.

V Ljubljani se lahko obrnete na — Mestni
odbor Ljudske tehnike (Komenskega 7, tel.
311 940 ali 310 044), Maribor — Občinski
svet Ljudske tehnike (Tomšičeva 45, tel.
21 821), Murska Sobota — Občinski odbor
Ljudske tehnike (Trubarjev drevored, tel.
21 116), Celje — Občinski odbor Ljudske
tehnike (Cankarjeva 11, tel. 25 23), Novo
mesto — Občinski svet Ljudske tehnike
(Novi trg 8, tel. 21 762), Trbovlje, Radovlji¬
ca itn. V Ljubljani delujeta dva kluba:

BMK Ljubljana, Rimska 17 (v prostorih KS)
in MK Ljubljana, Parmova 35.

Modelarski klubi so še v Kranju, Murski So¬
boti, Trbovljah, Novem mestu, Piranu, Vele¬
nju, Bohinju, Mariboru idr.

Da bi dobil popolnejšo sliko o klubih po
Sloveniji, bi prosil njihovo vodstvo, da mi
sporočijo prek uredništva TiM-a njihove na¬
slove in kaj več o osnovni dejavnosti (bra¬
do — aero) ter »uradne ure«.

EKSCENTRSKA STISKALNICA

Tone Pavlovčič

Včasih so ljudje predmete za vsakdanjo ra¬
bo izdelovali ročno, ker za svoje skromne
potrebe pač niso potrebovali obdelovalnih
strojev. Nekateri bolj spretni so pričeli de¬
lati tudi za druge in tako so se kaj kmalu
znašli v serijski proizvodnji svojih artiklov.
Izdelovati ročno na stotine in stotine kosov
je postajalo zamudno in seveda predvsem
drago. Ljudje so si omislili stroje, ki so se
s časom in naraščajočimi potrebami vedno
bolj izpopolnjevali. Stiskalnica je eden ta¬
kih strojev, s katerimi lahko delajo veliko
število posameznih predmetov.

Od male ročne stiskalnice na vzvod do mo¬
dernih stiskalnic na ekscenter in še moder¬
nejših hidravličnih stiskalnic je precej dol¬
ga pot. Danes si tovarn brez teh strojev
sploh ne moremo zamisliti. V stiskalnico je
le treba vložiti orodje za artikel, kakršnega
potrebujemo, in že stiskalnica pritiska: iz
pločevine, ki prihaja v stroj z ene strani,
padajo na drugi strani gotovi kosi. Iz stro¬
jev prihajajo tako vilice, noži, žlice, pa tudi

avtomobilski blatniki, vrata ter deli strehe
za najmodernejše osebne in tovorne avto¬
mobile.

Seveda bi bilo negospodarno na velikem
stroju, kakršnega uporablja avtomobilska
industrija, izdelovati jedilni pribor; zanj bi
zadostoval manjši stroj. Zato imamo razne
velikosti strojev, pač glede na njihov na¬
men in uporabo. Velikost stiskalnice navad¬
no določa pritisk, ki ga vedno izražamo v
tonah. Tako imamo stroje od ene tone pa
vse do tisoč ton in več. Stiskalnica s priti¬
skom 70 ton je že precej velik stroj in sko¬
raj nepogrešljiv v vsaki tovarni kovinske ga¬
lanterije. Po svoji obliki je precej preprost
in zato vam model take stiskalnice pri iz¬
delavi ne bo delal prevelikih težav, bo pa
lepa igrača ali pa učilo, saj nazorno kaže
delovanje pravega stroja, na kakršnem mor¬
da delata očka ali mamica.

Glavni deli stroja so: podstavek, ohišje,
glava, glavna gred z ekscentrom in vztraj-
nikom, pogonski motor in sprožilne naprave.
Na podstavku je pritrjena miza, na katero
vpnemo orodje. Pri novejših strojih pod-

TIM 152

stavek ni poseben del, pač pa je miza pri¬
trjena kar na ohišje. Ohišje pa ima na svo¬
jem zgornjem deki v močne ležaje polože¬
no gred, na kateri je na eni strani nastav¬
ljen velik vztrajnik. Ta blaži trenutne sun¬
ke stroja. Na gredi je ekscenter, ki je na¬
vadno dvojen, tako da je pomik glave mo¬
goče regulirati. Za ta ekscenter je pritrjena
ojnica, ki je na spodnjem delu povezana z
osjo glave. Glava je pritrjena na ohišje z vo¬
dili ob straneh. Ta vodila omogočajo glavi
gibanje v stalno isti smeri. V glavo vpnemo
zgornji del orodja.

Sprožilne naprave so skoraj vedno dvojne.
Običajno so dvojne zato, ker imamo avto¬
matska orodja in takrat pri stroju ni potre¬
ben človek. Zadostuje, da vključimo stikalo
na avtomatsko delovanje in skrbimo samo
za to, da stroju ne zmanjka materiala. Dru¬
gače pa je tam, kjer delo zahteva pri stro¬
ju človeka. Če je orodje takšno, da ni ni¬
kjer odprtine, v katero bi delavec lahko
vtaknil roko, če je torej orodje popolnoma
zaščiteno, potem zadostuje nožni sprožilec
in ta je samo eden. če pa orodja ni mogo¬
če tako izdelati, da bi bil človek ob njem
popolnoma zaščiten in mora delavec vanj
vstavljati kose ali dele, potem bi lahko mi¬
mogrede prezgodaj sprožil stroj; tako zgo¬
daj namreč, da bi v orodju imel še roke.
Stroj bi ga poškodoval in mimogrede bi po¬
stal invalid. Toda konstruktorji strojev ved¬
no mislijo tudi na varnost delavcev.

Dve ročki služita kot sprožilca. Delavec mo¬
ra obe ročki premakniti istočasno z obema
rokama, sicer se stroj ne sproži. Brž ko eno
od ročk premakne prezgodaj, jo mora vrniti

v prvotni položaj in ponovno sprožiti obe na¬
enkrat. Tako je poskrbljeno za veliko var¬
nost, pa še se včasih zgodi nesreča. Zato
mora biti delavec pri takem stroju zelo paz¬
ljiv in zbran, saj se mu vsaka nepazljivost
ali malomarnost lahko zelo hudo maščuje.
Stroj vključimo v pogon s stikalom. Tako
steče elektromotor, ki požene vztrajnik. Ta
se prosto vrti na gredi, vse dokler je stroj
vklopljen. Vse ostalo miruje. Ko premak¬
nemo obe ročici, smo tako sprožili zagozde,
ki se na gredi pomaknejo v vztrajnik in ta
zavrti gred, na kateri ekscenter premakne
ojnico in le-ta potegne za seboj glavo. V
glavi vpeto orodje se dvigne, in ko ojnica
potisne glavo navzdol, je v orodju material,
ki ga orodje odreže ali pa zakrivi, kar je
odvisno od namena orodja. Ko napravi vztraj¬
nik en vrtljaj, zagozde izskočijo, gred se
ustavi, vztrajnik pa se zopet prosto vrti in
čaka na ponovno sprožitev.

Z opisom delovanja prave stiskalnice sem
vam skoraj že opisal delovanje modela, ki
si ga boste z lahkoto izdelali sami. Razlika
med modelom in pravim strojem je le v po¬
gonu. Preveč zapleteno bi bilo namreč iz¬
delati gibljive zagozde in sprožilno napra¬
vo tako, da bi lahko delovala na mali elek-
tromotorček. Z modelom sem vam hotel le
prikazati delovanje stroja in zato sem v
vztrajnik namestil ročko, z roko lahko sami
zavrtite gred ter tako spravite stroj v delo-

TIM 153

Kosovni seznam ekscentrske stiskalnice

Sestava modela

Kot vedno pomenijo številke pri mojih na¬
črtih poleg oznake za posamezni del tudi
vrstni red sestavljanja. Za osnovo naj vam
bo vezani les debeline 5 mm. Vse dele iz¬
režite pazljivo. Ne bodite pri delu površni,
če hočete, da se bodo sestavni deli med
seboj lepo ujemali in da se bo glava lepo
premikala.

Najprej obe stranici vstavite v podstavek,
med njiju vstavite vodilo glave. Z lepljenjem
počakajte, da bodo vsi deli skupaj, začasno
pa spnite dele skupaj samo z elastiko, tako

da so povezani med seboj. Vstavite oba de¬
la glave in med njiju ojnico. Skozi vtaknite
leseno os. Ekscenter s številko 10 prilepite
na glavno gred. Pri tem pazite, da se bo
ojnica na njem lepo vrtela. Dva mejnika,
prilepljena na pokrov, bosta varovala ojnico,
da ne bi padla z ekscentra. Pri modelu mo¬
ra biti vztrajnik prilepljen na gred.

Lepimo lahko z vsakim lepilom za les in
prav dobro drži Rivikol lepilo. Paziti mora¬
te le na to, da ne zalepite delov, ki se mo¬
rajo vrteti. Da se bodo laže vrteli, jih sa¬
mo malo namažite z milom in vse bo »teklo
kot namazano«. (Maketa je na str. 168).

MAKETA RAKETE GIRD-X

Jože Čuden

Raketa GIRD-X je bila ena prvih raket na
tekoče gorivo. Izdelali so jo v Sovjetski
Zvezi. Pionirji raketne tehnike pod vodst¬
vom F. A. Čandra so delovali v skupini
GIRD, ki se je ukvarjala z razvijanjem teko¬
činskih raketnih motorjev.

25. novembra 1933 je poletela druga raketa
na tekoče gorivo, ki je bila bolj izpopolnje¬
na od njene prednice. Raketa je bila visoka
2 m in 20 cm, premer pa je bil 14 cm. Okoli
30 kg težka raketa je dosegla skromno vi¬
šino poleta 150 m, vendar je bil to pomem¬
ben dosežek v razvoju raket.

To maketo izdelamo enako kot ostale
leteče modele raket. Iz šeleshamerja navi¬

jemo okoli valjastega predmeta 326 mm dol¬
go telo s premerom 26 mm. Nanj prilepimo
stabilizatorje, ki jih najprej povečamo, na¬
to pa izrežemo iz zglajenega lipovega fur¬
nirja (1 mm). Ta raketa bo tudi letela, ko
bomo vanjo vstavili raketni motor »Cos-
mos«. Na notranjo stran telesa nalepimo
štiri letvice, debeline do 4 mm. Če motor ne
bo trdno stal, ga ovijemo še z raskavcem.
Na telo nalepimo še vodili s premerom
5 mm. Glavo izdelamo iz lipovine. Oblikuje¬
mo jo z nožem in raskavcem fn jo izvotlimo,
da je lažja. Izdelamo jo lahko tudi iz balse,
to pa moramo obtežiti s koščkom kovine.
Da bo raketa ob pristanku nepoškodovana,
uporabimo padalo (šesterokotnik s preme¬
rom 30 cm).

TIM 155

440

1. glava kom.1

2 telo 1

3 stabilizator 4

4 vodilo 2

TIM 156

MLADIiI*»-RA

DICHAMATERJI

MONTAŽNA ŠASIJA

V. Ivkovič

Montažna šasija, ki smo jo opisali v zadnji
številki TIM-a, nima sprednje plošče. Na tej
plošči so odprtine za potenciometre, za
spremenljive kondenzatorje in za izoiirne
puše. Verjetno bodo posamezni amaterji na¬
bavili različne take elemente, zato nismo iz¬
delali načrta sprednje plošče, ampak pre¬
puščamo izdelavo vam samim. Idejno ski¬
co sprednje stene kaže slika 15.

© A  © ©

©Z (j © ©S

Sl.  15

To sprednjo ploščo je treba prilagoditi os¬
novni montažni šasiji in jo čimbolj pazljivo
in lepo izdelati. Kot material lahko upora¬
bite aluminij ali kako izolacijsko snov (pla¬
stično maso). Ploščico lahko prekrijete s
kosom samolepilne tapete, na katero napi¬
šete ime šasije TIM, naziv sprejemnika ali
kak drug napis, npr. Gumb za izbiranje po¬
staj, ipd. Ploščo pritrdite na šasijo z mali¬
mi kotniki in vijaki (glej skico 15).
šasija ima štiri gumijaste nožiče, da ne le¬
ži neposredno na podlagi. Nožiče pritrdimo
na šasijo z malimi vijaki.

Izdelava začetniškega detektorskega
sprejemnika

Povedali smo že, da mora imeti najenostav¬
nejši detektorski sprejemnik del za spreje¬

manje radijskih valov (antena), del za od-
dvajanje poročil od nosilnega vala (demo-
dulator, imenovan detektor) in del za pre¬
tvorbo vesti v zvok (slušalke).

Mnogi menijo, da so transistorski sprejem¬
niki popolnoma spodrinili detektorske spre¬
jemnike. Ne moremo se pridružiti takšnemu
stališču. Menimo, da mora radioamater-za-
četnik vedno začeti z detektorjem. Detek¬
torski sprejemnik je cenen in ne potrebu¬
je nobenega energetskega vira za napaja¬
nje. S takšnim sprejemnikom si pridobiva
amater prve izkušnje, še posebej zato, ker
mu sprejemnik odpira široke možnosti eks¬
perimentiranja.

V prejšnjih nadaljevanjih smo teoretično opi¬
sali nekaj najpreprostejših detektorskih
sprejemnikov. Govorili smo o gradnji ante¬
ne in zemljevoda. Upam, da ste to že nare¬
dili. Vedno se morate zavedati, da brez do¬
bre antene in zemljevoda ni dobrega spre¬
jema na detektorskem sprejemniku. Marsi¬
kateri radioamater-začetnik je bil razočaran
zaradi slabega sprejema na svojem detek¬
torskem sprejemniku in se je morda odpo¬
vedal radiotehniki, ni pa pomislil, da sta
vzrok samo slaba antena in pomanjkljiv ze-
mljevod.

Za izdelavo začetniškega sprejemnika potre¬
bujemo diodo, slušalke, nekoliko žice in —
našo šasijo.

Shemo sprejemnika imate v prvi številki
TIM-a, na sliki št. 3.

Sprejemnik zgradimo takole:

1. Na šasiji izberemo točke, ki nam bodo
rabile za vezanje delov. Te točke so lahko
poljubne; če pa želite graditi z nami, bodo
to točke, ki jih bomo skupaj izbrali.

Za izhodno točko smo izbrali Dubrovnik, za¬
to predlagam, da imenujemo naš prvi de¬
tektorski sprejemnik »Dubrovnik«.

TIM 157

Dubrovnik je mesto na južnem delu naše
Jadranske obale. Ime izhaja od besede du-
brava (dobrava]. Mesto je bilo ustanovljeno
v prvi polovici Vil. stoletja. Danes ima oko-
Fi 23000 prebivalcev. Leži na podnožju hri¬
ba Srdža v dolini, ki jo proti jugozahodu za¬
pira vzpetina Lapada in manjši greben z
najstarejšim delom Dubrovnika. Z zasipa¬
njem močvirne doline med Gruškim zali¬
vom na severu in Starim portom na jugu in
z izgradnjo Plače (Straduna) se je staro me¬
stno jedro spojilo s predmestjem na drugi
strani doline in je tako Stradun postal sre¬
dišče mesta in hkrati glavna mestna ulica.
Ta ulica povezuje nasproti ležeča mestna
vrata Ploče na vzhodu in Pile na zahodu.
Dubrovnik, ki je nastal pod zaščito Bizan¬
tinskega cesarstva, je v času križarskih
vojn prišel pod oblast Beneške republike
(1205—1358), z Zadarskim mirom leta 1358
pa v sklop Ogrsko-hrvatskega kraljestva. V
tem obdobju je postal samostojna država,
ki je dosegla svoj največji razcvet v XV. in
XVI. stoletju.

Katastrofalni potres leta 1667 je mesto sko¬
raj popolnoma porušil. Močno oslabljen je
dočakal napoleonske vojne. Leta 1808 je Na¬
poleon ukinif Dubrovniško republiko, ki je
prišla v sestav novo ustanovljene province
Ilirije.

V Dubrovnik se bomo še vrnili, zato naj to,
kar smo povedali o njem, za sedaj zado¬
stuje.

Na našem detektorskem sprejemniku bomo
potovali od oznake Dubrovnik na šasiji po
Stradunu in se bomo ustavili na točkah Du¬
brovnik 2, 3, 4, 9, 10, 11 in 12 (vodoravne
točke na šasiji).

2. Na levi strani prednje plošče sta izoli¬
rani puši. Ti puši vežemo s koščki žice na
Dubrovnik 2 in 3. Desni izolirani puši spo¬
jimo z Dubrovnikom 11 in 12, srednji dve pa
z 9 in 10. Srednji puši pri našem sprejem¬
niku za zdaj ne bomo vključili; uporabili ju
bomo pozneje.

3. Diodo AA 103 vežemo na Dubrovnik 3
in 4.

4. S kosi izolirane žice, ki smo ji na koncih
odstranili prevleko, spajamo naslednje toč¬
ke: Dubrovnik 2 z 12 in 4 z 11.

5. Če ste vse tako spojili, je sprejemnik
gotov, treba je le še spojiti anteno z levo
gornjo, zemljo pa z levo spodnjo pušo. Na
desni dve puši priključite slušalke. Sprejem¬

nik bo takoj deloval brez kakršnegakoli vrte¬
nja in naravnavanja, saj tudi nima nikakrš¬
nih delov, ki bi se dali premikati.

Pravi amater ni zadovoljen le z najbolj pre¬
prosto izvedbo; ko izdela prvega, si želi
boljši sprejemnik; tudi mi bomo z našim
eksperimentalnim delom nadaljevali. Zgra¬
dili bomo sprejemnik v tako imenovani
vzporedni zvezi, in sicer z istim materia¬
lom. Shemo tega sprejemnika vidite na sliki
16. Imenovali ga bomo »Dubrovnik II«.


Sl. 16

Zgradimo ga takole:

1. Ponovno se bomo gibali po glavni du¬
brovniški ulici in bomo izbrali točke Dubrov¬
nik 2, 3, 9, 10, 11 in 12.

2. Leve izolirane puše vežemo na Dubrov¬
nik 2 in 3, desne pa na 11 in 12. Srednje
puše vežemo na 9 in 10 kot na prejšnjem
sprejemniku, a jih ne izkoristimo.

3. Diodo AA 103 vežemo na Dubrovnik 2
in 3.

4. S kosi izolirane žice, ki smo jim na kon¬
cih sneli izolacijo, spojimo Dubrovnik 2 z 12
in 3 z 11.

5. Na levi dve puši priključimo anteno in
zemljevod, na desni pa slušalke in že lahko
poslušamo domačo radijsko postajo. Tudi
ta sprejemnik nima elementov za uravnava¬
nje.

Za lažje razumevanje je na sliki 17 prika¬
zana skica šasije in izdelanega sprejemnika.
Opazili boste, da oba sprejemnika dobro de¬
lujeta le v bližini močne radijske oddajne

TIM 158

postaje. Amaterji, ki stanujejo zelo daleč od
oddajnika, ne bodo dobili zadovoljivega spre¬
jema in jim odsvetujemo gradnjo začetne¬
ga sprejemnika. S tem jim želimo prihrani¬
ti razočaranje. Seveda pa vsakdo lahko po¬
skusi. Danes je že toliko malih lokalnih po¬
staj, da tudi amaterji na podeželju v veči¬
ni niso več tako daleč od oddajnika. Za do¬
ber sprejem lokalne postaje z najenostav¬
nejšimi sprejemniki sme biti sprejemnik
največ 30 km oddaljen od lokalne postaje.

izdelava tuljave

Tega elementa v prej opisanih začetnih
sprejemnikih nismo potrebovali, za nasled¬
nji, boljši sprejemnik pa bo tuljava nujno
potrebna. Ustrezne tuljave ne morete ku¬
piti v trgovini, zato jo morate sami izdelati.
Od kvalitete tuljave je odvisno dobro delo¬
vanje sprejemnika, zato svetujem, da izde¬
late tuljavo posebno pazljivo. Starejši bral¬
ci se bodo spomnili, da smo takšno tuljavo
že nekoč opisali, zaradi mlajših amaterjev
pa bomo opis izdelave ponovili.

Za tuljavo potrebujete malo papirja, feritno
jedro, 2 do 3 m žice, ki naj bo debela 0,3 mm
in izolirana z lakom, in lepilo »OHO« ali
kako podobno lepilo.

Kos navadnega pisalnega papirja velikosti
50 X 120 mm navijemo v več plasteh na fe¬
ritno jedro in na več mestih zalepimo. Pa¬
pir naj ne bo pretesno ovit okoli jedra, ker
mora biti jedro v tuljavi premično. Ko
se telo tuljave (tuljavnik) malo posuši, na¬
vijemo nanj polovico žice in naredimo od¬
cep; nato ovijemo čez prvo plast navoja kos
papirja in navijemo drugo polovico žice v
isti smeri. Oba konca žice je treba tako pri¬
trditi na tuljavnik z nitjo, da nit nekoliko-
krat ovijemo okoli jedra prek navojev. Pro¬
sta konca tuljave, t.j. žici, naj bosta vsaj
50 mm dolga. Na vseh treh odcepih odstra¬
nite lak na koncih; to storite s smirkovim
papirjem in tuljava je gotova. Skico tuljave
vidimo na sliki 18.

Zahtevnejšim amaterjem predlagamo drugo
yarianto te tuljave. Sprejemniki s to izbolj¬
šano tuljavo bodo občutljivejši in selektiv-
nejši (bolje ločijo postaje med seboj). Ob¬
čutljivost sprejemnika je v tem, da sprejme
tudi šibkejše signale, selektivnost pa v tem,
da dobro loči signal ene postaje od signa¬
la druge. Za to tuljavo naredimo prav
takšno papirnato cevko kot za prvo.
Nanjo navijemo najprej okoli 110 navojev
pletene, t.j. iz več tankih bakrenih niti sple¬
tene žice. Visokofrekvenčna pletenica 10 x
X 0,005 mm ima 10 med seboj izoliranih,
0,005 mm debelih žic, ki so vse skupaj še s
svilo izolirane. Takšna pletena žica je pov¬
zročila amaterjem že mnogo težav. Težava
je v tem, da ni lahko s koncev takšne žice
očistiti izolacijo in spajati; pri čiščenju in
vezanju se namreč tanke niti rade trgajo.
Za odstranjevanje izolacije bomo uporabili
preprosto pripravo, ki se imenuje pirograf.
Na konec naše VF pletenice navijemo ne¬
kaj navojev žice z visokim uporom, kakršna
je na primer v grelnih ploščah, in to spoji¬
mo s 4 do 6 voltnim transformatorjem. Pod
tokom se bo žica visokega upora segrela in
celo zažarela, izolacija na koncu naše ple¬
tenice pa bo pri tem lepo zgorela, ne da bi
se žice potrgale. Nazadnje, ko je žica še
topla, potopimo vse skupaj v nitro razred¬
čilo, aceton ali alkohol, in naša VF pletena
žica bo zelo dobro očiščena. Navedene te¬
kočine so lahko vnetljive, zato vzemite le
toliko tekočine, da bo žica potopljena. Ko
žico potopite v tekočino, takoj izključite na¬
petost.

(Nadaljevanje sledi)

TIM 159

POLNJENJE SPREJEMNIŠKIH AKUMULATORJEV

Jan Lokovšek

Najpreprosteje je, če opravimo polnjenje iz
že obstoječega polnilca v oddajniku prek
gramofonskega vtiča, če pač nimamo loče¬
nega polnilca. V drugi številki TIM-a smo
objavili načrt polnilca za vgradnjo v oddaj¬
nik; tega lahko zdaj izpopolnite z dodatkom,
kot ga kaže slika 1. To je priporočljivo pred¬
vsem za letalske modelarje, ker le-ti polni¬
jo le akumulatorje v napravi.

0 /

-Df—&M==b—li-

SI. 1

^ 6V

Di so silicijeve usmerniške diode BY 236,
ki preprečijo, da bi se akumulatorji prazni¬
li, če slučajno zmanjka toka. Tako diodo
smo vezali tudi v tokokrog polnjenja oddaj-
niškega akumulatorja. in ž 2  sta žarnici
6 V/0,05 A in rabita za indikacijo polnjenja,
R, in R 2  pa tok omejujeta. Njuno vrednost
določimo s poskusom.

Če imamo npr. baterije oz. akumulatorje
6V/225 mAh in 2,4 V/500 mAh, naredimo
priključek, kakršnega kaže slika 1. Potem je
tok skozi Žf  22 mA, skozi Ž 2  pa 50 mA. Se¬
veda zato Ži ne gori s polno močjo, ven¬
dar zadostuje za polnjenje. Omenjeno veza¬
vo z indikacijo vred vgradimo v ohišje od¬
dajnika in za izhod uporabimo npr. gramo¬
fonsko vtičnico, kot smo že dejali. Če pa
imamo v sprejemniku en sam akumulator,
npr. 4,8 V, naredimo seveda en sam Izhod
in nastavimo primeren tok, npr. 50 mAh za
akumulator s kapaciteto 500 mAh.

Motnje v delovanju sistema za daljinsko
vodenje

Redni bralci naše revije se bodo spomnili,
da smo motnje že nekoliko omenili, zdaj pa
si jih bomo ogledali nekoliko natančneje.
Opišimo tudi, kaj lahko storimo, da bi jih
odpravili. Oglejmo si še, kako vplivajo na
vodenje. Motnje delimo na

1. zunanje

a) druge RC naprave,

b) prenosni sprejemnik-oddajnik
»Handy Ta!ky«,

c) industrijske naprave in ama¬
terji.

2. notranje

a) pogonski elektromotor,

b) elektromotor servomehaniz-
ma,

c) sklopka pogonskega motorja
z glavno osjo.

Pri odpravi motenj pod 1. težko naredimo
kaj več kot to, da jih ugotovimo in v tem
primeru vozimo npr. ladijski model le na
10 m ali pa sploh ne. Tu pomaga samo kva¬
litetnejši (selektivnejši) sprejemnik, kot je
npr. heterodinski. Kako pa motnje ugotovi¬
mo? Največkrat se namreč zgodi, da te mot¬
nje ne prožijo servomehanizmov, temveč
»potisnejo« naš prenos. To pomeni, da se
zmanjša doseg naprave. Tipičen primer:
startate z letalskim modelom. Motor že de¬
luje in zadnjič še preizkusite krmila. Vse de¬
luje. Nato vzletite. Toda že po 100 ali 200
metrih ne »uboga« nobenega povelja več in
model se največkrat razbije. Kako motnje
odkriti? Lani smo že omenili osnovno nače¬
lo. Naredite si priključek, NF izhod iz spre¬
jemnika, vtič pa montirajte na pristopnem
mestu na modelu. Pred vožnjo vključite spre¬
jemnik, oddajnik pa naj bo izključen. Pri¬
ključite slušalko in poslušajte, če ne slišite
kakih glasov ali glasbe, je verjetno vse v
redu.

Na enak način bi lahko ugotavljali tudi mot¬
nje pod številko 2. Položimo ladijski model
v vodo in vključimo pogonski motor. Če sli¬
šimo v slušalki (ko je sprejemnik vključen,
oddajnik pa izključen ali celo oddajnik vklju¬
čen) močno pokanje, so to motnje iz po¬
gonskega motorja ali od sklopke. Posebno
nekatere naprave (Varioprop, Metz-Baby)
so za te motnje zelo občutljive. Poudariti pa
moramo, da so veliko manjše, ko je model
v vodi, ker se takrat motor vrti počasneje.
Zato vzamemo kot merilo model v vodi. Na¬
prave s selektivnimi preklopnimi stopnjami
(Varioton, TIM 1969/70) so za takšne mot-

TIM 160

nje skoraj neobčutljive. Te motnje (točka 2)
pa lahko odpravimo, »blokiramo«. Poglejmo
si shematsko sliko za blokiranje pogonske¬
ga motorja pri ladijskem modelu. Omenimo
naj, da podobno napravo izdeluje firma
Graupner iz Zahodne Nemčije.

S je kontakt na kovinsko ohišje motorja.
C so kondenzatorji 5 nF, dušilki D pa izde¬
lamo sami. Na 2 W upor 22 do 56 Q navije-

D

Sl. 3

mo plast bakrene lakirane žice 0 0,6 mm do
0 1,0 mm (odvisno od toka od 3 A do 6 A)
25 do 30 ovojev.

Blokiranje motorja servomehanizma je pre¬
prostejše. Prikazuje ga slika 3.

Tukaj znaša C 10 nF.

Kar zadeva sklopko, je glede motenj naj¬
boljše, da je plastična oziroma zahtevamo,
da ni električnega kontakta med osjo po¬
gonskega motorja in osjo propelerja. Prav
tako je bolje, da ima elektromotor kovinsko
in ne plastično ohišje.

Izredno važna lahko postane tudi razporedi¬
tev elementov v modelu. Sprejemnik naj bo
oddaljen od motorja (izvora motenj). Na tek¬
movanjih sem namreč opazil, da so mnogi
montirali sprejemnik čisto blizu motorja ali
celo nad njim. Vse to namreč uničuje ser-
vomehanizme (množica nasprotujočih si po¬
velj, t.j. motnje). Zato smo sestavili risbo,
v kateri je tak razpored elementov, da bo
vpliv motenj čim manjši. Podrobnejši raz¬
pored si bodo modelarji sestavili seveda
sami, pač glede na velikost naprave in mo¬
dela, vendar pa naj ostanejo cone nedotak¬
njene. Vse to je bilo le nekaj splošnih na¬
vodil o motnjah in upamo, da smo s tem
ustregli mnogim. Obilo veselja ob delu!

TIM 161

POMURSKI

RADIOAMATERJI

Boštjan Novšak

RADIO KLUB MURSKA SOBOTA prepleta s
svojimi področnimi sekcijami vse Pomurje
ter šteje sedaj že 140 mladih radioamater¬
jev, ki lahko upravljajo dokaj zahtevne apa¬
rature v delovnih kabinetih in zunaj. Vsako¬
letni tečaji radioamaterjev povečajo vrste
tudi med pionirji. V šolskem letu 1971/72
pa bo tečaj radioamaterjev potekal prek te¬
levizijskih zaslonov. Tako bodo slušatelji
lahko redno sledili pred TV sprejemniki pre¬
davanjem ter hkrati od tod tudi zastavljali
morebitna vprašanja predavatelju. Seveda
bo tudi predavatelj po isti poti nadzoroval
znanje tečajnikov, in sicer prek primerno
nameščenih oddajnikov. Po končanem teča¬
ju bodo strokovni izpiti iz vse učne snovi
pred izpraševalci Zveze radioamaterjev Slo¬
venije. Tako postane vsak tečajnik v radio¬
amaterskem tečaju že sposoben »operater«
in se bo lahko prek radijskih valov spoznal
s prijatelji-radioamaterji po vsem svetu.
Prvi ima televizijsko kamero RADIO KLUB
MURSKA SOBOTA in je zato tako priprav¬
ljen radioamaterski tečaj dostopen le ti¬
stim, ki delajo v sekcijah radioamaterjev
Pomurja in Prekmurja.

Precejšnje število šolarjev Pomurja je za¬
jetih v »lovce na lisico«, ki je hkrati prvi
korak do radioamaterjev, šolar ima urejen
prenosni goniometer — »lovca na lisico«;
z njim išče smer skritega oddajnika — »li¬
sico« —. S slušalkami na ušesih sledi sig¬
nalom do »lisice«.

KAKO SI POMAGAMO, DA
NAS NE MOTI HIŠNI ZVONEC

Iztok Pušnar

Morda te je kdo od starejših prosil, da vključiš
v zvoncev tokokrog stikalo, da bi izključil zvo¬
nec pri kakem popoldanskem počitku ali delu,
ker potrebuje mir in tišino. Predlagam nasled¬
njo rešitev te težave.

V prostoru, kjer je zvonec, vgradite pretikalo,
za tipko s priimkom pa naredite novo ohišje iz
belega prosojnega juvidura ali mlečnega pleksi
stekla (uporabljajo ga za izdelavo reklamnih

Zastopnika - pionirja AP Vojvodina na štartu

Vztrajno in z veseljem prihajajo pionirji-ra-
dioamaterji v delovne kabinete RADIO
KLUBA MURSKA SOBOTA ter vseh področ¬
nih sekcij, kjer so si pridobili mnogo znanja
iz radiotehnike. Hkrati si mnogi med njimi
že sami določijo življenjski poklic, ker so
spoznali zanimivosti, ki jih privlačijo bolj
kot le dopolnilno izobraževanje. Pripravlje¬
ne in strokovno utrjene jih najde na mestu
tudi vsak »klic v sili«, zlasti ob raznih ele¬
mentarnih nesrečah.

napisov]. V to ohišje vgradite žarnico. Na ohiš¬
ju je ob strani zareza, kamor bomo vstavljali
napise na tršem papirju (Nas ni doma, Pridite
ob 8. uri, itd.). Tisti, ki so tudi fotoamaterji, si
lahko naredijo napise kot diapozitive. Ko obi¬
skovalec pritisne na tipko in je pretikalo v po¬
ložaju B, se mu posveti napis pod priimkom.

TIM 162

ASTRONOMI
IN VESOLJCI

SONČNA

URA

Uroš Mikoš

Gotovo so vaši mlajši bratje že večkrat pri¬
šli domov pozneje, kakor so obljubili. Do¬
ma je bila prava huda ura, »nedolžni« sin¬
ček pa se je izgovarjal, da nima ure. Pred¬
lagam vam, da si na dvorišču napravite
sončno uro in marsikatero zamudq si boste
prihranili ali jo boste vsaj dokazali.
Verjetno si bodo sončno uro izdelali tudi
tisti, ki jih zanima astronomija. Marsikdo pa
si bo poskušal stvar tudi razložiti. Vsi tisti
boste kaj kmalu spoznali, da je princip de¬
lovanja povsem preprost. To je tudi vzrok,
da so bile sončne ure med prvimi urami
na svetu sploh.

Zemlja opravi vsak dan poln obrat, torej
Sonce vsak dan navidezno obkroži Zemljo.
To njegovo navidezno obkrožanje lahko opa¬
zujemo od jutra do večera. Sončna ura iz¬
rablja dnevno navidezno spreminjanje lege
Sonca nasproti Zemlji kot nekakšen meha¬
nizem, ki kaže čas. Verjetno že vsi veste,
da je sončna ura sestavljena iz palice, ki

meče senco, in iz številčnice. Vprašali se
boste, za koliko se spremeni lega sence v
eni, dveh, treh urah ... Odgovor na vpra¬
šanje nam da popolnoma preprost račun.

Sonce v 24 urah (1 dnevu) navidezno opravi
pot 3Q0° (en krog okoli Zemje). Torej bo¬
sta v eni uri Sonce in hkrati njegova senca
opravila pot

360°

15<>/h

s

24 h

Kotna hitrost gibanja je torej 15°/h.

Sedaj natančno veste, kako ura deluje, za¬
to se kar lotimo izdelave. Kdor bo delal uro
na dvorišču, jo lahko izdela na asfaltu. Do¬
bro pričvrstite palico, ki bo metala senco
(naj bo kar navpična); z mastno oljnato
kredo ali barvo pa lepo narišite številčni¬
co. Lahko si tudi zabetonirate ploščo, va¬
njo vgradite palico, ter še v neposušen be¬
ton vgravirate številčnico. Lepo izdelana
ura bo dvorišču tudi v okras! Na vsak na¬
čin pa pazite, da ne bo mogel noben odsev
od bližnjih stavb, dreves ali drugih naprav
metati sence na vašo uro, sicer ne boste
mogli odčitavati časa.

Majhno uro si izdelajte iz vezane plošče in
iz smrekove letvice. Če jo nameravate ve¬
likokrat prestavljati, si lahko vanjo vgradi¬
te preprost kompas, ki vam bo omogočal
hitro in dokaj točno nastavitev. Velja pa,
da ne bo ura na minute natančna!

Sedaj pa še nekaj besed o umerjanju ure.
Gotovo uro postavite v zaželeno lego, reci¬
mo na 11. uro. Označite si mesto, kamor
pada senca. Sedaj pa le nanašajte s šesti¬
lom kote 15° levo in desno in tako dobite
celo številčnico.

TIM 163

2 10

TELESKOPSKI ZASLON ZA
OPAZOVANJE SONCA

Rasto Snoj

S takim zaslonom boste lahko opazovali
Sonce, ne da bi prej morali dati pred ob¬
jektiv s sajami otemnjeno steklo.

Zaslon boste lahko uporabljali za vse vrste
amaterskih daljnogledov, vendar le za manj¬
še povečave — do 50-krat. Za večje pove¬
čave bi morali imeti večji projicirni zaslon,
a tudi 50-kratna povečava je že precej. Pri
tej povečavi vidite na Soncu že precejšnje
število peg. Pri popolnem sončnem mrku se
že pri manjši povečavi, npr. 20-kratni, vidi¬
jo protuberance in korona. Za izdelavo boste
potrebovali: letvice debeline 5 mm, nekaj

TIM 164

mehkega lesa debeline 1 cm, vezano plo¬
ščo ali balso debeline 5 mm in nekaj trde¬
ga kartona, pa še modelarsko lepilo in oro¬
dje ter list belega pisarniškega papirja. Za
izdelavo nosilca potrebujete 4 letvice de¬
beline 5 mm in dolžine 60 cm. Sedaj morate
izdelati 2 držali nosilca, in sicer iz mehke¬
ga lesa, npr. lipovega (1 cm). V sredini na¬
pravite odprtino, ki je enaka premeru tu-
busa vašega teleskopa. Ob straneh (kakor
je prikazano na načrtu) izrežete kvadrate,
širine 5 mm, skozi katere bodo potekale le¬
tvice (nosilec). Sprednji zaslon naredite iz
vezane plošče ali iz balse s središčno od¬
prtino, ki je enaka premeru tubusa telesko¬
pa. Sedaj naredimo projicirni zaslon. Na trši
karton, ki se ne upogiba, zalepite list be¬
lega papirja 20 X 21 cm. Če ima karton
mnogo brazd, nalepite nanj toliko slojev pa¬

KJER SE STIKATA

Po J. Pereljmanu prir. Anka Vesel

Ko stojite na ravnem polju, ste v središču
kroga, ki omejuje tisti del zemeljske povr¬
šine, ki jo objame vaš pogled. To je hori¬
zont ali obzorje. Linija obzorja je neulovlji¬
va; ko se ji približujete, se odmika. Toda
čeravno je nedostopna, v resnici obstaja,
torej ni ne optična prevara in ne zračni pri¬
vid. Vsaka točka na zemeljski površini ima
svojo mejo vidnosti in daljava te vidnosti
se da izračunati.

Da bi lahko razumeli geometrijska razmer¬
ja v zvezi z obzorjem, si oglejmo risbo, na
kateri vidimo del zemeljske krogle. Točka
C je mesto oziroma višina opazovalčevih
oči, višina, s katere opazuje zemeljsko po¬
vršino, pa je označena s CD. Kako daleč
okrog sebe vidi opazovalec s tega prosto-

pirja, da se brazde ne bodo več videle. No¬
silec projicirnega zaslona naredite iz letvic
debeline 5 mm. Na vrsti je sestavljanje vseh
delov. Nosilec zalepite tako, da bodo letvi¬
ce z enim koncem ležale na izrezih »A« na
obeh držalih, z drugim pa bodo tvorile sku¬
paj z nosilci projicirnega zaslona »okvir«.
V ta okvir vložite projicirni zaslon, ki mora
ležati pravokotno na optično os teleskopa.
Prednji zaslon pričvrstite na držalo nosilca
z vijaki za les (lahko tudi z vijaki za kovino)
M4. Lahko pa ga tudi prilepite. Sedaj celot¬
no kompozicijo nataknite na teleskop. Čim
bliže okularju premaknete zaslon, tem manj
bo na zaslonu Sonce povečano. Slika Sonca
s premerom 4 cm ustreza približno 10-krat-
ni povečavi, če boste opazovali vsak dan,
boste po pegah sodeč videli, da se sonce
vrti, hkrati pa boste videli tudi rast peg.

ZEMLJA IN NEBO

ra? Očitno samo do točk M in N, kjer se
pogled dotika zemeljskega površja. Naprej
od te točke leži zemlja niže od opazovalče¬
vih oči. Točki M in N (ter vse one, ki leže
na krožnici MEN) predstavljata mejo vidne¬
ga dela zemeljske površine; vse točke sku¬
paj tvorijo sklenjen krog obzorja. Opazoval¬
cu se dozdeva, da se na tem mestu nebo
naslanja na zemljo, ker vidi tu skupaj ne¬
bo in zemeljske obrise.

Mogoče se vam bo zazdelo, da risba ne po¬
daja verne podobe resničnosti: saj se naha¬
ja obzorje vedno v višini oči, tu pa je ta
krog očitno niže od opazovalca. Res se nam
vedno zdi, da leži obzornica v isti ravnini
kot oči in se celo dviga skupno z nami, ka¬
dar gremo navzgor. To pa je le optična pre¬
vara. V resnici leži obzornica vedno niže
od oči, tako kot to vidimo na omenjeni ris¬
bi. Kot, ki ga tvorita ravni črti CN in CM
s premico CK, ki leži pravokotno na polmer
v točki C (ta kot imenujemo »pad obzorja«),
je zelo majhen in ga brez instrumentov ne
moremo določiti.

Mimogrede omenimo še neko zanimivo dej¬
stvo. Pravkar smo dejali, da se pri opazoval¬
čevem dviganju nad zemeljsko površino —
na primer v letalu — obenem z opazoval¬
cem dviga navidezno tudi obzornica. Če se

TIM 165

opazovalec dvigne dovolj visoko, se mu bo
zazdelo, da leži zemlja pod njim niže od
obzornice.  Z drugimi besedami, zemlja
se zdi potlačena v obliki čaše, katere rob
je obzornica. Pojav je dobro razložen in na¬
zorno opisan v fantastičnem romanu E. A.
Poeja »Neverjetne dogodivščine Hansa
Pfaala«;

»Bolj od vsega drugega«, pripoveduje ju-
nak-aeronavt, »sem se čudil temu, da se je
zemeljska površina zdela udrta.  Pričako¬
val sem, da jo bom videl nespremenjeno
izbočeno ves čas mojega dviganja v višine.
Šele po dolgem razmišljanju sem si ta po¬
jav lahko razložil. Navpična črta, potegnjena
od mojega balona do zemlje, bi tvorila ka-
teto pravokotnega trikotnika, ki bi imel za
osnovnico črto od omenjene navpične črte
do obzorja, hipotenuza pa bi bila črta od
obzorja do mojega balona. Moja viširta pa je
bila v primerjavi z zornim poljem prav ni¬
čeva. Z drugimi besedami, osnovnica in hi¬
potenuza namišljenega pravokotnega tri¬
kotnika sta bili v primeri z navpično kateto
tako veliki, da bi ju lahko imel za vzpored¬
ni črti. Zato vidi aeronavt vsako točko, ki
leži pod njim, navidezno niže od obzorja.

Odtod vtis udrtosti. To traja toliko časa, do¬
kler se letalo ne dvigne tako visoko, da tri¬
kotnikovi osnovnica in hipotenuza prenehata
biti na videz vzporedni.«

V dopolnitev tega pojasnila navedimo na¬
slednji primer. Predstavljajte si vrsto tele¬
grafskih drogov. Za onega, ki bo gledal
vzdolž drogov iz točke B, to je v ravnini tal,
bi bil pogled tak, kot vidimo pri primeru 2.
Za gledalca v točki A, v ravnini konic teh
drogov, je položaj naznačen v primeru 3.
Zdi se, da se tla proti obzorju polagoma dvi¬
gajo.

MLADI
® FOTOGRAFI

SNEMANJE S FILMSKO KAMERO

Oskar Dolenc

Preden pričnemo s samim snemanjem, vas

moram opozoriti še na nekaj važnih točk:

a) paziti moramo, da je film pravilno vlo¬
žen v kamero in se pravilno previja brez
morebitnih zastojev;

b) takoj po vlaganju naravnamo števec, ki
nam kaže število posnetih metrov filma;

c) na svetlomer ali na samo kamero je po¬
trebno vnesti občutljivost filma.

Pri snemanju mora stati kamera nepremič¬
no in v pokončnem položaju. Pri fotograf¬

ski kameri lahko morebitni nagib popravi¬
mo pri povečevanju slik v temnici, medtem
ko takšno popravljanje pri filmu ni mogoče.
Kamero držimo z obema rokama, ker že naj¬
manjši premik ali tresenje občutno vpliva
na ostrino oziroma kvaliteto filma na splo¬
šno. Današnje kamere so sorazmerno zelo
lahke, zato ni posebnih težav pri snemanju
z roke. Vendar kvaliteta filmov kaže, da sne¬
manje z roke ni najbolj idealno in da lahko
tako snemamo samo v izjemnih primerih.
Za dobro posnet film je nujno potreben sta¬
tiv. Le-ta je še posebno uporaben pri pa-

TIM 166

Snemanje skozi diapozitiv

pretapljanje

TIM 167

merilo 1:

noramskem snemanju pokrajine ali splošnih
motivov.

Sedaj moramo ugotoviti, če imamo naravna¬
no pravo razdaljo do našega predmeta in
kolikšna je globinska ostrina, ki je potrebna
za naš motiv. Tu je potrebno prav nastaviti
zaslonko in to glede na svetlobo in želeno
globinsko ostrino.

d) poglejmo, koliko filma je še v naši ka¬
meri;

e) pregledamo motorno vzmet, če je navita
do konca. Poglejmo pogonske baterije;

f) kontrolirati moramo gumb za hitrost, če
ustreza potrebni hitrosti glede na tehni¬
ko snemanja za naš tekoči kader.

Kaj je kader? Izhaja iz francoske besede
cadre,  kar pomeni okvir. Tako imenuje¬
mo filmski posnetek, ki je mišljen kot kos
filmskega traku (kratko filma), ki ima svoj
likovni začetek in konec, trajanje in vsebi¬
no, in ki je v glavnem dobljen z neprekinje¬
nim snemanjem. Kader je osnova vsakega
filma. Lahko je dolg ali kratek. V glavnem
mora gledalcu povedati vse, kar želi — ne
more se končati nekje na sredi, ne da bi
gledalec ugotovil, kaj se pravzaprav dogaja,
ali kaj naj prikazuje.

V kinematografiji so posnetki-kadri — kla¬
sificiranj po velikosti prostora, s katerim
objektivom snemamo in po statičnosti ka¬
mere. Glede na gibanje kamere se delijo
na: 1. statične, 2. panorama, 3. vožnja.

Pravilno držanje kamere med snemanjem

Statični kader je vsak kader, pri katerem
kamera miruje med samim snemanjem.
Sem spadajo tudi kadri, posneti z različni¬
mi goriščnimi objektivi.

Panorama — pri teh kadrih se kamera vrti
okoli svoje osi. Velikost panorame je izra¬
žena v kotih. Panorama je sestavljena iz
treh delov: začetka, sredine in konca. Za¬
četek in konec sta statična, dočim je sredi¬
na v gibanju. Snemamo jo s stativa s po¬
sebno panoramsko glavo.

Vožnja — kamera se med snemanjem gib¬
lje skozi prostor, tako da se enkrat pribli¬
žuje, drugič oddaljuje ali giblje vzporedno
s predmetom. Glede na slikovni kot se de¬
lijo kadri na:

široki total — največji možni kot v pejsa-
žu, posnetki iz zraka;

Sodobni filmski projektor z avtomatskim uvaja¬
njem filma

total — zajema v celoti filmsko sceno;
polovični (pol) total — poleg oseb zajema
še deie dekoracije ali pejsaža;
ameriški plan — v njem pridejo do izraza
osebe, 3—4 osebe posnete do kolena;

TIM 170

bližinski plan — je ožji od ameriškega pla¬
na in ima prostora za dve osebi, posneti do
pasu;

gro-plan (glavni plan) — prostor, katerega
snema kamera, je 1 do 0,75 m. Običajno je
to portret, posnet do prsi;

detajl — ves kader izpolnjuje predmet
manjših dimenzij, npr. ogrlica na vratu, itd;
sekvenca je cel niz kadrov, sklenjenih v ce¬
loto, ki pa se lahko naveže na neko drugo
sekvenco. Več sekvenc nam daje celotni
film. Iz sekvence v sekvenco lahko preha¬
jamo s tako imenovanim pretapljanjem
(slika 1 a, 1b). Film pa dobimo s končno
montažo sekvenc, kjer po potrebi še popra¬
vimo in režemo odvečne dele (kadre) gle¬
de na samo vsebino filma. Za to imamo po¬
seben pribor za lepljenje filma, ki ima lah¬
ko prigrajeno tudi posebno opazovalno na¬
pravo — montažno mizo.

Montažna miza je v bistvu majhen projek¬
tor, ki ima vse lastnosti tega skupno z
ekranom, edino pogon je ročen (z ročico),
da snemalec laže pogleda film.

Montaža ima več faz, vendar se s temi po¬
drobnostmi tokrat ne bomo ukvarjali. Mer¬
jenje svetlobe je podobno kot pri fotografi¬
ji. Za začetek se tudi tu lahko opiramo na
kompozicijo slike, paziti moramo samo še
na pravilen potek gibanja pri prehajanju iz
kadra v kader.

Na koncu ne smemo pozabiti, da pri filmu
prikazujemo gibanje in to trajno gibanje, pri
fotografiji pa ujamemo samo trenutek tega
gibanja. Kompozicija filmskega posnetka je
odvisna torej od kompozicije prejšnjega in
od kompozicije naslednjega, kakor tudi od
celotne vsebine filma in od splošnega giba¬
nja, ki se prenaša iz kadra v kader. Traja¬
nje je torej ena od najbolj izraznih lastnosti
filmskega posnetka.

OP FIZIKE A :(
DO GEOLOGIJE

ČRNI TELOH — Helleborus niger

Janez Perkavac

V naših gozdovih je teloh zelo razširjen. Vsi
ga poznamo, saj je to prvo pomladansko
cvetje, ki požene na prisojnih legah takrat,
ko drugod leži še debel sneg. Jeseni pa nje¬
govi temnozeleni iistl dočakajo prve sne¬
žinke.

Rastlina vsebuje zelo zanimive spojine, od
katerih sta najbolj pomembni helebrin in

helebrigenin, ki sta zelo močna srčna stru¬
pa. Zaradi njiju je rastlina strupena, vendar
za neprevidnega nabiralca pomladnega cve-

T1M 171

tja ni nevarna, ker se obe spojini nahajata
v pretežni meri v podzemnih delih rastline.
Helebrin spada kemijsko med steroide in
vsebuje v svoji molekuli še dva sladkorja:
ramnozo in glukozo.

Druga spojina helebrigenin pa je podobna
prvi, le da je brez 'sladkorjev, pripetih na
steroidni del molekule:

Helebrigenin je zelo podoben po svoji struk¬
turi srčnemu strupu bufotalinu, ki se naha¬
ja v koži krastače (Bufo vulgaris].

že ime srčni strup pove, da spojine učin¬
kujejo na delovanje srčne mišice. Človeku
nevarna količina je že med 20 in 50 mg he-
lebrina ali helebrigenina.

V koreninah črnega teloha je približno 0,2 %
obeh spojin, ki se danes še ne izkoriščata

v medicini po svetu. Izjema je le Sovjet¬
ska zveza, kjer iz ekstraktov teloha priprav¬
ljajo zdravilne preparate.

Slika 4 Črni teloh

STARE LADJE 3
AVTOMOBILI V*

AVTOMOBILIZEM SE SELI IZ NEMČIJE V FRANCIJO

Prev. in prir. Boris Verbič

Karl Benz, nemški inženir iz Mainheima, ki
je dal leta 1886 patentirati svoje vozilo s
štiritaktnim motorjem, ni imel nobenega
smisla za pridobivanje odjemalcev. Njegovi
partnerji mu pri tem niso nič pomagali, na¬
sprotno: očitali so mu, da trati čas in denar,
ter mu grozili, da bodo prenehali sodelova¬
ti pri skupnem podjetju, če se ne bo Benz
omejil na gospodarsko važnejšo gradnjo
stacionarnih motorjev. Benz pa je kljub te¬
mu leta 1887 ,v Parizu razstavil tretji model
svojega vozila, ki pa sprva ni vzbudil nobe¬
nega zanimanja. A vendar se je nekaj ted¬
nov zatem oglasil v Mainheimu neki kupec
iz Pariza. Benz je odšel z njim na poskusno
vožnjo in brž nato sta sklenila kupčijo: Ta
Parižan je postal prvi zastopnik Benzovih
vozil. Emil Roger pa ni samo prevzel zastop¬
stva Benzovih vozil v Franciji, marveč je
dobil tudi licenco za sestavljanje teh vozil
v lastni pariški delavnici. V tem že lahko

vidimo začetek avtomobilske industrije. Do¬
tlej so bili namreč edini avtomobilisti —
izumitelji sami.

Med letom 1888 in 1890 sta Benz in Roger
prodala nekaj svojih trikolesnih vozil, ven¬
dar so Benzovi poslovni družabniki končno
le opustili sodelovanje z izumiteljem.

Daimlerjev štirivaljni motor iz leta 1896

TIM 172

V naslednjih desetih letih je bila sicer kup¬
cem na voljo cela vrsta različnih modelov,
vendar kakšnih temeljitih sprememb osnov¬
ne zamisli ni bilo: modeli so se razločevali
med seboj predvsem po velikosti.

Okoli leta 1901 pa sta Francoza Panhard in
Levassor skupaj z nekaterimi drugimi pro¬
izvajalci Benza daleč prehitela. Karl Benz
se je res nekoliko predolgo oklepal svojega
prvotnega modela, vendar so bila njegova
vozila presenetljivo zanesljiva: cenen in ze¬
lo uporaben nadomestek za konja in voz.
Daimler in Benz — tadva pionirja avtomo¬
bilske industrije — sicer nista živela daleč
narazen, vendar se osebno nista nikoli sre¬
čala. Leta 1882 se je Daimler ločil od svo¬
jih sodelavcev Otta in Langena ter ustano¬
vil v Canstattu lastno delavnico za avto¬
mobile. Otto se namreč ni strinjal z
Daimlerjevim načrtom o gradnji majhnega
in lahkega, hitrega motorja. Veliki štiritaktni
motorji so šli dobro v denar in zato Otto ni
videl razloga za uvedbo bolj priročnega mo¬
dela, ki bi ga gnalo tekoče gorivo in bi bil
zato neodvisen od dobave plina. Stacionar¬
ni motorji so bili okorni, zmogli so približno
le okoli 120 vrtljajev na minuto. Daimler pa
je imel v mislih majhen motor — primeren
za motorne čolne, gasilske aparate in dre-
zine, pa tudi'za bicikle in kočije.

Prvi motor, ki sta ga zgradila Daimler in
Maybach, potem ko sta se osamosvojila, sta
dala patentirati leta 1883. Zanimiva novost
pri njem je bilo užiganje na žarečo cev, ki
je omogočilo znatno višje število vrtljajev,
kakor so to dopuščali stacionarni motorji.
Poleg tega pa je bil ta vžig preprostejši in
zanesljivejši od električnega vžiga z bateri¬
jo in tuljavo, kakšnega je uporabljal Benz.
Daimler je imel gotovo že tedaj pred očmi
motorne čolne, cestne železnice, električne
generatorje in drezine, pa tudi bicikle in av¬
tomobile — vendar sta bila njegovo leseno
motorno kolo iz leta 1885 in njegova moto¬
rizirana kočija, ki jo je izdelal naslednje le¬
to, prav okorna izdelka, celo manj praktična
od Benzovih prvih vozil. Motor, ki ga je
vgradil Daimler v svoje motorno kolo, je bil
zračno hlajen prav tako kot motor v Daim-
lerjevi prvi motorizirani kočiji— vendar ga
je Daimler kasneje nadomestil z vodno hla¬
jenim. Ta Daimlerjeva kočija še ni bila po¬
sebno prikladna za daljše vožnje, vendar ji
je motor z zmogljivostjo poldruge konjske

moči omogočil, da je po ravni cesti prevažala
4 potnike s hitrostjo okoli 15 km na uro.
Daimlerjevo vozilo iz leta 1889 je imelo cev¬
ni okvir, vodenje z osnim krakom in štiri-
stopenjsko zobniško gonilo. Opremljeno je
bilo z najnovejšim dvovaljnim Daimlerjevim
motorjem. Ta motor je zmogel že 3 in pol
konjske moči pri 700 vrtljajih v minuti.
Vendar tudi v Parizu niso držali rok križem.
Številni iznajditelji so se ukvarjali z vozili
brez vprege — večinoma so izdelovali vo¬
zove na parni pogon, Emile Roger pa se je
navduševal za motor z notranjim zgoreva¬
njem, za motor znamke Roger-Benz.
Daimler je leta 1885 prodal svoj francoski
patent nekemu belgijskemu advokatu, Edo-
uardu Sarrazinu. Ker je bilo treba po fran¬
coskih predpisih motorje v celoti izdelovati

Benzovo patentirano motorno vozilo, 1885—1886

v Franciji, se je Sarrazin sporazumel s svo¬
jim prijateljem, Emilom Levassorjem, da
bosta pravkar ustanovljenemu podjetju Pan¬
hard in Levassor odstopila pravico do izde¬
lovanja francoskih Daimlerjevih motorjev.
Komaj pa je bil ta sporazum sklenjen, je že
Sarrazin umrl (decembra 1887) in zapustil
pravice do patentov svoji vdovi. Ko je ma-
dame Sarrazin kasneje obiskala Canstatt,
je napravila na Gottlieba Daimlerja tako
ugoden vtis, da ji je odstopil vse svoje in¬
vesticije v Franciji. Gospa Sarrazin je nato
sklenila sporazum s firmo Panhard in Le¬
vassor o proizvodnji avtomobilov. Ta spora¬
zum je podjetna vdova še okrepila s tem,
da se je leta 1890 poročila z Emilom Levas¬
sorjem. Tako je Francija v naslednjih de¬
setih letih zavzela vodilno vlogo v avtomo¬
bilski industriji.

TIM 173

MAYFLOWER

Peter Burkeljc

Ladja Mayflower je skoraj tako slavna ka¬
kor Santa Maria, saj so na njej odpluli v
svet prvi izseljenci iz Evrope. Vendar je tu¬
di o njej zelo malo podatkov, tako da je ne¬
mogoče narediti natančno skico ladje po
skopih risbah ali slikah. Skica je zato na¬
stala po enakih ladjah tistega časa.

Obris ladje pove, da je to bila manjša tr¬
govska ladja s tremi jambori in enostavno
razvrstitvijo jader. Vsekakor pa je bila lad¬
ja precej bogato okrašena. Možje, ki so se
podali na tako dolgo pot v ladji, ki je bila

dolga 76 metrov in je imela težo 300 ton,
so bili izredno pogumni.

Potovanje se je pričelo v Angliji, ko je iz¬
plula iz Plymutha 6. septembra 1620 s sto
ljudmi na krovu.

Izdelave modela ne bomo opisovali, saj
smo to že večkrat storili pri prej objavlje¬
nih skicah.

Barve so: korito do vodne gladine belo, nad
gladino svetlo rjavo, letve na koritu temno
rjave. Vsa nadgradnja z jambori je svetlo
rjava. Reševalni čoln: zunanja barva je čr¬
na, notranja svetlo rjava. Ornamenti so iz¬
jemoma črno-rdeči ali črno-beli.

Zastavi: večja je črno polje z rdečim kri¬
žem, manjša pa belo polje z rumenim kri¬
žem.

' Jeseni naročnikom nase revije
že tirno uspešno in srečno teto

19  72

OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKO

Marija Andoljšek

Vsako leto isti okraski na novoletni jelki — to je dolgočasno, nedomiselno in primerno
le za majhne otroke. Vi, ki jih že lahko izdelate sami, jih boste tudi letos obnovili in z
njimi popestrili jelko, še več pa boste imeli veselja prav z njihovim izdelovanjem. Zanje
ne potrebujete posebnega orodja in dragega materiala — zadoščajo običajne škarje, pa¬

pir, lepilo in nekaj cenenih dodatkov.

Darilni zavitki so že ustaljen znak novoletnega
praznovanja, zato bo kar prav, če jih ponazori¬
mo tudi v obliki dekoracije. Trdo lepenko ali
pa kar majhno škatlico oblepimo z dekorativ¬
nim, srebrnim papirjem in jo spremenimo v da¬
rilni zavitek. Prevežemo ga z barvastim trakom
in takega obesimo.

TIM 175

Tudi stara šara je lahko prav uporabna in še
zanimiva povrhu. Tako lahko barvaste korale,
frnikule in drug svetleči drobiž zapremo v pro¬
zorno plastično škatlico. V njej se ob vsakem
pretresanju spreminja barvasta slika.

Jabolko je privlačen okrasek. Pravih jabolk se¬
veda ne bomo obešali na drevo. Lahko pa jih
nadomestimo z njihovo dvodimenzionalno, živo
podobo.

Jabolka izrežemo iz barvastega papirja in jih
hrbtno zlepimo, da so z obeh strani enaka. Tako
pripravljena zapremo med dve prbzorni, kva¬
dratni stekelci (kakršne uporabljamo za diapo¬
zitive). Jabolko mestoma rahlo prilepimo s pro¬
zornim lepilom med stekla, ta pa obesimo z
vrvico, ki jo napeljemo v izvrtano odprtino ob
zgornjem robu.

Naša srebrna zvezda s šestimi peresi je sestav¬
ljena iz petih, različno velikih listov srebrne
folije. Vse liste zložimo skupaj in na vrhnjega
narišemo risbo, ki je narisana spodaj. Nato izre¬
žemo najprej spodnji, največji obris, vrhnje liste
pa po risbi postopoma obrezujemo. Vrhnja, sred¬
nja rozeta ima približno 1 cm-ske listke. S trdo
konico vtisnemo med listke raven upogib v ob¬
liki šesterokotnika. Upogib nam olajša dviganje
in upogibanje listkov.

TIM 176

Srčki iz lesketajočega in barvastega papirja so
zelo dekorativni. Potrebujemo trd karton za pod¬
lago in lepilo. Vsak srček je sestavljen iz dveh
polkrožno zaobljenih listov različne barve ali pa
vzorca. V spodnjem delu je vsak razrezan v ena¬
komerne trakove. Z njimi ob polkrožna dela
prepletemo in povežemo v srčasto obliko. Srce
prilepimo na trdo podlago, spodnje konce tra¬
kov pa upognemo na hrbtni del.

Osmeroperesna rozeta s srčasto izrezanimi listi
je sestavljena iz petih slojev aluminijaste foli¬
je. Obe zunanji, srčasti rozeti sta izrezani iz
dvojnega sloja. Med vsak drug lok utisnemo
upogib, ki razdeli rozeto v osmerokotnik. Ob
upogibih zavihamo liste v bogato rozeto.

V sredini jo spnemo s posebej izrezanim kro¬
gom folije, ki ima premer 1,5—2 cm in ga po
robu razrežemo v tenke, lasaste niti.

Osnovno gradivo, ki ga bomo potrebovali za zelo
zanimiv kristal, je poceni. Pripravimo si 3 cm ši¬
roke in 11 cm dolge trakove iz trše folije (3
str. po 3 cm + 1 cm za lepljenje). Najprej zle¬
pimo vse prizme, te pa sestavljamo in lepimo v
oglat kristalni lik. Pri delanju prizem najbrž ne
bo težav. Nastane trden in zanimiv okrasek.

TIM 177

Enakostranične, trikotne prizme so zelo upora¬
ben gradbeni element, saj se sestavljajo v po¬
sebne oblike, ki so zares nenavadne.

Že preprosta mreža iz samih enakostraničnih če¬
tverokotnikov je lepa in dekorativna, če smo jo
sestavili iz aluminijaste folije oziroma oblep¬
ljenih, kartonastih trakov.

NAMIZNO STOJALO
ZA URO

Drago Mehora

Stojalce je uporabno za ročno kakor tudi za žep¬
no uro. Postavimo ga na mizo ali na nočno
omarico. Stojalo sestoji iz podstavka, naslona
in dveh trikotnih opor. Vse dele izžagajte iz 5 mm
debele vezane plošče. Opori sta enakokraka
trikotnika 65° ob osnovnici in s 5 mm dolgim po¬
daljškom, ki rabi za vlepljenje v podstavek. Po¬
daljška opor morata tesno tičati v režah pod¬
stavka. Pred vsaditvijo opor v podstavek nama¬

žite robove rež in podaljška z lepilom. Ogle pod¬
stavka lahko, če vam je to bolj všeč, zaokro¬
ženo obrusite ali izžagate.

Ko bosta opori dobro osušeni, nalepite naslon
na robova opor in na podstavek. Spodnji rob
naslona morate pred lepljenjem gladko obrusi¬
ti v kotu 65°.

Izgotovljeno stojalo po svojem okusu pobar¬
vajte in lakirajte. Lepo bo, če boste ves izdelek
pobarvali s temno lužno barvo (orehovo) in
ga lakirali s prozornim lakom.

Ročno uro obesite tako, da pretaknete oba
konca jermenčka skozi reži in jermenček zadaj
zapnete; žepno uro pa kratko in malo obesite
na kljukico, ki ste jo zavrtali ali zabili v naslon.

NAMIZNI

VEČNI KOLEDARČEK

Drago Mehora

Gotovo je ta ali oni med vami izdelal stenski
vrtljivi večni koledar, ki je bil opisan v lan¬
skem letniku TIMa. Letos vam predlagamo
izdelavo manjšega namiznega koledarčka, ki

je po izvedbi še enostavnejši od stenske¬
ga, saj ima namesto. vrtečih se okroglih
plošč le liste, ki jih je treba vsak večer
preložiti oziroma obrniti, pa bo koledar ved¬
no kazal točen datum.

Morda bo najbolje, če se lotimo najprej teh
listov. Poiščite najboljši trd risalni papir in
ga razrežite v ustrezno velike kose. Za šte¬
vilke dni v mesecu bo treba 16 kvadratnih
lističev 42 x 42 mm, za imena dni 2 lističa

TIM 178

TIM 179

TIM 180

42 X 55 mm in za imena mesecev 3 lističe
42 X 67 mm. S tem res najmanjšim števi¬
lom lističev boste shajali zato, ker boste pi¬
sali številke na obe strani, imena dni in
imena mesecev pa na obe strani zgoraj in
spodaj, številke in imena napišite na listi¬
če s tušem in s primerno širokim rediš pe¬
resom. Kdor ima plastične šablone za teh¬
niško pisavo, bo lahko številke in imena še
lepše napisal.

Držalo, v katerem tiči snopič lističev, je iz
tanke pločevine. To držalo oziroma okvirček
lahko izrežete s škarjami točno po navede¬
nih merah in ga zapognete po črtkanih čr¬
tah. Okvirček ima tri ušesca, ki jih boste
potisnili skozi reže in zapognili na zadnji

strani nosilne plošče. Tako bo okvirček pri¬
trjen na ploščo.

Nosilno ploščo izžagajte iz 3 mm debele ve¬
zane plošče. Izžagajte z rezljačo vse tri reže
in ploščo skrbno zgladite.

Preostane le še podstavek, za katerega vze¬
mite debelejšo deščico iz trdega lesa. Obru¬
site jo tako, kot vidite na sliki, potem pa
vrežite z debelejšo žago še utor, v katere¬
ga boste vsadili in vlepili nosilno ploščo.
Utor vrežete lahko navpično ali pa — če
vam tako bolj ugaja — poševno.

S tem je koledarček gotov. Lesene dele po¬
barvajte in lakirajte po svojem okusu. Ko¬
ledarček lahko zaščitite pred prahom s ko¬
som prozorne plastične folije, ki jo zatak¬
nete v okvirček nad lističe.

IZUMITELJSKI«

KOTIČEK

MERSKE ENOTE IN MERJENJE

Marjan Tomšič

Do uvedbe mednarodnega sistema mer ob
koncu 18. stoletja so v različnih deželah
merili dolžine, težo in čas z različnimi mer¬
skimi enotami. Nekatere iz velike množice
teh si bomo ogledali.

Egipčani, Grki in Babilonci so uporabljali
dolžinsko mero stadij.  Ta enota je bila
določena z razdaljo, ki jo prehodi človek od
tedaj, ko se sonce z gornjim robom pojavi
nad horizontom, do tedaj, ko je toliko nad
horizontom, da je vidna cela ploskev. Pre¬
cej nenatančno, kajne. Velikost je bila od¬
visna od dolžine korakov in tudi od hitrosti
hoje. Zaradi tega je stadij meril v Babilonu
194 m, v Egiptu 174,5 m in v Grčiji 185 m.
Iz te besede je nastal stadion, ime za pro¬
stor, kjer so tekmovali športniki, ker je
bila velikost določena s to enoto.

Enoto karat  uporabljamo danes za čisto-
to zlata, čisto zlato je 24 karatno, če je v

zlitini samo polovica zlata, je 14 karatno.
Angleži in Američani pa uporabljajo to eno¬
to pri tehtanju dragih kamnov in dragih ko¬
vin in je enaka 0,2 grama. Beseda je arab¬
ska in pomeni seme nekega drevesa, ki so
ga uporabljali kot uteži pri tehtanju..

Mnogo mer je bilo povzetih kar po človeku.
Že Egipčani so poznali laket, razdaljo od
konca prstov do komolca, in s e ž e n j,
razdaljo med konicami prstov pri razprti
dlani. Angleške mere, ki so danes v rabi,
se v prevodu imenujejo: čevelj, ped, palec.
Nove enote, ki so jih uvedli Francozi, so
bile: METER, KILOGRAM, SEKUNDA (MKS).
Dolžinska enota meter je bila vzeta iz ze¬
meljskega poldnevnika, ki gre skozi Pariz.
Del tega so natančno izmerili, izračunali cel
krog in ga razdelili na 40 milijonov delov.
40 milijonski del je dobil ime 1 meter. Pra-
meter (etalon) so izdelali iz zlitine platine
in iridija in mu dali posebno obliko, da bi
bilo raztezanje in zaradi tega spreminjanje

TIM 181

Slika 3

razdalje med dvema črticama čim manjše.
Hranijo ga v Parizu. Po njem so izdelani vsi
drugi etaloni, ki jih imajo države, kjer so
uvedli to mersko enoto.

Enota za merjenje mase (količine snovi) je
kilogram. Enota je določena z maso 1 litra
kemično čiste vode pri 4° Celzija. Tempe¬
ratura 4° C je vzeta zato, ker je tedaj voda
najgostejša.

Časovna enota sekunda je povzeta iz vrte¬
nja Zemlje. Čas enega vrtljaja Zemlje okoli
svoje osi (dan in noč) so razdelili na
86 400 enakih delov. En del je sekunda. Ka¬
sneje se je izkazalo, da ta določitev ni toč¬
na, kajti vrtenje zaostane za 2 tisočinki se¬
kunde na vsakih 100 let. Prav zaradi tega so
vzeli za izračun te enote tropsko leto, ki je
trajalo od spomladanskega enakonočja leta
1899 do enakonočja v naslednjem letu.

Iz teh enot so izpeljane druge mere. Razvoj
znanosti in tehnike je namreč zahteval
uvedbo novih praktičnih enot.

Da bi zapisali razdaljo med zvezdami, v km
ali metrih, bi morali uporabiti številko z
nepreglednim številom mest. Vpeljana je
bila enota svetlobno leto,  to je raz¬
dalja, ki jo preleti svetloba v enem letu
(300 000 km na sekundo).

Slika

Vesoljski poleti so prinesli enoti: prva

kozmična hitrost  — 8 km na sekun¬
do (hitrost, ki jo mora imeti telo, da se
lahko utiri v zemeljsko orbito) in druga
kozmična hitrost  — 11,2 km na se¬
kundo (hitrost, ki omogoči, da telo ubeži
iz območja zemeljske privlačnosti).
Računalniška tehnika je prinesla enoto
bit,  s katero merimo količine informacij
(na primer v računalniškem spominu).
Vedno več je področij, ki jih skušamo me¬
riti, od pojavov v človekovi duševnosti, nje¬
gove storilnosti, do atomskih in kozmičnih
pojavov. Od točnosti meritev je odvisen
razvoj znanosti in tehnike, saj so meritve
osnovna sredstva, s pomočjo katerih odkri¬
vamo prirodne zakone.

TIM 182

TIMOVA NALOGA

Za meritve fizikalnih količin so zgradili
mnogo naprav. Vse so imele to osnovno na¬
logo, da bi razdalje, čas in sile lahko
izmerili kar najbolj natančno. Čas so nekoč
merili s peščeno uro. To je bila steklena
posoda, ki je bila v srednjem delu zožena.
V gornji del je bilo treba nasuti droben, si¬
pek pesek, ki se je skozi ožino počasi pre-
sipal v spodnji del prostora. Uro so umerili
tako, da so na primer vsakih pet minut za¬
risali na steklo črtico na mestu, kjer je bi¬
la tedaj gladina peska. »Navili« so jo tako,
da so jo obrnili in pesek je začel teči v na¬
sprotni smeri. Taka ura je veljala za kar
dobro, če na dan ni zaostajala več kot za
pol ure. Danes imamo natančne naprave,
ki lahko izmerijo tudi milijoninko sekunde,
na primer pri razpadanju atomskih jeder.
Dolžine so včasih merili samo z umerjeni¬
mi palicami ali trakovi. Pri meritvah razdalj
med atomi ali nebesnimi telesi s takimi
merami ne bi nič opravili. Danes znamo z
nevidnimi žarki, ki jih oddaja radar ali la¬
ser, izmeriti oddaljenost Lune od Zemlje do
centimetra natančno ali pa ugotoviti, kolik¬
šen je premer atomskega jedra.

Količino snovi ugotavljamo pri tehtanju. Po¬
navadi primerjamo znano maso (uteži) z
neznano. Lahko pa jo ugotavljamo tudi s
silo, ki povzroči, da se vzmet, na katero
smo obesili telo, raztegne. Prav s tega pod¬
ročja smo za vas izbrali današnjo konstruk¬
cijsko nalogo: po lastni zamisli je treba
izdelati model pisemske tehtnice. Objavlja¬
mo tri od naštetih možnosti. Tehtnice so iz¬
delane iz kartona in lepenke. Za lepšo zu¬
nanjo podobo je zadnji del obarvan temno,
gibljivi deli pa so beli. Vzvodi so gibljivo
spojeni s čevljarskimi zakovicami. Naše
tehtnice delujejo s pomočjo gumijaste vzme¬
ti.

Današnja celotna naloga se glasi:

1. Poišči nove možnosti za konstrukcijo mo¬
dela pisemske tehtnice. Namesto gumi¬
jaste vzmeti lahko uporabiš drug princip.

2. Nariši konstrukcijo.

3. Izdelaj model in ga umeri s pomočjo zna¬
nih uteži.

Pošljite nam čimprej vaše konstrukcije, ris¬
be, slike. Radi jih bomo objavili in nagradi¬
li'

Peščena ura. Z njo so včasih, ne preveč natanč¬
no, merili čas (sl. 1)

Radarska antena, s katero lahko natančno iz¬
merijo oddaljenost Lune od Zemlje v 2,56 se¬
kunde, to je v času, ki ga potrebuje oddani
žarek za pot tja in nazaj (sl. 2)

Elektronski mikrometer lahko izmeri desettiso-
činko milimetra. V cevi sta dve ploščici, elek¬
trodi, ki sta zvezani z električno baterijo. Čim¬
bolj blizu sta si, tem več elektronov lahko
preskoči z ene na drugo ploščo. Tok elektronov,
pravimo mu tudi električni tok, lahko izmerimo
z občutljivim instrumentom. Iz odklona kazalca
sklepamo o debelini merjenega predmeta. Pred¬
met je pod konico na podstavku (sl. 3)

Takšen je prameter, ki ga hranijo v Parizu. Raz¬
dalja med srednjima črticama na vodoravni
ploskvi meri pri 0° Celzija točno 1 meter (sl. 4)

TIM 183

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE

7. Na sliki je mehanizem znane merilne

naprave.

a) Kateri napravi pripada mehanizem?

b) Kako se imenuje del, ki je označen s
številko 1?

8. Shematska risba kaže mostno tehtnico.

a) Kako se imenuje tehtnica, če je ro¬
čica a desetkrat večja od ročice b?

bj Kolikšno utež moramo dati v skodeli¬
co, da bo na tehtnici ravnotežje, če
je v vreči 50 kg cementa?

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V 3. ŠTEVILKI
TIMa.

5. a:
b

6. a:
b

POPRAVI: V drugi številki je nastala napa¬
ka pri odgovorih na vprašanja v prvi števil¬
ki. Pravilno je takole:

1. a) Zaradi reakcije bi se brez protisile za¬

čel vrteti trup helikopterja nasprotno
od vrtenja vijaka na navpični osi.

b) Na primer z dvojnim vijakom na isti
navpični osi; vijaka se morata vrteti v
nasprotnih smereh.

2. a) Aerodinamična oblika
b) Aerodinamični vzgon

Otroci, opozorite svoje
mamice in očke, da so
Lego kocke to, kar
najbolj želite.

Generalni zastopnik firme
LEGO za Jugoslavijo

(entromerkur

Ljubljana-

TIM 184

MALEMMAK
m  ŽELEZNICE

ELEKTRIČNI SISTEMI
MINIATURNIH ŽELEZNIC

Slavko Paraker

Vsak ljubitelj miniaturnih železnic mora po¬
znati sisteme le-teh. To znanje bo potrebo¬
val predvsem pri nakupu tirnega materiala
in voznega parka svoje železnice. Poleg te¬
ga se danes dobi v trgovinah že tako raz¬
novrsten električni material, da morate po¬
znati razlike v sistemih.

Kljub temu, da norme miniaturnih železnic
NEM 602 predvidevajo le en sistem, ima¬
mo danes na trgu več električnih sistemov
miniaturnih železnic. Glede na vrsto toka
za pogon lahko vse sisteme razdelimo v
dve osnovni skupini, in sicer:

1. sistem izmeničnega toka in

2. sistem enosmernega toka.

Sistem izmeničnega toka so uporabljali za
pogon miniaturnih železnic že v začetku.
Njegova osnovna značilnost je v srednji tir¬
nici, prek katere tok doteka do motorja.
Srednja tirnica mora biti izolirana od tistih,
po katerih tečejo kolesa vlaka.

Danes prevladuje v svetu miniaturnih že¬
leznic sistem enosmernega toka. Zanj so
značilni tiri z dvema tirnicama, ki sta med
seboj izolirani. Kolesi na isti osi morata
biti med seboj izolirani. Vsak od navedenih
sistemov ima svoje prednosti in pomanjk¬
ljivosti, vendar o tem kdaj drugič. Tukaj naj
le še povemo, da naša tovarna MEHANO-
TEHNIKA izdeluje miniaturne železnice po
sistemu enosmernega toka.

In kako je z napetostjo in jakostjo toka pri
miniaturnih železnicah? Miniaturne železni¬
ce napajamo z električnim tokom iz omrež¬
ja, ki ga imamo na razpolago v hiši. Vemo,
da je napetost pri hišnih priključkih 220 V.

Ta napetost je seveda previsoka, pri dolo¬
čenih okoliščinah pa tudi zelo nevarna. Za¬
to jo prek transformatorja zmanjšamo na
potrebno in varno. Po NEM normah je pred¬
pisano, naj bo napetost:
za miniaturne vlake s tirnim razmakom

do 22,5 mm 12 voltov,
za miniaturne vlake s tirnim razmakom

32 mm 20 voltov.

Poraba toka pa je odvisna od vrste in veli¬
kosti motorja. Starejše izvedbe motorjev za
miniaturne železnice velikosti HO rabijo do

0. 8 amperov, novodobni motorji (permamo-
torji) za isto velikost pa 0,15, 0,25 in 0,6
amperov.

NEM-norme predpisujejo tudi nazivno nape¬
tost in vse ostale električne naprave za mi¬
niaturne železnice (signali, kretnice, okret-
nice, elektromagnetne naprave itd.). Ta na¬
petost je od 14 do 16 voltov. Predpisane na¬
petosti ne smemo prekoračiti, sicer nam
magnetna naprava ne bo zanesljivo delova¬
la, celo elektromagnet lahko pregori. Osnov¬
na električna sistema so povzele vse to¬
varne miniaturnih vlakov, nekatere pa so
jih tako izpopolnile, da poznamo danes 6
raznih inačic, in to:

1. Sistem dveh vodnikov (dve tirnici). Pri
tem sistemu je proga z dvema tirnicama, ki
sta med seboj izolirani. Vsaka tirnica je
vodnik. Tok prihaja prek tirnice 1 do po¬
gonskega motorja, od motorja pa se vrača
prek tirnice 2. Ta sistem imajo tovarne ME-
HANOTEHNIKA, ARNOLD, FLESCHMAN, Ml-
NITRIX, PIKO, RIVAROSSI, ZEUKE, LILIPUT,
KLEINBAHN, LIMA itd (slika 1).

TIM 185

2.  Sistem treh vodnikov: dve tirnici in elek¬
trični vod (slika 2). To je v resnici sistem
dveh vodnikov, le da postavimo nad progo
še električni vozni vod. Ta sistem omogoča
istočasno odvisno vožnjo dveh vlakov na
istem tiru. Ena lokomotiva (parna ali dizel)
dobiva tok prek tirnice 1 in ga odvaja prek
tirnice 2. Druga lokomotiva, ki mora biti
električna, se napaja prek voznega voda 3,

Sl. 3

tok pa prek tirnice 2 odteka nazaj. Vsaka
lokomotiva mora seveda imeti poseben re¬
gulator vožnje. Poleg tega moramo še pa¬
ziti, da postavimo električno lokomotivo z
neizoliranimi kolesi na tirnico 2, po kateri
teče tok nazaj. Torej je tirnica 2 skupna tir¬
nica za obe lokomotivi.

3.  Sistem dveh vodnikov (tri tirnice, slika
3). Pri tem sistemu imamo tri tirnice. Tirnici
z oznako 1, po kateri tečejo kolesa, nista
med seboj izolirani, srednja tirnica 2 pa je
izolirana. Tok za napajanje motorja prihaja
po srednji tirnici, po eni od zunanjih tirnic
1 pa teče nazaj. Ta sistem ima tovarna
MARKLIN.

4. Sistem treh vodnikov (tri tirnice in elek¬
trični vod). Ta sistem je enak sistemu pod
točko 3, le da z namestitvijo električnega
voznega voda dobimo tretji vodnik, ki nam
omogoča neodvisno in istočasno vožnjo
dveh vlakov.

5. Sistem treh vodnikov (tri tirnice brez
voznega voda). Pri tem sistemu imamo tri
tirnice: 1, 2 in 3. Vse so med seboj izoli¬
rane, torej je vsaka tirnica vodnik. Ta sistem
omogoča ravno tako vožnjo dveh vlakov po
istem tiru, pri čemer pa moramo paziti, do
so neizolirana kolesa prve lokomotive po¬
stavljena na tir 1, druge lokomotive pa na
tir 2 (slika 5). Ta sistem ima TRIX-Expres.

TIM 186

6. Sistem štirih vodnikov (tri tirnice in elek¬
trični vozni vod). Ta sistem je inačica si¬
stema 5. S postavljanjem voznega voda nam
ta sistem omogoča istočasno in neodvisno
vožnjo treh vlakov po istem tiru. Kot skup¬
na tirnica za vse lokomotive je tirnica 3.

MALI OGLASI

Kupim tele letnike in posamezne številke TIMa:
TIM letnik I, TIM II. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6. TIM III.
št. 1, 2, 5, 7, 8, 9, 10, TIM V. št. 8, TIM VI. št.
10. Revije kupim po prvotni ceni, vendar mora¬
jo biti dobro ohranjeni .

Brane Žilavec
Hrib, 61360 Vrhnika

Kupim načrt jadralnega letala na daljinsko vo¬
denje. Dolžina kril naj bo vsaj 2,5 m.

Matjaž Peterca

Zg. Kašelj 54 a, 61260 Lj. Polje

Prodam odlično ohranjen fotoaparat instamatic
camera »KODAK 100« za 200.— din. Možnost
nočnega slikanja.

Igor Kokalj

Martina Krpana 28, 61000 Ljubljana

Kupim vse vrste VF-transistorjev, visoko ohm-
ske slušalke in Glow-plug motor do 10ccm.
Habe Dušan

Dijaški dom, 67270 Krško

Prodam izhodni trafo za EL 48 za 20,00 din, pre¬
klopnik z 10 položaji za 5,00 din, selenski sta¬
vek (30 V-2A) za 30,00 din, telefonski vložek
(slušalka) 2 x 27 za 12,00 din, zvočnik
15 1 W za 20,00 din.

Prodam dva fleša znamke »Ticky test« 100,00
din kos, letaski motorček diesel — 1,5 cm 3
znamke »Veterok« s pol litra goriva, za 100,00
din.

Nujno kupim 2 OC170 in dve dušilki 1—2 mH.
En fleš ali letalski motorček zamenjam za elek¬
trično železnico po »N« sistemu.

Kavšek Jože

Grm št. 1, 61296 Šentvid pri Stični

Prodam dobro ohranjen, skoraj nov fotoaparat
Certina (6x6  cm) — 12 din; prodam usmernik
amaterske gradnje U=4,5V,  6 V, 9 V in 12 V,
ima še izmenične napetosti U~6V,  8 V, 12 V,
15 V; tok 1 = 0,3 A. Primeren je za napajanje
transistorskih sprejemnikov in za polnjenje aku¬
mulatorskih celic (DEAC, RULAG) — cena 130
din.

Za pravilno rešitev nagradne skandinavske
križanke št. 2 je žreb izbral tele naročnike;
Popiiar Albinca, Metni Vrh 21, 68290 SEV¬
NICA

Selčan Ivan, Staniča 2, 63205 VITANJE pri
Celju

Borut Breznik, Kersnikova 6, 62000 MARIBOR

Za pravilno rešitev nagradne skandinavske
križanke št. 3 je žreb izbral tele naročnike:
Žitko Ljudmila, Borovnica 153, 61353 Borov¬
nica

Jadranka Magdič, Turnišče 46, 69224 Tur¬
nišče

Podkoritnik Silva, Rečica 179, 63270 Laško

TIM 187

TIMOVA POŠTA

Spoštovana tovarišica urednica!

Sem stalen naročnik TIMa in ga tudi redno be¬
rem. Moj prijatelj iz osmega razreda me je nav¬
dušil in tako sem tudi sam začel izdelovati po
načrtih iz revije TIM. Sem član fotokrožka in
sem sam izdelal to fotografijo. Vesel bom, če
jo objavite v TIMu.

Vas pozdravlja Dobnik Milan, 7.a razred osnov¬
ne šole Šentjur pri Celju.

Prav z veseljem objavljamo Milanov posnetek,
tako bomo spoznali mladega modelarja in nje¬
gova izdelka. Prepričana sem tudi, da se je
število izdelkov medtem že kar precej povečalo,
saj fantu ne manjka dobre volje in veselja do
dela, TIM pa skrbi za to, da bi Milan in njegovi
sotovariši širom po Sloveniji nikoli ne ostali
praznih rok.

Lep pozdrav, pa še kakšno sliko nam pošlji!

Urednica

Spoštovano uredništvo!

Ko prelistavam vašo revijo, se mi oko ustavlja
pri poklicih ljudi, ki v reviji pišejo. Hodim v os¬
mi razred in zdaj moram razmisliti o nadaljnjem
šolanju ali uku. V prvi številki TIMa sem pre¬
bral, kako je o sebi napisal tov. Tone Pavlovčič
in zvedel sem, da ima enakega konjička kot
jaz. Zato vas prosim, če mi lahko pošljete nje¬

gov naslov. Zelo rad bi mu pisal. Ima pa tudi
skice letal iz II. svetovne vojne, ki jih sam
nimam, zaradi tega tudi ne morem delati svojih
načrtov tako hitro, kot bi rad. Lesa imam pa
veliko na voljo. Prosim za naslov.

Branko Mrak, Gornja cesta 33/9,

64240 Radovljica

Ne samo vedoželjnemu Branku, ki si mora po¬
iskati poklic, tudi drugim mladim modelarjem je
namenjen naslov tov. Toneta Pavlovčiča in upa¬
mo, da nam tega ne bo zameril. Gotovo bi ga
še kdo med vami rad to ali ono povprašal,
menimo pa, da bo za mlade vneti tov. Tone rad
odgovoril na vaša pisma (saj mu ne boste pi¬
sali kar vsi po vrsti, kajne?). Njegov naslov se
glasi: Tone Pavlovčič, Trg prekomorskih brigad
3/V, 66310 Izola.

Urednica

Spoštovana urednica!

Pišem vam prvič in sem redni naročnik TIMa.
Zanimam se za tehniko in za razne načrte.
Hodim v 6. razred osnovne šole Kette-Murn v
Ljubljani. Za vas pa imam nenavadno prošnjo.
Rad bi, da bi moje načrte objavljali v TIMu.
Upam, da boste moji prošnji ugodili.

Vse v uredništvu tovariško pozdravlja

Vinko Kovaček, Ljubljana

Vinku odgovarjamo kar v reviji, saj velja to za
vse TIMove naročnike: rade volje objavljamo
načrte, ki ste jih izdelali po lastni zamisli. Se¬
veda ni mogoče reči, da bi mogli objaviti kar
vse, kar se bo nagrnilo na uredniško mizo. TIM
ima 48 strani in komaj dve prilogi na leto in s
sestavki skušamo ustreči vsem mladim, ki se
zanimajo za tehniko in naravoslovje, tako mo¬
delarjem kot radioamaterjem, maketarjem, lju¬
biteljem malih železnic, naravoslovcem in še
drugim. Kar se bo le dalo, bomo kajpak objavili.
Seveda pa mora biti tak načrt za objavo v re¬
viji primerno pripravljen. Mimo opisa modela
in njegovega izdelovanja morajo biti tudi primer¬
ne risbe s sestavnimi deli, kosovnico, navedbo
materiala, ki ga modelar pri izdelavi potrebuje,
nadalje približni stroški in še po možnosti foto¬
grafija gotovega izdelka. Risbe so lahko narisa¬
ne kar s svinčnikom, važno je, da so mere
točne in je navedeno razmerje, v katerem je
skica risana. Sicer pa se o tem, kakšna mora
biti tehnična risba, tako učite pri tehničnem
pouku. Pripravite torej slikovni del tako, kot vas
v šoli učijo.

Vsakdo lahko pošlje uredništvu tako pripravljen
načrt izdelka, mi pa bomo seveda morali preso¬
diti, če ustreza za objavo. Objavljene prispevke
seveda tudi plačamo.

Oglasite se, pišite nam ali pošljite načrte!

Urednica

TIM 188

POMORSKE DOGODIVŠČINE CICKA IN CACKA

Poglavarjevega sina je videl, ko je počasi ple¬
zal po lestvah v največjo in najlepše okrašeno
kolibo. Počakal je še toliko, da je splezal v no¬
tranjost kolibe, potem pa se je tudi sam po¬
vzpel za njim. Cicku je bilo takoj jasno, da nič
preveč ne tvega, saj je bilo kolišče postavlje¬
no samo v vojaške namene. Žensk in otrok tod
sploh ni bilo. Cicek je previdno, kot izkušen ste¬
zosledec, odprl bambusova vrata poglavarjeve
kolibe. V kotu prostorne sobe je ugledal pogla¬
varjevega sina, ki je ležal na rogoznici ter pol¬
glasno prepeval. Cicek je naglo skočil naprej,
zagrabil osuplega dečka za roke ter ga odvlekel
do vrat.

Nenadoma pa se je zaslišal hrup, ki se je vse
bolj in bolj bližal. Ugrabljencu je spet pokril
usta z dlanjo, saj se je upravičeno bal, da bo
le-ta ob prvi priložnosti zavpil na pomoč. Sled¬
njič je Cicek tudi zapazil kolono, ki se je bučno
vila nedaleč vstran. Spredaj so štirje domorodci
nesli poglavarja na nosilih, za njimi so poveše¬
nih glav stopali Cickovi prijatelji s podmornice,
zadaj pa so hodili vojščaki. Cicek je prav dobro
videl Cacka, ki je spretno pogledal proti skri¬
vališču in se rahlo nasmehnil. To je bil znak, da
je Cacek mlade morske volkove natančno po¬
učil o načrtu.

Riše: DANE TUDJINA

Cicek je ugrabljenega poglavarjevega sina krep¬
ko držal za roko in ga počasi vodil po lestvah.
Ko sta srečno prikolovratila do tal, mu je z
dlanjo pokril usta ter ga spretno odvlekel v svo¬
je prejšnje skrivališče. Tu je ugrabljencu zažu-
gal, da mora molčati kot grob, ker ga bo sicer
pošteno našeškal. Od sonca porjaveli deček je
začudeno pogledal ugrabitelja, rekel pa ni ne
bele ne črne. Cicka je počasi začelo skrbeti, kaj
se je dogodilo njegovim sotrpinom. Prepričan
je bil, da bi se morali vojščaki že davno vrniti
z ujetniki, če bi vse potekalo v redu. »Upam
vsaj, da se niso upirali, potem bi bila ugrabitev
poglavarjevega sina brez pravega pomena!«

Kolona z ujetniki se je ustavila sredi kolišča.
Ujetniki so morali posesti po tleh, vojščaki pa
so okoli njih zapičili svoja kopja. Poglavarjevo
nosilnico so postavili na bližnjo vzpetinico.
»Ra-ra!« je nenadoma zavpil debelušasti pogla¬
var. Cicek je začutil, da se je njegov ujetnik
zdrznil in da je napel vse sile, da bi se mu
izvil iz rok. »Oho, torej si ti le njegov sin Ra-ra!«
je šepnil Cicek, čeprav mali ujetnik seveda ni
razumel niti besedice. Poglavar je še enkrat
poklical svojega sina, ker pa se le-ta le ni pri¬
kazal, je med vojščaki završalo. V . trenutku so
se razkropili na vse strani in Cicek je pograbil
ujetnika in ga vlekel proti šotoroma.

TIM 189

Med tekom je Ra-ra naenkrat pogledal kvišku in
prestrašeno zavpil. Cicek se je seveda takoj
vprašal, kaj je tako neznansko prestrašilo ma¬
lega ujetnika. Ugledal je velikansko ptico z dol¬
gim ukrivljenim kljunom, ki se je divje zapo¬
dila prav proti Ra-raju. Dečka je nekajkrat ne¬
usmiljeno šavsnila po hrbtu ter ga podrla po
tleh. Roparičin napad bi se nedvomno nesreč¬
no končal za poglavarjevega sina, ko bi se Ci¬
cek ustrašil le za trenutek. Tako pa je priseb¬
no pobral s tal odlomljeno vejo in začel neusmi¬
ljeno tolči po napadalnem ptičjem velikanu.
Mlatil je toliko časa, da se je roparica slednjič
tresla v smrtnem krču ter negibno obležala.

Ra-ra je nemudoma začel očetu nekaj glasno
razlagati, pri tem pa je neznansko krilil z ro¬
kami ter kazal kvišku. Trebušasti poglavar je z
veliko težavo vstal, nato pa si je podrobno ogle¬
dal prinešeni plen. Ni si mogel kaj, da ne bi
pomenljivo zažvižgal ter pokroviteljsko potrep¬
ljal oba lovca. Potem je presunljivo zakričal in
vojščaki so v hipu odstranili kopja okoli Cicko-
vih prijateljev. Dečki so svojo osvoboditev gla¬
sno pozdravili: »Naj živi naš prevejani vodja
Cicek!« je še vmes zaklical Cacek in vsi dečki
so pritegnili za njim. Vojščaki so se nato raz¬
kropili in čez nekaj časa prinesli pred svojega
poglavarja velikansko količino posušenih rib, v
velikih lesenih skodelah pa nekakšen mlečni iz¬
delek. Poglavar je z veličastno kretnjo roke po¬
mignil svojim mladim gostom, naj prisedejo.

Ra-ra se je opotekaje pobral in si najprej pre¬
vidno ogledal ubito ptico. Nato je počasi stopil
k Cicku, ga hvaležno pogledal ter mu stisnil de¬
snico. Cicek je bil prepričan, da se mu je na
takšen način zahvalil za rešitev. Ra-ra je po¬
mignil Cicku, naj mu sledi, še prej pa mu je
pomagal oprtati bogat lovski plen. Cicek je bil
prepričan, da se sedaj lahko mirno vrne v ko¬
lišče skupaj z Ra-rajem. Mislil je tudi na to, da
bo Ra-rajevo pričevanje o pravkaršnji rešitvi
tako navdušilo poglavarja, da bo takoj velel
osvoboditi njegove prijatelje. Počasi sta prikora¬
kala do vzpetine, na kateri je stala nosilnica z
razjarjenim poglavarjem, ko so ju šele opazili.

Malim junakom ni bilo treba dvakrat reči, tako
naglo so posedli okoli poglavarja. »Poglejte,« je
pokazal Cacek na ribe, »le kdo bo to jedel? Ver¬
jetno bi jih radi odrinili nam!« Cacek se je za¬
smejal:

»Prepričan sem, da še nisi jedel tako dobrih
rib. In pil tudi gotovo še nisi kaj tako dobrega,
kot boš danes!«

»O, ne, te brozge pa že ne bomo pili!« so se
skremžili vsi hkrati.

»Prijatelji, vedeti morate, da velja pri primitiv¬
nih plemenih takšen običaj, da ni vljudno zavr¬
niti ponujenih stvari.«

»Kaj pa, če nas zastrupijo?« se je prestrašil
Apetitek. Vendar pa novopečeni kuharski moj¬
ster ni dobil odgovora, ker je prav tedaj stra¬
hovito švistnil nad hjimi nekakšen podolgovati
predmet.

TIM 190

TRDI OREHI ZA
BISTRE GLAVE'

Pavle Gregorc

KRIŽANKA

Vodoravno: 1. poševnokoten enakostranični če¬
tverokotnik, 5. rudniška priprava ali posoda za
vzdigovanje premoga, 9. stroga šolska kazen,
10. vinorodna rastlina, 11. pleskarsko orodje, 13.
medmet, 15. pojav na nebu, ko neko nebesno
telo za nekaj časa izgine v senci drugega ne¬
besnega telesa, 16. avtomobilska oznaka Zeni¬
ce, 17. tuja črka, s katero zaznamujemo neznan¬
ko v matematiki, 19. sla, 20. slovenska pokra¬
jina s podzemeljskimi jamami in apnenčastimi
tvorbami v njih, 22. denarna enota v Poljski, 23.
izolirano pritrjen prevodnik za oddajanje ali spre¬
jemanje elektromagnetnih valov, 25. oskrba kup¬
ca z naročenim blagom, 27. predstavnica skupi¬
ne rib hrustančnic s sploščenim telesom, ki ga
obrobljata močno razviti prsni plavuti tako, da

ima žival obliko romba, 29. unesek, obraba, iz¬
guba pri teži, 31. pripomoček lokostrelca za
shranjevanje puščic, 33. izrastek na koncu tele¬
sa pri nekaterih živalih, 34. kemični znak za
rubidij, 35. vrsta žabe, 37. prislov, 38. del te¬
lesa z določeno nalogo, 40. enica, 42. balkonu
podoben prostor v gledališču, 44. žlahtni plin,
ki ga uporabljamo za razsvetljavo (Ne), 45. Ober.
Navpično: 1. nahajališče rude z napravami za
izkoriščanje, 2. tuja kratica za »vse v redu«,
3. jakost, 4. nekovinski element s kemičnim
znakom Br, 5. kontakt, spoj, 6. nenadno skrče¬
nje mišice, 7. začetnici slovenskega pisatelja,
ki je napisal povest »Cvetje v jeseni«, 8. urad¬
na listina, ki daje izumitelju določene pravice,
12. namizno pregrinjalo, 14. slikarska barva, 16.
drugo ime za živalski vrt, 18. tropsko drevo, ki
raste v vzhodni Indiji, surovina za pridobivanje
eteričnega olja, 19. poglavar, 21. utežna mera,
cent, 22. znamenje, 24. šesta in druga črka slo¬
venske abecede, 26. ime slovenskega alpinista
Kunaverja, 27. tkivo v sredini drevesa, 28. tre¬
tja potenca, 30. delavec v obratu za proizvodnjo
opeke, 32. prostor za prodajo, 35. radioaktivna
prvina (U), 36. velika veža ali dvorana, 38. or¬
gan vida, 39. kratica štiriletne revolucije jugo¬
slovanskih narodov, 41. nikalnica, 43. zadnja in
prva črka abecede.

BESEDE Z »IZO«

Predpona IZO v tujih besedah izraža enakost.
Grška beseda »isos« pomeni namreč enak.

Tako pomeni beseda IZOBATA (izo + bathos =
globina) črto, ki na zemljevidih veže vse točke
z enako morsko globino, IZOHIGRA je črta, ki
veže kraje s poprečno enako vlago, itd.
IZODINAMA — IZOKLINA — IZOHIPSA — IZO-
STATA — IZOHORA — IZOSEISTA — IZOBARA
— IZOGEOTERMA — IZOGONA — IZOTERMA.
Med gornjimi desetimi besedami, so v tem
vrstnem redu skrite besede, ki pomenijo na¬
slednje:

1. višinska črta, ki- veže na zemljevidih vse toč¬
ke z enako nadmorsko višino, 2. na zemljevidih
črta, ki veže vse kraje z enakim zračnim priti¬
skom, 3. črta na zemljevidih, ki povezuje kra¬
je s poprečno enako letno temperaturo.

Poišči te tri besede. Takoj lahko preveriš, če si
našel prave. Od prve besede vzemi šesto črko,
od druge besede peto in od tretje besede spet
šesto. Brane po vrsti dajo drugo ime za dvo¬
jico.

TIM 191

NEPOPOLN RAČUN

1

2

3

4

ŠTIRI PRVINE

V lik morate vpisati štiri kemične prvine, ki jih
zahtevajo opisi. Vsaka beseda je sestavljena iz
šestih črk, in sicer tako, da se druga trojica
črk loči od prve le v eni črki. Primera: LONDON,
TAKTIK.

1. nekovinski element, čigar najvažnejša ruda
je apatit, nujno je potreben za razvoj rastlin in
živali in ga dodajamo zemlji z umetnimi gnojili
(P), 2. bela in mehka kovina iz skupine redkih
zemelj ali lantanidov, ki se po tej kovini tudi
imenujejo (La), 3. trda, toda zelo krhka kovina,
ki jo dodajamo jeklu (Mn), 4. težka kovina, ze¬
lo odporna proti zraku, vlagi in kislinam, upo¬
rabljamo jo kot nadomestilo za platino (Ta).

Ob pravilni rešitvi dajo črke na poljih s krogci
kemično tovarno iz Podgrada pri Ljubljani.

REBUS

POSETNICA

ERO PORTO — TREF

Ero je bil v mladosti navdušen fotoamater, se¬
daj pa je v službi pri časopisu. Kaj je?

PREMEŠANE ČRKE S POPRAVO

URH je odšel na BARJE nabirat rastline za svo¬
jo zbirko. Kako se imenuje ta zbirka? (Rešitev
dobiš s kombiniranjem velikih črk, vendar mo¬
raš eno črko spremeniti — nadomestiti z dru¬
go.)

Andrej je pospravljal podstrešje in našel svoje
stare računske zvezke. Pri prelistavanju je na¬
letel na domačo nalogo iz množenja. Zaradi vla¬
ge pa so bile nekatere številke skoraj povsem
izbrisane in ni bilo moč ugotoviti, kakšni so bi¬
li računi.

— Ali je možno s pomočjo števil, ki so še vid¬
na, najti prvotno obliko računov?, se je spra¬
ševal Andrej. Poskusil bom!, si je mislil in pre¬
pisal enega od računov. Namesto manjkajočih
številk je vpisal črtice in nepopoln račun je
bil potem takšen:

— 1 — X 4 — 2

— 2 — 4

2  — 1  —

— 3 —

1—9 — 5 2

Lotil se je računanja. Z upoštevanjem pravil za
množenje in seštevanje mu je po krajšem
času res uspelo najti prvotno obliko računa. Bo¬
ste znali to tudi vi?

UGANKA

V našem domu majhna hiša
eno okno le ima,
vendar skozenj lahko gledam
širom celega sveta.

REŠITVE IZ 3. ŠT.:

ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: 1. veleme¬
sto, -ter, 4. šapa, 5. gonilo, 6. ulica, 7. kača,
-zna, 9. navajenost.

IZPOLNJEVANKA: 1. teren, 2. leska, 3. vidra,
4. zidar, 5. Jasna.

Končni rešitvi: televizija, ekran.

ŠTEVILA: 1. pustost, 2. latrina, 3. polpeta, 4. me-
nažka, 5. ženička, 6. Katrica. Končna rešitev:
ulomek.

MATEMATIČNA IZPOLNJEVANKA: 1. koren-jak,
2. Pet-ula, 3. je-rmen, 4. In-dijci, 5. E-rjavec,
6. lok-avost, 7. krat-ivec, 8. tri-nog, 9. ni-tka.
Končna rešitev: Jurij Vega.

PRVE IN ZADNJE ČRKE: aeroplan, tastatura, raz-
tezek, Torricelli, kataliza. Končna rešitev: An¬
tarktika.

DIAGONALI: 1. omelo, 2. foton, 3. stolp, 4. do¬
tok, 5. oralo. Končna rešitev: motor.

SKANDINAVSKA KRIŽANKA. Vodoravno: roma-
nika, operater, stražar, sin, Ikar, kV, ki, gama,
alk, Kra, IM, Mars, oljka, kolajna, mat, IS, bri¬
gadirka, atletika, Rika, Ca, beg, ona, Ba, talon,
KA, ŽA, elita, Sasi, TK, ID, elektronka, rene¬
sansa.

TIM 192