HOKUS —POKUS —HOKUS —POKUS —HOK DVE SKLEDICI, KONFETI IN VODA Na mizi sta dve skledici, obrnjeni z dnom navzgor, in kozarec s konfeti. Pokažite eno od skledic. N j se gledalci prepričajo, da je prazna. Vzemite kozarec in stresite konfete v skledico. Vsi vidijo, kai ) malo konfetov je v skledici. Pokažite gledalcem drugo skledico. Pokrijte z njo s konfeti napolnj no skledico in jo takoj snemite. V spodnji skledici je toliko konfetov, da se usipajo čez ro Zdaj postavite skledico s konfeti na mizo. Spet pokažite prazno skledico, pokrijte z njo skledic s konfeti in takoj snemite. Glejte, na mizi je zdaj skledica z vodo. Skrivnost tega trika je seveda v prozornem okroglem celuloidu s premerom, ki je enak oboe skledice. Robovi skledice naj bodo ravni, da se jih bo celuloid dobro prijel. Pred nastopom spustite skledico v vodo in jo pokrijte s celuloidom. Vsekakor pazite, da pod c luloid ne pridejo mehurčki zraka, sicer bo skledica izgubila svojo privlačno moč prezgodaj. Pr< vidno vzemite skledico iz vode, jo skrbno obrišite in postavite na mizo z dnom navzgor. Zdaj ste nasuli v skledico konfetov. Vzemite skledico s celuloidom v roke in jo pokažite gledalcen vendar je ne dvigajte previsoko, da se celuloid ne bi zablestel. Kakor hitro pokrijete skledice vzemite obe skledici v roke, ju neopazno preobrnite, da bo skledica z vodo spodaj. Potem snemi te zgornjo skledico. Spodnja bo »polna« konfetov, ki se bodo razsuli po celuloidu. Zdaj pokažite praz no skledico z vodo. Gledalci za zdaj še ne vedo o vodi. Prepričani so, da pokrivate skledico s kon feti. S prsti primite robove zgornje skledice tako, da boste prijeli tudi celuloidni krog. Hitro jo sne mite s spodnje skledice z vodo in to pokažite gledalcem. Izvoda eluloid\ NEKDO IZMED ^ZNASI-► Miloš Macarol Vojna je marsikomu prekrižala življenjsko pot. Tudi meni. Tistega aprilskega dne, ko so nemški nacisti in italijanski fašisti vdrli v našo deželo, niti malo nisem pomislil, da bom moral kar za vselej prekiniti študij teh¬ nike na ljubljanski univerzi, štiri leta kasne¬ je sem se ranjen vrnil iz partizanov in pre¬ den sem ozdravel, je kar precej mojih so¬ šolcev, ki so študirali tudi med okupacijo celo v Italiji in Nemčiji, že imelo v rokah sveže diplome. Ob tem spoznanju sem čutil, da se mi je zgodila krivica, ki je nisem mogel preboleti. In naj sem še toliko sa¬ njal o atomih in o poklicu nekje med novo porajajočimi se vedami — atomistiki in elektroniki; tokrat so me prav te okoliščine prisilile, da sem se odločil izbrati docela nov poklic. Pot me je vodila v novinarsko šolo in tako sem vse začel znova. Lahko pa trdim, da mi je prav tehnika z zakonitostmi vseh eksaktnih ved nudila prav tisto raz¬ gledanost, ki je sodobnemu novinarju tako nujna in koristna. Zato lahko trdim, da v tehniki nikoli nism iskal lastnih »konjičkov«, pač pa le nujno potrebo, kakršno čuti vsak sodoben izobraženec. Res je, da sem se v prostem času precej ukvarjal z izdelavo tehniških igračk in na¬ prav, toda to nikdar ni bil moj konjiček, pač pa vselej nekakšna potreba. Spočetka sem želel s tem razveseliti svoje otroke, kasne¬ je pa tudi vse tedanje pionirje in mladino, ki so bili v tistem času za marsikaj prikraj¬ šani. V mislih imam obdobje pred dobrimi 20 leti, ko smo vse svoje sile in moči vlagali v ob¬ novo porušene dežele. Takrat smo si še de¬ lili enake kose kruha, enake metre blaga in skoroda enake čevlje. Novorojenček je dobil svoje pleničke, cucelj in ropotuljo, ostale igračke pa so bile le iz lesa: leseni vozički, leseni avtomobili in leseni vlaki. Kdo bi takrat lahko pomislil na male elek¬ trične žerjave, na miniaturne avtodrome, te¬ lefone in podobno. In če se je komu kaj ta¬ kega le zahotelo, si je pač moral tako stvar izdelati sam in to od prvega do zadnjega dela. Se pravi, tudi mali elektromotorček, kajti kaj takšnega tedaj nisi dobil prav ni¬ kjer. Nikdar ne bom pozabil, kako sem se takrat lotil izdelave prvega elektromotorčka. Še danes imam doma 5-centimetrski rotor, ki sem ga cel teden rezljal z rezbarsko žagi- co iz 1 cm debele železne plošče, zatem pa mu izpilil vsak utor posebej. Če bi ga vi¬ deli, bi marsikdo pomislil, da sem ga ob¬ delal na stružnici, žal pa sem imel le dve pili in primož. Ko sem v neki starinarnici na Starem trgu v Ljubljani dobil tudi prime¬ ren podkvasti magnet, sem rotor nadel na daljšo pletilno iglo in čez nekaj dni mi je že poganjal 40 cm velik vrtiljak z energijo ene same ploske baterije. Domislil sem se, da bi izdelava takšnega vrtiljaka utegnila zanimati marsikaterega amaterja, zato sem se takoj lotil izdelave načrta in pripravil tudi opis delov in dela. Nekaj dni zatem sem se z vrtiljakom vred pojavil na uredništvu revije »življenje in TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vasja Kovačič. TIM izhaja 10 krat letno. Letna naročnina 26 din, posamezna štev. 2,60 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje. TIM 145 tehnika«, kjer so bili več kot navdušeni. Če se prav spomnim, so ga kar tri dni te¬ meljito preizkušali ali bolje rečeno »gonili«, toda nikakor ni »odnehal« — le nekajkrat so morali v trgovino po novo baterijo. Tako se je začelo! Odtlej sem ves svoj pro¬ sti čas posvetil pripravi prispevkov za ama¬ terje. To je bilo v resnici ljubiteljsko delo, ki ga z denarjem nikdar ne morete popla¬ čati. Samo pisanje je bilo še najlažje, toda povedati moram, da nisem objavil niti ene¬ ga prispevka, če nisem poprej izdelal vsako napravo in jo temeljito preizkusil. Pri vsem tem sem moral posebej paziti, da jo izde¬ lam iz takšnega gradiva, ki je bilo tedaj do¬ stopno vsakomur. Tega pa ni bilo na pretek. Spomnim se, kako vesel sem bil, ko je to¬ varna »Jugovinii« obogatila tržišče z juvi- durnimi ploščami in cevmi vseh barv. To gradivo je neverjetno pripomoglo, da sem slehernemu izdelku dal tudi lepo podobo. Ogromno časa sem porabil za izrisovanje tehničnih skic, brez katerih bi bil vsak pri¬ spevek docela neuporaben. Pri izdelavi na¬ prav in tehniških igrač sem si zlasti priza¬ deval, da bi prikazal izdelavo najbolj različ¬ nih električnih motorjev. Izdelava nekaterih je bila lažja, drugih težja, sleherni pa je se¬ veda zahteval kar precej truda in potrplje¬ nja. Mladi graditelji so bili mojih prispev¬ kov zelo veseli in nemalo sem bil presene¬ čen, ko sem na raznih šolskih razstavah vi¬ del kar cele serije raznih oblik elektromo- torčkov in naprav, ki so jih izdelali šolarji po mojih opisih v »Življenju in tehniki«. Od pionirjev in pionirk sem dobil nešteto pisem, polnih pohval in želja. Spominjam se še pisemca male pionirke iz neke vasi nad Slovenjgradcem, ki me je prosila, če bi objavil načrt najbolj preprostega elektro- motorčka, ki bi ga lahko prav sama izdelala. Našel sem odlično rešitev za preprosto kon¬ strukcijo elektromotorčka z rotorjem brez navitja. Nekaj mesecev zatem sem opazil, da se takšni elektromotorčki vrtijo po celi Sloveniji. Izdelali so jih najmlajši šolarji. Imel sem občutek, da se je od teh elektro- motorčkov že vsem nekaj vrtelo v glavi, čutili smo, da revija »Življenje in tehni¬ ka« več ne zadošča. In tako smo začeli raz¬ mišljati o posebni reviji. In tu gre velika zahvala in priznanje vsem tistim, ki so ide¬ jo tudi uresničili in začeli z izdajanjem re¬ vije »TIM«, brez katere si danes sploh ne moremo zamisliti široke dejavnosti članov Ljudske tehnike in tehniške aktivnosti mno¬ žice šolarjev. TIM 146 Od tedaj mineva že deseto leto, in če da¬ nes listam po tej vaši čudoviti reviji, lah¬ ko rečem, da sem vesel, ker vidim, da je med avtorji vse več strokovnjakov, ki ču¬ tijo svoje poslanstvo v širjenju tehniške in znanstvene miselnosti med mladino. Visoka raven njenih prispevkov se seveda ne mo¬ re primerjati z vsem tistim, kar smo nekoč pisali mi, predvsem iz ljubiteljstva, ter bolj na podlagi amaterskih izkušenj kot pa na podlagi visokega strokovnega znanja. To so bili pač prvi začetki, ki pa so navsezadnje le rodili lepe sadove. Med te sodi tudi vaša revija »TIM«, ki ima danes tako po vsebini kakor po obliki neki svojski izraz, kakršen pač ustreza ne le današnjemu času, temveč tudi hotenjem in željam vas mladih. Poznam nekaj ljudi, ki so še kot šolarji bra- ii naše tedanje prispevke. Najbrž ni zgolj slučaj, da so danes ustvarjalni inženirji in nekateri celo znanstveniki. Tako sem pre¬ pričan, da se prav ob reviji »TIM« kuje nov rod naše tehniške in znanstvene inteligen¬ ce, ki bo oblikovala življenje jutrišnjih dni. Prav v tem pa je njeno največje poslanstvo, in če je revija »TIM« danes najbolj stvaren nosilec tehniške in znanstvene miselnosti med mlado generacijo, bi ob njeni desetlet¬ nici želeli, da ob njej najde mnogo več ra¬ zumevanja za to dejavnost tudi naša indu¬ strija. Danes namreč ni več čas, da bi si pridobivali tehniško znanje zgolj z dolgo¬ trajno izdelavo najmanjših delčkov sleher¬ nega tehniškega izdelka, niti zgolj iz posa¬ meznih sestavnih delov, pač pa se vsepov¬ sod v svetu vpeljuje sestavljanje raznih pod- sestavov, ki jih v ta namen pripravi indu¬ strija. Tako bi elektronska industrija 'lahko izdelala in dala na tržišče podsestave za radijsko krmiljenje modelov, podsestave za izdelavo malih transistorskih sprejemnikov, stereogramofonov, kolekcijo leč in nekaj po¬ membnejših delov za izdelavo večjega ama¬ terskega teleskopa, električnega računalni¬ ka, diaprojektorja, filmskega projektorja itd. Prepričan sem, da bi se prav s tem naši in¬ dustriji odprlo docela novo tržišče, katere¬ ga še nihče ni izkoristil. Tako pot ubirajo vse napredne dežele in prav bi bilo, da bi jo utrli tudi mi. S tem bi se nedvomno raz¬ širila materialna baza naših amaterjev, a v takšnih okoliščinah bi tudi revija »TIM« pri¬ dobila celo vrsto novih avtorjev iz vrst in¬ dustrijskih konstruktorjev in oblikovalcev. Prepričan sem, da bi prav s tem revija po¬ stala nepogrešljiva literatura sleherne naše hiše in družine. PRVI KORAKI BUDILKA BREZ ZVONCA Tončka Zupančič Tomaž ima očka, mamico in budilko. Da, otroci, budilko, kajti mamica in očka mora¬ ta biti že ob šestih zjutraj na delu v tovarni in Tomaž bi brez budilke gotovo vsak dan zamudil pouk. Drrrrr in še rrrrr, preden se Tomaž toliko prebudi, da pritisne na gumb in ustavi zvonec. Ura je sedem In vstati je treba. Hitro se mora umiti, obleči, pojesti zajtrk, nasuti kanarčku zrnja ter priliti vo¬ de in že se plazi veliki kazalec prek števil¬ ke šest. Tomažu čas nikoli tako hitro ne mi¬ ne kot teh trideset minut, ko mora opraviti toliko drobnih opravil. Minute hitro tečejo, a Tomaž tudi. še vedno je prišel pravočasno v šolo. Ure Tomažu niso nobena skrivnost. Koliko¬ krat je že posedal pri stricu urarju na kon¬ cu ulice! Prav prijetno je v njegovi topli delavnici, kjer ure vsevprek tiktakajo, kjer se vrti toliko kolesc in kazalcev. Ko je To¬ maž prvič pogledal v skrinjico majhne za¬ pestne ure, ni mogel verjeti, da se drobni zobki kolesc res ujamejo in drug drugega potiskajo. Pa mu je urar ponudil svojo po¬ večevalno lečo. Takrat se je šele Tomaž za¬ čudil: zobata kolesa so se povečala, navi- jalna vzmet se je kakor kača ovijala okoli vretena in nihajoča nemirka s kotvico je enakomerno se zibajoč lovila ravnotežje. To¬ maževo pozornost pa sta pritegnili dve zo¬ bati kolesci, potisnjeni prav pod oba kazal¬ ca. Urar je pojasnjeval: na večje kolesce je TIM 147 pritrjen urni kazalec. Vrtita se skupaj zelo počasi, saj urni kazalec prepotuje celo šte¬ vilčnico šele v dvanajstih urah. Poganja ju zelo majhno zobato kolesce. Minutni kaza¬ lec pa je pritrjen na majhno minutno koles- Naj Tomaž kar poseda pri urarju, mi si ra¬ je kar sami izdelajmo budilko. No, seveda to ne bo prava budilka, ki bi nas zjutraj lah¬ ko poklicala, žal iz papirja, kartona in lepen¬ ke ne moremo izdelati zvončka. Tudi zobata kolesa bomo izpustili, a se bodo naši ka¬ zalci kljub temu pravilno vrteli. 30 13 ce, zato lahko že v eni uri prepotuje ves krog. Poganja ga veliko zobato kolo. Da, To¬ maž je nekaj podobnega že videl pri svo¬ jem kolesu. Pol zamudnega dela si bomo prihranili, če bomo za ohišje ure izbrali že narejeno ška¬ tlo iz valovite lepenke. Sama sem izbrala škatlo za novoletne plastične kroglice, us¬ trezna pa je vsaka dovolj trdna škatla, ki nima globine več kot 5 cm. Na tanjši papir narišemo številčnico, jo s škarjami izreže¬ mo ter hrbtno stran tenko prekrijemo z le¬ pilom oho. Prilepimo jo na spodnjo stran škatle, kot vidite na sliki. Ohišje bomo do¬ končali kasneje. Izdelajmo kazalce. Potrebujemo trši papir, na katerega narišemo večji in manjši kaza- TIM 148 !ec po merah na sliki. Tudi kazalca izreže¬ mo. Sedaj poiščite prazne kartonske tulja- vice za sukanec. Potrebovali bomo tri: tulja- vico za svilo s premerom 6 mm, tuljavico za 100 m sukanca s premerom 10 mm ter tuljavico za 200 m sukanca s premerom 15 mm. Obod urnega kazalca prevlečemo z lepilom in ga prilepimo prav na rob najde¬ belejše 15 mm tuljavice. Iz kartona izreže¬ mo 1 cm širok in precej dolg trak. Potegne¬ mo ga ob robu mize, da se zvije. Notranjo stran namažemo z lepilom in približno 3 mm od roba kazalca pričnemo nizati plast za plastjo, dokler nima kolesce premer 24 mm. Trak odrežemo in počakamo, da se kolesce / / osuši. Suhemu kolescu napravimo s trikot¬ no pilo po sredini plitev žlebič. Z žagico rezljačo odrežemo tik zraven kolesca od¬ večni tulec. Urni kazalec s svojim kolescem je gotov. Minutni kazalec prilepimo tako kot urnega, le da zanj izberemo srednjo tulja¬ vico s premerom 10 mm. Minutni kazalec s tuljavico vstavimo v tulec urnega kolesca, tako da gleda spredaj ven vsaj 2 mm. Iz pa¬ pirja izrežemo 5 mm širok trak. Prilepimo ga na centimetrski tulec zadaj za urnim ko¬ lescem in v presledku 2 mm napravimo še drugi obroček. Tako smo napravili minutno kolesce. Naša naslednja naloga ne bo nič težja. Na najmanjšo tuljavico s premerom 6 mm na¬ pravimo iz 5 mm traku dva obročka 1 cm proč od roba. To je pogonsko kolesce za urni kazalec. Iz 1 cm širokega traku ta¬ koj ob njem napravimo veliko pogonsko ko¬ lo za minutni kazalec s premerom 3 cm. De¬ lamo ga enako kot urno kolesce. pogonsko kolo za urni kazalec onsko ~m za min. kazalec Na ohišju v sredini številčnice izrežemo okroglo luknjo s premerom 15 mm. Debe¬ lejša tuljavica se mora v njej z lahkoto vrte¬ ti. Vsaj dva cm pod številčnico v sredini škatle napravimo manjšo luknjo premera 6 mm. V zgornjo bomo vstavili tuljavo s ka¬ zalci, v spodnjo pa tuljavo s pogonskimi ko¬ lesi. Tuljavi morata imeti oporo tudi na na¬ sprotni strani in če sta prekratki, jima mo¬ ramo izdelati primerno ležišče. Preprosto: izrežemo iz lepenke nekaj pravokotnikov, vanje izrežemo primerne luknje ter jih na¬ lepimo v dovolj visoko plast. Končno našo uro lahko sestavimo. Vsa ko¬ lesca skrijemo v škatlo, torej vstavljamo tu¬ ljave od znotraj. Med pogonska in urna ko¬ lesca napeljemo tanko okroglo elastiko in jo primerno napnemo. Škatlo še zapremo, da tuljavi sedeta v ležišči, kazalca upogne¬ mo k številčnici in naša ura je gotova. TIM 149 MLADIC-» Z ž MODELARJI NAVIGA 71 Jernej Bohm (nadaljevanje) Andrea VII je deležna posebne pozornosti in Pe¬ ter kar žari od veselja, ko našteva občudoval¬ cem njene odlike. Po programu naj bi se tek¬ movanje v razredu F1-E30 začelo ob treh. Do prvega starta torej ni več daleč, zato se odpra¬ vim še po svoj model. Startam. Nič kolikokrat sem že premišljeval o novosti, ki naj bi jo sedaj tudi prvič resnično preizkusil. Tudi sedaj ugibam in se sprašujem, če ravnam prav, ko uporabljam nov, še ne pre¬ izkušen pogon modela. Vendar zaupam obeta¬ jočim meritvam, ki sem jih dobil le nekaj dni pred odhodom v Belgijo. Preveriti pa jih seveda nisem utegnil. Opazujem hitrost modela, težko bi kaj rekel, sicer pa — čez nekaj trenutkov bom že vedel odgovor. Prva vožnja je za menoj. Sam pri sebi se hudujem nad počasnimi časo- merilci, pa tudi nad dokaj nemirno vodno gla¬ dino. Po 64,9 sekundah sem tudi drugič na ci¬ lju. Ko izvem za Ta čas, mi postane jasno, da novi pogon le ni dovolj preizkušen. Malo sem seveda razočaran, toda vse še ni izgubljeno, Sedaj vsaj vem, kaj mi je storiti. Tudi Peter ima v ognju podobno novost. Kljub mojemu neuspehu je še vedno prepričan, da bo njemu vendarle uspelo. Kaže, da se nas je smo¬ la trdno prijela. Tokrat se izkaže, da so Petrovi akumulatorji skoraj popolnoma prazni in po ne¬ kaj metrih vožnje se njegov model le še po polžje premika. K sreči pa smo pozneje še pra¬ vi čas odkrili, kje tiči vzrok za prazne akumu¬ latorje. Kmalu za tem se vrne iz hotela še Jan. Ko izve za »trenutno stanje«, se pošali, rekoč, da Eden od startov v razredih E bo pač on moral reševati naš ugled. To bi mu skoraj tudi uspelo (v razredu F3-E), če.... če se ne bi dvakrat ali trikrat z modelom podrsal ob boje. Odločil sem se, da bom vozil v tem razredu previdno. Že prva vožrtja mi je dobro uspela, bolje mi skoraj ne bi mogla. Dosegel sem kar 136 točk. Pri drugi vožnji sem lahko tvegal. Ko se je pojavila prva napaka, sem od¬ nehal, da ne bi po nepotrebnem obremenjeval akumulatorjev. Tudi naš tretji nastop v razredu F1-E30 je neuspešen. Jan je progo prevozil v 117,7 sekundah. Bojda je pozabil namazati po¬ gonsko os in ta je med vožnjo seveda glasno protestirala. Otvoritvena ceremonija zgodaj zjutraj pred spomenikom vojnih žrtev pa para- Za takšen model je potrebna precejšnja mera potrpljenja. da vseh ekip do 3 km (!) oddaljenega tekmo¬ valnega prostora in ostale slavnostne točke pr¬ vega tekmovalnega dneva so končno za nami. Sreda je prost dan. Jan in Nevenka jo mahneta po mestu, Petra in mene bolj zanima prvenstvo, saj je ta dan namenjen izključno R/C maketam. Ogledam si tudi tekmovanje v razredih E, ki so podobna našemu MČ-1, le da tu modelarji spuščajo proti cilju makete pravih torpedovk, trgovskih ladij, remonkerjev, vlačilcev itd. Med gledalci opazim tudi tovariša Tošoviča, ki je včeraj z avionom prispel na zasedanje General¬ ne skupščine Naviga. Huduje se nad sinočno dolgotrajno sejo. Ne pozabi povprašati po naših uspehih. Tudi tekmovanje v razredih A in B je zanimivo. Glavna privlačnost je izredna hitrost svojevrst¬ nih modelov, ki drvijo v krogu privezani na tanko jekleno žico. Za seboj puščajo visok zid vodnih kapljic, v katere se včasih prav lepo ulovi mavrica. Četrtek je zopet deloven, posebno za Petra. Dosti dela povzroči njegov 2,5 ccm cosmic, saj TIM 150 se vztrajno upira prav vsem poizkusom, da bi »delal«. Nazadnje se celo izkaže, da gre za huj¬ šo okvaro, ki je ni moč odpraviti. Nasprotno pa nimava problemov z vžigom 5 ccm motorja. Prehiter start tudi sedaj pokoplje upe. Očitno dovolj dobra šola za lastnika, naj bi se malo bolje spoznal z motorjem. Zaradi nepravilno nastavljenega dotoka goriva se je motor v mo¬ delu nekje na progi ustavil, pri ponovnem poiz¬ kusu starta pa se 4 minute seveda prej izte¬ čejo. Skoraj istočasno konča Jan svojo vožnjo v spretnosti, ko se mu tako kot pred dvema dnevoma, prevrne model. Petra čaka še tretji udarec oziroma spoznanje, da je potrebno tudi 10 ccm HP motorje rodirati. Ko je čas, ga ni¬ kakor ne moreva »oživeti«. Do večera se Jan že vda v usodo, ali pa vsaj ne pokaže, da mu je hudo za zamujeno prilož¬ nost, Petru pa ob vseh poizkusih še ni uspelo privoziti skozi cilj in prav to ga tako grize, da ga sploh ni moč potolažiti. Tudi meni ne da miru slab čas, ki sem ga dosegel s hitrostnim modelom. Odločim se, da naslednje jutro še enkrat preizkusim moj novi pogon. Sposodim si štoparico. Navsezgodaj odrinem in čez kake pol ure sem na tekmovalnem prostoru, vendar ne sam. Po¬ čakati moram, da pridem na vrsto. Končno dobim jasen odgovor, kaj mi je storiti. Ko se vrnem, v model vstavim nov (rezervni) elektromotor. Peter pa mi odstopi še srebro-cinkovo celico. Tudi sam se loti svoje Andreae. Prav gotovo pa tudi Jan v sosednji sobi ni držal križem rok. Prosti petek nam kar prav pride. Popoldan imamo še toliko časa, da si malo bo¬ lje ogledamo mesto. Težko je opisati, kaj vse se je dogajalo zvečer na banketu. Mislil sem, da imamo težave z elek¬ triko samo pri nas. Tu je namreč — zaradi več¬ je okvare v električni napeljavi restavracije — le-te zmanjkovalo kot za šalo, za vsakega gosta enkrat. Lahko zapišem, da strežba ni bila kos tolikem številu modelarjev (skoraj 300), funk¬ cionarjev idr. Celo po treh in pol urah, ko sem tudi sam obupal, ni bila večerja servirana v ce¬ loti. Kljub temu ne morem reči, da ni bilo pri¬ jetno; modelar je pač to, kar je. Se bodo pojavili takšni modeli tudi pri nas? (A3) Konec dober, vse dobro. To je naš moto, ko se v soboto odpravljamo proti tekmovalnemu pro¬ storu. Poizkusili bomo torej nadomestiti zamu¬ jeno. Sprašujemo se: ali nas bo sreča tudi to¬ krat zapustila? 27 MHz Jernej Bdhm Pa se leto zopet obrne in samo z žalostjo lahko ugotovimo, da spet ostane le tolažba za naslednje leto, da bo bolje. Resneje se modelarstva lotijo le najodločnejši in ti imajo sedaj že polne roke dela. Za uspešnejše rezultate so vsekakor važni dobri načrti. Toda kje te dobiti? Da, to je resno vprašanje, ki mnoge upravičeno sprav¬ lja v zadrego. Učitelji tehničnega pouka naj¬ večkrat skušajo pomagati mladim modelar¬ jem in tako narišejo načrt modela, ki je po¬ tem osnova za delo v krožku. Le kdo ne bi zaupal svojemu učitelju? Dober načrt pa ni lahko narisati. Nič koliko mlade energije se izgubi z načrtovanjem manj važnih drobnja- rij ali z »ekspresno« gradnjo modela. Ena izmed poti do primernega načrta vse¬ kakor vodi prek revij. Menda je to še najla¬ že in tudi poceni. Tako ste kot bralci TIM-a že na boljšem. Ne trdim, da je prav vsak objavljen načrt primeren tudi za vas, toda vedno je kaj uporabnega za vsakogar. Z no¬ vim letom se lahko naročite tudi še na ka- TIM 151 ko tujo revijo. Naročite jo lahko pri kaki za¬ ložbi, npr. Državni založbi Slovenije ali Mla¬ dinski knjigi v Ljubljani. Nekaj je med vami tudi takih, ki izdelujete modele kar doma. Mnogo boste pridobili, če potrkate na vrata najbližjega odbora Ljudske tehnike. Morda deluje v vašem kraju modelarski klub? Ne¬ spametno bi ravnali, če ga ne bi obiskali! Čas okoli Novega leta je najbolj primeren za odločitev, s čim boste obogatili svoj mo¬ del. Morda potrebujete nov motorček ali pa celo mislite na nakup naprave za radijsko vodenje. Zimski čas mi je dovolil, da sem se danes lotil malo neobičajne teme. Da pa bi ostal zvest naslovu, mi je kar prav prišla novica o R/C ledodrsniku iz Rakičanov pri Murski Soboti. Ste že zaslutili, zakaj? Seveda: na¬ še naprave za radijsko vodenje delujejo le v določenem temperaturnem območju. Za¬ to opozarjam vse tiste modelarje, ki bodo uporabljali R/C napravo v teh mrzlih dneh, da upoštevajo podatek o najnižji dovoljeni temperaturi. Pa še nekaj, ne pozabite, da se zaradi mraza občutno zmanjša kapaciteta akumulatorjev pa tudi reflekse te nizke tem¬ perature podaljšajo. V Ljubljani se lahko obrnete na — Mestni odbor Ljudske tehnike (Komenskega 7, tel. 311 940 ali 310 044), Maribor — Občinski svet Ljudske tehnike (Tomšičeva 45, tel. 21 821), Murska Sobota — Občinski odbor Ljudske tehnike (Trubarjev drevored, tel. 21 116), Celje — Občinski odbor Ljudske tehnike (Cankarjeva 11, tel. 25 23), Novo mesto — Občinski svet Ljudske tehnike (Novi trg 8, tel. 21 762), Trbovlje, Radovlji¬ ca itn. V Ljubljani delujeta dva kluba: BMK Ljubljana, Rimska 17 (v prostorih KS) in MK Ljubljana, Parmova 35. Modelarski klubi so še v Kranju, Murski So¬ boti, Trbovljah, Novem mestu, Piranu, Vele¬ nju, Bohinju, Mariboru idr. Da bi dobil popolnejšo sliko o klubih po Sloveniji, bi prosil njihovo vodstvo, da mi sporočijo prek uredništva TiM-a njihove na¬ slove in kaj več o osnovni dejavnosti (bra¬ do — aero) ter »uradne ure«. EKSCENTRSKA STISKALNICA Tone Pavlovčič Včasih so ljudje predmete za vsakdanjo ra¬ bo izdelovali ročno, ker za svoje skromne potrebe pač niso potrebovali obdelovalnih strojev. Nekateri bolj spretni so pričeli de¬ lati tudi za druge in tako so se kaj kmalu znašli v serijski proizvodnji svojih artiklov. Izdelovati ročno na stotine in stotine kosov je postajalo zamudno in seveda predvsem drago. Ljudje so si omislili stroje, ki so se s časom in naraščajočimi potrebami vedno bolj izpopolnjevali. Stiskalnica je eden ta¬ kih strojev, s katerimi lahko delajo veliko število posameznih predmetov. Od male ročne stiskalnice na vzvod do mo¬ dernih stiskalnic na ekscenter in še moder¬ nejših hidravličnih stiskalnic je precej dol¬ ga pot. Danes si tovarn brez teh strojev sploh ne moremo zamisliti. V stiskalnico je le treba vložiti orodje za artikel, kakršnega potrebujemo, in že stiskalnica pritiska: iz pločevine, ki prihaja v stroj z ene strani, padajo na drugi strani gotovi kosi. Iz stro¬ jev prihajajo tako vilice, noži, žlice, pa tudi avtomobilski blatniki, vrata ter deli strehe za najmodernejše osebne in tovorne avto¬ mobile. Seveda bi bilo negospodarno na velikem stroju, kakršnega uporablja avtomobilska industrija, izdelovati jedilni pribor; zanj bi zadostoval manjši stroj. Zato imamo razne velikosti strojev, pač glede na njihov na¬ men in uporabo. Velikost stiskalnice navad¬ no določa pritisk, ki ga vedno izražamo v tonah. Tako imamo stroje od ene tone pa vse do tisoč ton in več. Stiskalnica s priti¬ skom 70 ton je že precej velik stroj in sko¬ raj nepogrešljiv v vsaki tovarni kovinske ga¬ lanterije. Po svoji obliki je precej preprost in zato vam model take stiskalnice pri iz¬ delavi ne bo delal prevelikih težav, bo pa lepa igrača ali pa učilo, saj nazorno kaže delovanje pravega stroja, na kakršnem mor¬ da delata očka ali mamica. Glavni deli stroja so: podstavek, ohišje, glava, glavna gred z ekscentrom in vztraj- nikom, pogonski motor in sprožilne naprave. Na podstavku je pritrjena miza, na katero vpnemo orodje. Pri novejših strojih pod- TIM 152 stavek ni poseben del, pač pa je miza pri¬ trjena kar na ohišje. Ohišje pa ima na svo¬ jem zgornjem deki v močne ležaje polože¬ no gred, na kateri je na eni strani nastav¬ ljen velik vztrajnik. Ta blaži trenutne sun¬ ke stroja. Na gredi je ekscenter, ki je na¬ vadno dvojen, tako da je pomik glave mo¬ goče regulirati. Za ta ekscenter je pritrjena ojnica, ki je na spodnjem delu povezana z osjo glave. Glava je pritrjena na ohišje z vo¬ dili ob straneh. Ta vodila omogočajo glavi gibanje v stalno isti smeri. V glavo vpnemo zgornji del orodja. Sprožilne naprave so skoraj vedno dvojne. Običajno so dvojne zato, ker imamo avto¬ matska orodja in takrat pri stroju ni potre¬ ben človek. Zadostuje, da vključimo stikalo na avtomatsko delovanje in skrbimo samo za to, da stroju ne zmanjka materiala. Dru¬ gače pa je tam, kjer delo zahteva pri stro¬ ju človeka. Če je orodje takšno, da ni ni¬ kjer odprtine, v katero bi delavec lahko vtaknil roko, če je torej orodje popolnoma zaščiteno, potem zadostuje nožni sprožilec in ta je samo eden. če pa orodja ni mogo¬ če tako izdelati, da bi bil človek ob njem popolnoma zaščiten in mora delavec vanj vstavljati kose ali dele, potem bi lahko mi¬ mogrede prezgodaj sprožil stroj; tako zgo¬ daj namreč, da bi v orodju imel še roke. Stroj bi ga poškodoval in mimogrede bi po¬ stal invalid. Toda konstruktorji strojev ved¬ no mislijo tudi na varnost delavcev. Dve ročki služita kot sprožilca. Delavec mo¬ ra obe ročki premakniti istočasno z obema rokama, sicer se stroj ne sproži. Brž ko eno od ročk premakne prezgodaj, jo mora vrniti v prvotni položaj in ponovno sprožiti obe na¬ enkrat. Tako je poskrbljeno za veliko var¬ nost, pa še se včasih zgodi nesreča. Zato mora biti delavec pri takem stroju zelo paz¬ ljiv in zbran, saj se mu vsaka nepazljivost ali malomarnost lahko zelo hudo maščuje. Stroj vključimo v pogon s stikalom. Tako steče elektromotor, ki požene vztrajnik. Ta se prosto vrti na gredi, vse dokler je stroj vklopljen. Vse ostalo miruje. Ko premak¬ nemo obe ročici, smo tako sprožili zagozde, ki se na gredi pomaknejo v vztrajnik in ta zavrti gred, na kateri ekscenter premakne ojnico in le-ta potegne za seboj glavo. V glavi vpeto orodje se dvigne, in ko ojnica potisne glavo navzdol, je v orodju material, ki ga orodje odreže ali pa zakrivi, kar je odvisno od namena orodja. Ko napravi vztraj¬ nik en vrtljaj, zagozde izskočijo, gred se ustavi, vztrajnik pa se zopet prosto vrti in čaka na ponovno sprožitev. Z opisom delovanja prave stiskalnice sem vam skoraj že opisal delovanje modela, ki si ga boste z lahkoto izdelali sami. Razlika med modelom in pravim strojem je le v po¬ gonu. Preveč zapleteno bi bilo namreč iz¬ delati gibljive zagozde in sprožilno napra¬ vo tako, da bi lahko delovala na mali elek- tromotorček. Z modelom sem vam hotel le prikazati delovanje stroja in zato sem v vztrajnik namestil ročko, z roko lahko sami zavrtite gred ter tako spravite stroj v delo- TIM 153 Kosovni seznam ekscentrske stiskalnice Sestava modela Kot vedno pomenijo številke pri mojih na¬ črtih poleg oznake za posamezni del tudi vrstni red sestavljanja. Za osnovo naj vam bo vezani les debeline 5 mm. Vse dele iz¬ režite pazljivo. Ne bodite pri delu površni, če hočete, da se bodo sestavni deli med seboj lepo ujemali in da se bo glava lepo premikala. Najprej obe stranici vstavite v podstavek, med njiju vstavite vodilo glave. Z lepljenjem počakajte, da bodo vsi deli skupaj, začasno pa spnite dele skupaj samo z elastiko, tako da so povezani med seboj. Vstavite oba de¬ la glave in med njiju ojnico. Skozi vtaknite leseno os. Ekscenter s številko 10 prilepite na glavno gred. Pri tem pazite, da se bo ojnica na njem lepo vrtela. Dva mejnika, prilepljena na pokrov, bosta varovala ojnico, da ne bi padla z ekscentra. Pri modelu mo¬ ra biti vztrajnik prilepljen na gred. Lepimo lahko z vsakim lepilom za les in prav dobro drži Rivikol lepilo. Paziti mora¬ te le na to, da ne zalepite delov, ki se mo¬ rajo vrteti. Da se bodo laže vrteli, jih sa¬ mo malo namažite z milom in vse bo »teklo kot namazano«. (Maketa je na str. 168). MAKETA RAKETE GIRD-X Jože Čuden Raketa GIRD-X je bila ena prvih raket na tekoče gorivo. Izdelali so jo v Sovjetski Zvezi. Pionirji raketne tehnike pod vodst¬ vom F. A. Čandra so delovali v skupini GIRD, ki se je ukvarjala z razvijanjem teko¬ činskih raketnih motorjev. 25. novembra 1933 je poletela druga raketa na tekoče gorivo, ki je bila bolj izpopolnje¬ na od njene prednice. Raketa je bila visoka 2 m in 20 cm, premer pa je bil 14 cm. Okoli 30 kg težka raketa je dosegla skromno vi¬ šino poleta 150 m, vendar je bil to pomem¬ ben dosežek v razvoju raket. To maketo izdelamo enako kot ostale leteče modele raket. Iz šeleshamerja navi¬ jemo okoli valjastega predmeta 326 mm dol¬ go telo s premerom 26 mm. Nanj prilepimo stabilizatorje, ki jih najprej povečamo, na¬ to pa izrežemo iz zglajenega lipovega fur¬ nirja (1 mm). Ta raketa bo tudi letela, ko bomo vanjo vstavili raketni motor »Cos- mos«. Na notranjo stran telesa nalepimo štiri letvice, debeline do 4 mm. Če motor ne bo trdno stal, ga ovijemo še z raskavcem. Na telo nalepimo še vodili s premerom 5 mm. Glavo izdelamo iz lipovine. Oblikuje¬ mo jo z nožem in raskavcem fn jo izvotlimo, da je lažja. Izdelamo jo lahko tudi iz balse, to pa moramo obtežiti s koščkom kovine. Da bo raketa ob pristanku nepoškodovana, uporabimo padalo (šesterokotnik s preme¬ rom 30 cm). TIM 155 440 1. glava kom.1 2 telo 1 3 stabilizator 4 4 vodilo 2 TIM 156 MLADIiI*»-RA DICHAMATERJI MONTAŽNA ŠASIJA V. Ivkovič Montažna šasija, ki smo jo opisali v zadnji številki TIM-a, nima sprednje plošče. Na tej plošči so odprtine za potenciometre, za spremenljive kondenzatorje in za izoiirne puše. Verjetno bodo posamezni amaterji na¬ bavili različne take elemente, zato nismo iz¬ delali načrta sprednje plošče, ampak pre¬ puščamo izdelavo vam samim. Idejno ski¬ co sprednje stene kaže slika 15. © A © © ©Z (j © ©S Sl. 15 To sprednjo ploščo je treba prilagoditi os¬ novni montažni šasiji in jo čimbolj pazljivo in lepo izdelati. Kot material lahko upora¬ bite aluminij ali kako izolacijsko snov (pla¬ stično maso). Ploščico lahko prekrijete s kosom samolepilne tapete, na katero napi¬ šete ime šasije TIM, naziv sprejemnika ali kak drug napis, npr. Gumb za izbiranje po¬ staj, ipd. Ploščo pritrdite na šasijo z mali¬ mi kotniki in vijaki (glej skico 15). šasija ima štiri gumijaste nožiče, da ne le¬ ži neposredno na podlagi. Nožiče pritrdimo na šasijo z malimi vijaki. Izdelava začetniškega detektorskega sprejemnika Povedali smo že, da mora imeti najenostav¬ nejši detektorski sprejemnik del za spreje¬ manje radijskih valov (antena), del za od- dvajanje poročil od nosilnega vala (demo- dulator, imenovan detektor) in del za pre¬ tvorbo vesti v zvok (slušalke). Mnogi menijo, da so transistorski sprejem¬ niki popolnoma spodrinili detektorske spre¬ jemnike. Ne moremo se pridružiti takšnemu stališču. Menimo, da mora radioamater-za- četnik vedno začeti z detektorjem. Detek¬ torski sprejemnik je cenen in ne potrebu¬ je nobenega energetskega vira za napaja¬ nje. S takšnim sprejemnikom si pridobiva amater prve izkušnje, še posebej zato, ker mu sprejemnik odpira široke možnosti eks¬ perimentiranja. V prejšnjih nadaljevanjih smo teoretično opi¬ sali nekaj najpreprostejših detektorskih sprejemnikov. Govorili smo o gradnji ante¬ ne in zemljevoda. Upam, da ste to že nare¬ dili. Vedno se morate zavedati, da brez do¬ bre antene in zemljevoda ni dobrega spre¬ jema na detektorskem sprejemniku. Marsi¬ kateri radioamater-začetnik je bil razočaran zaradi slabega sprejema na svojem detek¬ torskem sprejemniku in se je morda odpo¬ vedal radiotehniki, ni pa pomislil, da sta vzrok samo slaba antena in pomanjkljiv ze- mljevod. Za izdelavo začetniškega sprejemnika potre¬ bujemo diodo, slušalke, nekoliko žice in — našo šasijo. Shemo sprejemnika imate v prvi številki TIM-a, na sliki št. 3. Sprejemnik zgradimo takole: 1. Na šasiji izberemo točke, ki nam bodo rabile za vezanje delov. Te točke so lahko poljubne; če pa želite graditi z nami, bodo to točke, ki jih bomo skupaj izbrali. Za izhodno točko smo izbrali Dubrovnik, za¬ to predlagam, da imenujemo naš prvi de¬ tektorski sprejemnik »Dubrovnik«. TIM 157 Dubrovnik je mesto na južnem delu naše Jadranske obale. Ime izhaja od besede du- brava (dobrava]. Mesto je bilo ustanovljeno v prvi polovici Vil. stoletja. Danes ima oko- Fi 23000 prebivalcev. Leži na podnožju hri¬ ba Srdža v dolini, ki jo proti jugozahodu za¬ pira vzpetina Lapada in manjši greben z najstarejšim delom Dubrovnika. Z zasipa¬ njem močvirne doline med Gruškim zali¬ vom na severu in Starim portom na jugu in z izgradnjo Plače (Straduna) se je staro me¬ stno jedro spojilo s predmestjem na drugi strani doline in je tako Stradun postal sre¬ dišče mesta in hkrati glavna mestna ulica. Ta ulica povezuje nasproti ležeča mestna vrata Ploče na vzhodu in Pile na zahodu. Dubrovnik, ki je nastal pod zaščito Bizan¬ tinskega cesarstva, je v času križarskih vojn prišel pod oblast Beneške republike (1205—1358), z Zadarskim mirom leta 1358 pa v sklop Ogrsko-hrvatskega kraljestva. V tem obdobju je postal samostojna država, ki je dosegla svoj največji razcvet v XV. in XVI. stoletju. Katastrofalni potres leta 1667 je mesto sko¬ raj popolnoma porušil. Močno oslabljen je dočakal napoleonske vojne. Leta 1808 je Na¬ poleon ukinif Dubrovniško republiko, ki je prišla v sestav novo ustanovljene province Ilirije. V Dubrovnik se bomo še vrnili, zato naj to, kar smo povedali o njem, za sedaj zado¬ stuje. Na našem detektorskem sprejemniku bomo potovali od oznake Dubrovnik na šasiji po Stradunu in se bomo ustavili na točkah Du¬ brovnik 2, 3, 4, 9, 10, 11 in 12 (vodoravne točke na šasiji). 2. Na levi strani prednje plošče sta izoli¬ rani puši. Ti puši vežemo s koščki žice na Dubrovnik 2 in 3. Desni izolirani puši spo¬ jimo z Dubrovnikom 11 in 12, srednji dve pa z 9 in 10. Srednji puši pri našem sprejem¬ niku za zdaj ne bomo vključili; uporabili ju bomo pozneje. 3. Diodo AA 103 vežemo na Dubrovnik 3 in 4. 4. S kosi izolirane žice, ki smo ji na koncih odstranili prevleko, spajamo naslednje toč¬ ke: Dubrovnik 2 z 12 in 4 z 11. 5. Če ste vse tako spojili, je sprejemnik gotov, treba je le še spojiti anteno z levo gornjo, zemljo pa z levo spodnjo pušo. Na desni dve puši priključite slušalke. Sprejem¬ nik bo takoj deloval brez kakršnegakoli vrte¬ nja in naravnavanja, saj tudi nima nikakrš¬ nih delov, ki bi se dali premikati. Pravi amater ni zadovoljen le z najbolj pre¬ prosto izvedbo; ko izdela prvega, si želi boljši sprejemnik; tudi mi bomo z našim eksperimentalnim delom nadaljevali. Zgra¬ dili bomo sprejemnik v tako imenovani vzporedni zvezi, in sicer z istim materia¬ lom. Shemo tega sprejemnika vidite na sliki 16. Imenovali ga bomo »Dubrovnik II«. Sl. 16 Zgradimo ga takole: 1. Ponovno se bomo gibali po glavni du¬ brovniški ulici in bomo izbrali točke Dubrov¬ nik 2, 3, 9, 10, 11 in 12. 2. Leve izolirane puše vežemo na Dubrov¬ nik 2 in 3, desne pa na 11 in 12. Srednje puše vežemo na 9 in 10 kot na prejšnjem sprejemniku, a jih ne izkoristimo. 3. Diodo AA 103 vežemo na Dubrovnik 2 in 3. 4. S kosi izolirane žice, ki smo jim na kon¬ cih sneli izolacijo, spojimo Dubrovnik 2 z 12 in 3 z 11. 5. Na levi dve puši priključimo anteno in zemljevod, na desni pa slušalke in že lahko poslušamo domačo radijsko postajo. Tudi ta sprejemnik nima elementov za uravnava¬ nje. Za lažje razumevanje je na sliki 17 prika¬ zana skica šasije in izdelanega sprejemnika. Opazili boste, da oba sprejemnika dobro de¬ lujeta le v bližini močne radijske oddajne TIM 158 postaje. Amaterji, ki stanujejo zelo daleč od oddajnika, ne bodo dobili zadovoljivega spre¬ jema in jim odsvetujemo gradnjo začetne¬ ga sprejemnika. S tem jim želimo prihrani¬ ti razočaranje. Seveda pa vsakdo lahko po¬ skusi. Danes je že toliko malih lokalnih po¬ staj, da tudi amaterji na podeželju v veči¬ ni niso več tako daleč od oddajnika. Za do¬ ber sprejem lokalne postaje z najenostav¬ nejšimi sprejemniki sme biti sprejemnik največ 30 km oddaljen od lokalne postaje. izdelava tuljave Tega elementa v prej opisanih začetnih sprejemnikih nismo potrebovali, za nasled¬ nji, boljši sprejemnik pa bo tuljava nujno potrebna. Ustrezne tuljave ne morete ku¬ piti v trgovini, zato jo morate sami izdelati. Od kvalitete tuljave je odvisno dobro delo¬ vanje sprejemnika, zato svetujem, da izde¬ late tuljavo posebno pazljivo. Starejši bral¬ ci se bodo spomnili, da smo takšno tuljavo že nekoč opisali, zaradi mlajših amaterjev pa bomo opis izdelave ponovili. Za tuljavo potrebujete malo papirja, feritno jedro, 2 do 3 m žice, ki naj bo debela 0,3 mm in izolirana z lakom, in lepilo »OHO« ali kako podobno lepilo. Kos navadnega pisalnega papirja velikosti 50 X 120 mm navijemo v več plasteh na fe¬ ritno jedro in na več mestih zalepimo. Pa¬ pir naj ne bo pretesno ovit okoli jedra, ker mora biti jedro v tuljavi premično. Ko se telo tuljave (tuljavnik) malo posuši, na¬ vijemo nanj polovico žice in naredimo od¬ cep; nato ovijemo čez prvo plast navoja kos papirja in navijemo drugo polovico žice v isti smeri. Oba konca žice je treba tako pri¬ trditi na tuljavnik z nitjo, da nit nekoliko- krat ovijemo okoli jedra prek navojev. Pro¬ sta konca tuljave, t.j. žici, naj bosta vsaj 50 mm dolga. Na vseh treh odcepih odstra¬ nite lak na koncih; to storite s smirkovim papirjem in tuljava je gotova. Skico tuljave vidimo na sliki 18. Zahtevnejšim amaterjem predlagamo drugo yarianto te tuljave. Sprejemniki s to izbolj¬ šano tuljavo bodo občutljivejši in selektiv- nejši (bolje ločijo postaje med seboj). Ob¬ čutljivost sprejemnika je v tem, da sprejme tudi šibkejše signale, selektivnost pa v tem, da dobro loči signal ene postaje od signa¬ la druge. Za to tuljavo naredimo prav takšno papirnato cevko kot za prvo. Nanjo navijemo najprej okoli 110 navojev pletene, t.j. iz več tankih bakrenih niti sple¬ tene žice. Visokofrekvenčna pletenica 10 x X 0,005 mm ima 10 med seboj izoliranih, 0,005 mm debelih žic, ki so vse skupaj še s svilo izolirane. Takšna pletena žica je pov¬ zročila amaterjem že mnogo težav. Težava je v tem, da ni lahko s koncev takšne žice očistiti izolacijo in spajati; pri čiščenju in vezanju se namreč tanke niti rade trgajo. Za odstranjevanje izolacije bomo uporabili preprosto pripravo, ki se imenuje pirograf. Na konec naše VF pletenice navijemo ne¬ kaj navojev žice z visokim uporom, kakršna je na primer v grelnih ploščah, in to spoji¬ mo s 4 do 6 voltnim transformatorjem. Pod tokom se bo žica visokega upora segrela in celo zažarela, izolacija na koncu naše ple¬ tenice pa bo pri tem lepo zgorela, ne da bi se žice potrgale. Nazadnje, ko je žica še topla, potopimo vse skupaj v nitro razred¬ čilo, aceton ali alkohol, in naša VF pletena žica bo zelo dobro očiščena. Navedene te¬ kočine so lahko vnetljive, zato vzemite le toliko tekočine, da bo žica potopljena. Ko žico potopite v tekočino, takoj izključite na¬ petost. (Nadaljevanje sledi) TIM 159 POLNJENJE SPREJEMNIŠKIH AKUMULATORJEV Jan Lokovšek Najpreprosteje je, če opravimo polnjenje iz že obstoječega polnilca v oddajniku prek gramofonskega vtiča, če pač nimamo loče¬ nega polnilca. V drugi številki TIM-a smo objavili načrt polnilca za vgradnjo v oddaj¬ nik; tega lahko zdaj izpopolnite z dodatkom, kot ga kaže slika 1. To je priporočljivo pred¬ vsem za letalske modelarje, ker le-ti polni¬ jo le akumulatorje v napravi. 0 / -Df—&M==b—li- SI. 1 ^ 6V Di so silicijeve usmerniške diode BY 236, ki preprečijo, da bi se akumulatorji prazni¬ li, če slučajno zmanjka toka. Tako diodo smo vezali tudi v tokokrog polnjenja oddaj- niškega akumulatorja. in ž 2 sta žarnici 6 V/0,05 A in rabita za indikacijo polnjenja, R, in R 2 pa tok omejujeta. Njuno vrednost določimo s poskusom. Če imamo npr. baterije oz. akumulatorje 6V/225 mAh in 2,4 V/500 mAh, naredimo priključek, kakršnega kaže slika 1. Potem je tok skozi Žf 22 mA, skozi Ž 2 pa 50 mA. Se¬ veda zato Ži ne gori s polno močjo, ven¬ dar zadostuje za polnjenje. Omenjeno veza¬ vo z indikacijo vred vgradimo v ohišje od¬ dajnika in za izhod uporabimo npr. gramo¬ fonsko vtičnico, kot smo že dejali. Če pa imamo v sprejemniku en sam akumulator, npr. 4,8 V, naredimo seveda en sam Izhod in nastavimo primeren tok, npr. 50 mAh za akumulator s kapaciteto 500 mAh. Motnje v delovanju sistema za daljinsko vodenje Redni bralci naše revije se bodo spomnili, da smo motnje že nekoliko omenili, zdaj pa si jih bomo ogledali nekoliko natančneje. Opišimo tudi, kaj lahko storimo, da bi jih odpravili. Oglejmo si še, kako vplivajo na vodenje. Motnje delimo na 1. zunanje a) druge RC naprave, b) prenosni sprejemnik-oddajnik »Handy Ta!ky«, c) industrijske naprave in ama¬ terji. 2. notranje a) pogonski elektromotor, b) elektromotor servomehaniz- ma, c) sklopka pogonskega motorja z glavno osjo. Pri odpravi motenj pod 1. težko naredimo kaj več kot to, da jih ugotovimo in v tem primeru vozimo npr. ladijski model le na 10 m ali pa sploh ne. Tu pomaga samo kva¬ litetnejši (selektivnejši) sprejemnik, kot je npr. heterodinski. Kako pa motnje ugotovi¬ mo? Največkrat se namreč zgodi, da te mot¬ nje ne prožijo servomehanizmov, temveč »potisnejo« naš prenos. To pomeni, da se zmanjša doseg naprave. Tipičen primer: startate z letalskim modelom. Motor že de¬ luje in zadnjič še preizkusite krmila. Vse de¬ luje. Nato vzletite. Toda že po 100 ali 200 metrih ne »uboga« nobenega povelja več in model se največkrat razbije. Kako motnje odkriti? Lani smo že omenili osnovno nače¬ lo. Naredite si priključek, NF izhod iz spre¬ jemnika, vtič pa montirajte na pristopnem mestu na modelu. Pred vožnjo vključite spre¬ jemnik, oddajnik pa naj bo izključen. Pri¬ ključite slušalko in poslušajte, če ne slišite kakih glasov ali glasbe, je verjetno vse v redu. Na enak način bi lahko ugotavljali tudi mot¬ nje pod številko 2. Položimo ladijski model v vodo in vključimo pogonski motor. Če sli¬ šimo v slušalki (ko je sprejemnik vključen, oddajnik pa izključen ali celo oddajnik vklju¬ čen) močno pokanje, so to motnje iz po¬ gonskega motorja ali od sklopke. Posebno nekatere naprave (Varioprop, Metz-Baby) so za te motnje zelo občutljive. Poudariti pa moramo, da so veliko manjše, ko je model v vodi, ker se takrat motor vrti počasneje. Zato vzamemo kot merilo model v vodi. Na¬ prave s selektivnimi preklopnimi stopnjami (Varioton, TIM 1969/70) so za takšne mot- TIM 160 nje skoraj neobčutljive. Te motnje (točka 2) pa lahko odpravimo, »blokiramo«. Poglejmo si shematsko sliko za blokiranje pogonske¬ ga motorja pri ladijskem modelu. Omenimo naj, da podobno napravo izdeluje firma Graupner iz Zahodne Nemčije. S je kontakt na kovinsko ohišje motorja. C so kondenzatorji 5 nF, dušilki D pa izde¬ lamo sami. Na 2 W upor 22 do 56 Q navije- D Sl. 3 mo plast bakrene lakirane žice 0 0,6 mm do 0 1,0 mm (odvisno od toka od 3 A do 6 A) 25 do 30 ovojev. Blokiranje motorja servomehanizma je pre¬ prostejše. Prikazuje ga slika 3. Tukaj znaša C 10 nF. Kar zadeva sklopko, je glede motenj naj¬ boljše, da je plastična oziroma zahtevamo, da ni električnega kontakta med osjo po¬ gonskega motorja in osjo propelerja. Prav tako je bolje, da ima elektromotor kovinsko in ne plastično ohišje. Izredno važna lahko postane tudi razporedi¬ tev elementov v modelu. Sprejemnik naj bo oddaljen od motorja (izvora motenj). Na tek¬ movanjih sem namreč opazil, da so mnogi montirali sprejemnik čisto blizu motorja ali celo nad njim. Vse to namreč uničuje ser- vomehanizme (množica nasprotujočih si po¬ velj, t.j. motnje). Zato smo sestavili risbo, v kateri je tak razpored elementov, da bo vpliv motenj čim manjši. Podrobnejši raz¬ pored si bodo modelarji sestavili seveda sami, pač glede na velikost naprave in mo¬ dela, vendar pa naj ostanejo cone nedotak¬ njene. Vse to je bilo le nekaj splošnih na¬ vodil o motnjah in upamo, da smo s tem ustregli mnogim. Obilo veselja ob delu! TIM 161 POMURSKI RADIOAMATERJI Boštjan Novšak RADIO KLUB MURSKA SOBOTA prepleta s svojimi področnimi sekcijami vse Pomurje ter šteje sedaj že 140 mladih radioamater¬ jev, ki lahko upravljajo dokaj zahtevne apa¬ rature v delovnih kabinetih in zunaj. Vsako¬ letni tečaji radioamaterjev povečajo vrste tudi med pionirji. V šolskem letu 1971/72 pa bo tečaj radioamaterjev potekal prek te¬ levizijskih zaslonov. Tako bodo slušatelji lahko redno sledili pred TV sprejemniki pre¬ davanjem ter hkrati od tod tudi zastavljali morebitna vprašanja predavatelju. Seveda bo tudi predavatelj po isti poti nadzoroval znanje tečajnikov, in sicer prek primerno nameščenih oddajnikov. Po končanem teča¬ ju bodo strokovni izpiti iz vse učne snovi pred izpraševalci Zveze radioamaterjev Slo¬ venije. Tako postane vsak tečajnik v radio¬ amaterskem tečaju že sposoben »operater« in se bo lahko prek radijskih valov spoznal s prijatelji-radioamaterji po vsem svetu. Prvi ima televizijsko kamero RADIO KLUB MURSKA SOBOTA in je zato tako priprav¬ ljen radioamaterski tečaj dostopen le ti¬ stim, ki delajo v sekcijah radioamaterjev Pomurja in Prekmurja. Precejšnje število šolarjev Pomurja je za¬ jetih v »lovce na lisico«, ki je hkrati prvi korak do radioamaterjev, šolar ima urejen prenosni goniometer — »lovca na lisico«; z njim išče smer skritega oddajnika — »li¬ sico« —. S slušalkami na ušesih sledi sig¬ nalom do »lisice«. KAKO SI POMAGAMO, DA NAS NE MOTI HIŠNI ZVONEC Iztok Pušnar Morda te je kdo od starejših prosil, da vključiš v zvoncev tokokrog stikalo, da bi izključil zvo¬ nec pri kakem popoldanskem počitku ali delu, ker potrebuje mir in tišino. Predlagam nasled¬ njo rešitev te težave. V prostoru, kjer je zvonec, vgradite pretikalo, za tipko s priimkom pa naredite novo ohišje iz belega prosojnega juvidura ali mlečnega pleksi stekla (uporabljajo ga za izdelavo reklamnih Zastopnika - pionirja AP Vojvodina na štartu Vztrajno in z veseljem prihajajo pionirji-ra- dioamaterji v delovne kabinete RADIO KLUBA MURSKA SOBOTA ter vseh področ¬ nih sekcij, kjer so si pridobili mnogo znanja iz radiotehnike. Hkrati si mnogi med njimi že sami določijo življenjski poklic, ker so spoznali zanimivosti, ki jih privlačijo bolj kot le dopolnilno izobraževanje. Pripravlje¬ ne in strokovno utrjene jih najde na mestu tudi vsak »klic v sili«, zlasti ob raznih ele¬ mentarnih nesrečah. napisov]. V to ohišje vgradite žarnico. Na ohiš¬ ju je ob strani zareza, kamor bomo vstavljali napise na tršem papirju (Nas ni doma, Pridite ob 8. uri, itd.). Tisti, ki so tudi fotoamaterji, si lahko naredijo napise kot diapozitive. Ko obi¬ skovalec pritisne na tipko in je pretikalo v po¬ ložaju B, se mu posveti napis pod priimkom. TIM 162 ASTRONOMI IN VESOLJCI SONČNA URA Uroš Mikoš Gotovo so vaši mlajši bratje že večkrat pri¬ šli domov pozneje, kakor so obljubili. Do¬ ma je bila prava huda ura, »nedolžni« sin¬ ček pa se je izgovarjal, da nima ure. Pred¬ lagam vam, da si na dvorišču napravite sončno uro in marsikatero zamudq si boste prihranili ali jo boste vsaj dokazali. Verjetno si bodo sončno uro izdelali tudi tisti, ki jih zanima astronomija. Marsikdo pa si bo poskušal stvar tudi razložiti. Vsi tisti boste kaj kmalu spoznali, da je princip de¬ lovanja povsem preprost. To je tudi vzrok, da so bile sončne ure med prvimi urami na svetu sploh. Zemlja opravi vsak dan poln obrat, torej Sonce vsak dan navidezno obkroži Zemljo. To njegovo navidezno obkrožanje lahko opa¬ zujemo od jutra do večera. Sončna ura iz¬ rablja dnevno navidezno spreminjanje lege Sonca nasproti Zemlji kot nekakšen meha¬ nizem, ki kaže čas. Verjetno že vsi veste, da je sončna ura sestavljena iz palice, ki meče senco, in iz številčnice. Vprašali se boste, za koliko se spremeni lega sence v eni, dveh, treh urah ... Odgovor na vpra¬ šanje nam da popolnoma preprost račun. Sonce v 24 urah (1 dnevu) navidezno opravi pot 3Q0° (en krog okoli Zemje). Torej bo¬ sta v eni uri Sonce in hkrati njegova senca opravila pot 360° 15<>/h s 24 h Kotna hitrost gibanja je torej 15°/h. Sedaj natančno veste, kako ura deluje, za¬ to se kar lotimo izdelave. Kdor bo delal uro na dvorišču, jo lahko izdela na asfaltu. Do¬ bro pričvrstite palico, ki bo metala senco (naj bo kar navpična); z mastno oljnato kredo ali barvo pa lepo narišite številčni¬ co. Lahko si tudi zabetonirate ploščo, va¬ njo vgradite palico, ter še v neposušen be¬ ton vgravirate številčnico. Lepo izdelana ura bo dvorišču tudi v okras! Na vsak na¬ čin pa pazite, da ne bo mogel noben odsev od bližnjih stavb, dreves ali drugih naprav metati sence na vašo uro, sicer ne boste mogli odčitavati časa. Majhno uro si izdelajte iz vezane plošče in iz smrekove letvice. Če jo nameravate ve¬ likokrat prestavljati, si lahko vanjo vgradi¬ te preprost kompas, ki vam bo omogočal hitro in dokaj točno nastavitev. Velja pa, da ne bo ura na minute natančna! Sedaj pa še nekaj besed o umerjanju ure. Gotovo uro postavite v zaželeno lego, reci¬ mo na 11. uro. Označite si mesto, kamor pada senca. Sedaj pa le nanašajte s šesti¬ lom kote 15° levo in desno in tako dobite celo številčnico. TIM 163 2 10 TELESKOPSKI ZASLON ZA OPAZOVANJE SONCA Rasto Snoj S takim zaslonom boste lahko opazovali Sonce, ne da bi prej morali dati pred ob¬ jektiv s sajami otemnjeno steklo. Zaslon boste lahko uporabljali za vse vrste amaterskih daljnogledov, vendar le za manj¬ še povečave — do 50-krat. Za večje pove¬ čave bi morali imeti večji projicirni zaslon, a tudi 50-kratna povečava je že precej. Pri tej povečavi vidite na Soncu že precejšnje število peg. Pri popolnem sončnem mrku se že pri manjši povečavi, npr. 20-kratni, vidi¬ jo protuberance in korona. Za izdelavo boste potrebovali: letvice debeline 5 mm, nekaj TIM 164 mehkega lesa debeline 1 cm, vezano plo¬ ščo ali balso debeline 5 mm in nekaj trde¬ ga kartona, pa še modelarsko lepilo in oro¬ dje ter list belega pisarniškega papirja. Za izdelavo nosilca potrebujete 4 letvice de¬ beline 5 mm in dolžine 60 cm. Sedaj morate izdelati 2 držali nosilca, in sicer iz mehke¬ ga lesa, npr. lipovega (1 cm). V sredini na¬ pravite odprtino, ki je enaka premeru tu- busa vašega teleskopa. Ob straneh (kakor je prikazano na načrtu) izrežete kvadrate, širine 5 mm, skozi katere bodo potekale le¬ tvice (nosilec). Sprednji zaslon naredite iz vezane plošče ali iz balse s središčno od¬ prtino, ki je enaka premeru tubusa telesko¬ pa. Sedaj naredimo projicirni zaslon. Na trši karton, ki se ne upogiba, zalepite list be¬ lega papirja 20 X 21 cm. Če ima karton mnogo brazd, nalepite nanj toliko slojev pa¬ KJER SE STIKATA Po J. Pereljmanu prir. Anka Vesel Ko stojite na ravnem polju, ste v središču kroga, ki omejuje tisti del zemeljske povr¬ šine, ki jo objame vaš pogled. To je hori¬ zont ali obzorje. Linija obzorja je neulovlji¬ va; ko se ji približujete, se odmika. Toda čeravno je nedostopna, v resnici obstaja, torej ni ne optična prevara in ne zračni pri¬ vid. Vsaka točka na zemeljski površini ima svojo mejo vidnosti in daljava te vidnosti se da izračunati. Da bi lahko razumeli geometrijska razmer¬ ja v zvezi z obzorjem, si oglejmo risbo, na kateri vidimo del zemeljske krogle. Točka C je mesto oziroma višina opazovalčevih oči, višina, s katere opazuje zemeljsko po¬ vršino, pa je označena s CD. Kako daleč okrog sebe vidi opazovalec s tega prosto- pirja, da se brazde ne bodo več videle. No¬ silec projicirnega zaslona naredite iz letvic debeline 5 mm. Na vrsti je sestavljanje vseh delov. Nosilec zalepite tako, da bodo letvi¬ ce z enim koncem ležale na izrezih »A« na obeh držalih, z drugim pa bodo tvorile sku¬ paj z nosilci projicirnega zaslona »okvir«. V ta okvir vložite projicirni zaslon, ki mora ležati pravokotno na optično os teleskopa. Prednji zaslon pričvrstite na držalo nosilca z vijaki za les (lahko tudi z vijaki za kovino) M4. Lahko pa ga tudi prilepite. Sedaj celot¬ no kompozicijo nataknite na teleskop. Čim bliže okularju premaknete zaslon, tem manj bo na zaslonu Sonce povečano. Slika Sonca s premerom 4 cm ustreza približno 10-krat- ni povečavi, če boste opazovali vsak dan, boste po pegah sodeč videli, da se sonce vrti, hkrati pa boste videli tudi rast peg. ZEMLJA IN NEBO ra? Očitno samo do točk M in N, kjer se pogled dotika zemeljskega površja. Naprej od te točke leži zemlja niže od opazovalče¬ vih oči. Točki M in N (ter vse one, ki leže na krožnici MEN) predstavljata mejo vidne¬ ga dela zemeljske površine; vse točke sku¬ paj tvorijo sklenjen krog obzorja. Opazoval¬ cu se dozdeva, da se na tem mestu nebo naslanja na zemljo, ker vidi tu skupaj ne¬ bo in zemeljske obrise. Mogoče se vam bo zazdelo, da risba ne po¬ daja verne podobe resničnosti: saj se naha¬ ja obzorje vedno v višini oči, tu pa je ta krog očitno niže od opazovalca. Res se nam vedno zdi, da leži obzornica v isti ravnini kot oči in se celo dviga skupno z nami, ka¬ dar gremo navzgor. To pa je le optična pre¬ vara. V resnici leži obzornica vedno niže od oči, tako kot to vidimo na omenjeni ris¬ bi. Kot, ki ga tvorita ravni črti CN in CM s premico CK, ki leži pravokotno na polmer v točki C (ta kot imenujemo »pad obzorja«), je zelo majhen in ga brez instrumentov ne moremo določiti. Mimogrede omenimo še neko zanimivo dej¬ stvo. Pravkar smo dejali, da se pri opazoval¬ čevem dviganju nad zemeljsko površino — na primer v letalu — obenem z opazoval¬ cem dviga navidezno tudi obzornica. Če se TIM 165 opazovalec dvigne dovolj visoko, se mu bo zazdelo, da leži zemlja pod njim niže od obzornice. Z drugimi besedami, zemlja se zdi potlačena v obliki čaše, katere rob je obzornica. Pojav je dobro razložen in na¬ zorno opisan v fantastičnem romanu E. A. Poeja »Neverjetne dogodivščine Hansa Pfaala«; »Bolj od vsega drugega«, pripoveduje ju- nak-aeronavt, »sem se čudil temu, da se je zemeljska površina zdela udrta. Pričako¬ val sem, da jo bom videl nespremenjeno izbočeno ves čas mojega dviganja v višine. Šele po dolgem razmišljanju sem si ta po¬ jav lahko razložil. Navpična črta, potegnjena od mojega balona do zemlje, bi tvorila ka- teto pravokotnega trikotnika, ki bi imel za osnovnico črto od omenjene navpične črte do obzorja, hipotenuza pa bi bila črta od obzorja do mojega balona. Moja viširta pa je bila v primerjavi z zornim poljem prav ni¬ čeva. Z drugimi besedami, osnovnica in hi¬ potenuza namišljenega pravokotnega tri¬ kotnika sta bili v primeri z navpično kateto tako veliki, da bi ju lahko imel za vzpored¬ ni črti. Zato vidi aeronavt vsako točko, ki leži pod njim, navidezno niže od obzorja. Odtod vtis udrtosti. To traja toliko časa, do¬ kler se letalo ne dvigne tako visoko, da tri¬ kotnikovi osnovnica in hipotenuza prenehata biti na videz vzporedni.« V dopolnitev tega pojasnila navedimo na¬ slednji primer. Predstavljajte si vrsto tele¬ grafskih drogov. Za onega, ki bo gledal vzdolž drogov iz točke B, to je v ravnini tal, bi bil pogled tak, kot vidimo pri primeru 2. Za gledalca v točki A, v ravnini konic teh drogov, je položaj naznačen v primeru 3. Zdi se, da se tla proti obzorju polagoma dvi¬ gajo. MLADI ® FOTOGRAFI SNEMANJE S FILMSKO KAMERO Oskar Dolenc Preden pričnemo s samim snemanjem, vas moram opozoriti še na nekaj važnih točk: a) paziti moramo, da je film pravilno vlo¬ žen v kamero in se pravilno previja brez morebitnih zastojev; b) takoj po vlaganju naravnamo števec, ki nam kaže število posnetih metrov filma; c) na svetlomer ali na samo kamero je po¬ trebno vnesti občutljivost filma. Pri snemanju mora stati kamera nepremič¬ no in v pokončnem položaju. Pri fotograf¬ ski kameri lahko morebitni nagib popravi¬ mo pri povečevanju slik v temnici, medtem ko takšno popravljanje pri filmu ni mogoče. Kamero držimo z obema rokama, ker že naj¬ manjši premik ali tresenje občutno vpliva na ostrino oziroma kvaliteto filma na splo¬ šno. Današnje kamere so sorazmerno zelo lahke, zato ni posebnih težav pri snemanju z roke. Vendar kvaliteta filmov kaže, da sne¬ manje z roke ni najbolj idealno in da lahko tako snemamo samo v izjemnih primerih. Za dobro posnet film je nujno potreben sta¬ tiv. Le-ta je še posebno uporaben pri pa- TIM 166 Snemanje skozi diapozitiv pretapljanje TIM 167 merilo 1: noramskem snemanju pokrajine ali splošnih motivov. Sedaj moramo ugotoviti, če imamo naravna¬ no pravo razdaljo do našega predmeta in kolikšna je globinska ostrina, ki je potrebna za naš motiv. Tu je potrebno prav nastaviti zaslonko in to glede na svetlobo in želeno globinsko ostrino. d) poglejmo, koliko filma je še v naši ka¬ meri; e) pregledamo motorno vzmet, če je navita do konca. Poglejmo pogonske baterije; f) kontrolirati moramo gumb za hitrost, če ustreza potrebni hitrosti glede na tehni¬ ko snemanja za naš tekoči kader. Kaj je kader? Izhaja iz francoske besede cadre, kar pomeni okvir. Tako imenuje¬ mo filmski posnetek, ki je mišljen kot kos filmskega traku (kratko filma), ki ima svoj likovni začetek in konec, trajanje in vsebi¬ no, in ki je v glavnem dobljen z neprekinje¬ nim snemanjem. Kader je osnova vsakega filma. Lahko je dolg ali kratek. V glavnem mora gledalcu povedati vse, kar želi — ne more se končati nekje na sredi, ne da bi gledalec ugotovil, kaj se pravzaprav dogaja, ali kaj naj prikazuje. V kinematografiji so posnetki-kadri — kla¬ sificiranj po velikosti prostora, s katerim objektivom snemamo in po statičnosti ka¬ mere. Glede na gibanje kamere se delijo na: 1. statične, 2. panorama, 3. vožnja. Pravilno držanje kamere med snemanjem Statični kader je vsak kader, pri katerem kamera miruje med samim snemanjem. Sem spadajo tudi kadri, posneti z različni¬ mi goriščnimi objektivi. Panorama — pri teh kadrih se kamera vrti okoli svoje osi. Velikost panorame je izra¬ žena v kotih. Panorama je sestavljena iz treh delov: začetka, sredine in konca. Za¬ četek in konec sta statična, dočim je sredi¬ na v gibanju. Snemamo jo s stativa s po¬ sebno panoramsko glavo. Vožnja — kamera se med snemanjem gib¬ lje skozi prostor, tako da se enkrat pribli¬ žuje, drugič oddaljuje ali giblje vzporedno s predmetom. Glede na slikovni kot se de¬ lijo kadri na: široki total — največji možni kot v pejsa- žu, posnetki iz zraka; Sodobni filmski projektor z avtomatskim uvaja¬ njem filma total — zajema v celoti filmsko sceno; polovični (pol) total — poleg oseb zajema še deie dekoracije ali pejsaža; ameriški plan — v njem pridejo do izraza osebe, 3—4 osebe posnete do kolena; TIM 170 bližinski plan — je ožji od ameriškega pla¬ na in ima prostora za dve osebi, posneti do pasu; gro-plan (glavni plan) — prostor, katerega snema kamera, je 1 do 0,75 m. Običajno je to portret, posnet do prsi; detajl — ves kader izpolnjuje predmet manjših dimenzij, npr. ogrlica na vratu, itd; sekvenca je cel niz kadrov, sklenjenih v ce¬ loto, ki pa se lahko naveže na neko drugo sekvenco. Več sekvenc nam daje celotni film. Iz sekvence v sekvenco lahko preha¬ jamo s tako imenovanim pretapljanjem (slika 1 a, 1b). Film pa dobimo s končno montažo sekvenc, kjer po potrebi še popra¬ vimo in režemo odvečne dele (kadre) gle¬ de na samo vsebino filma. Za to imamo po¬ seben pribor za lepljenje filma, ki ima lah¬ ko prigrajeno tudi posebno opazovalno na¬ pravo — montažno mizo. Montažna miza je v bistvu majhen projek¬ tor, ki ima vse lastnosti tega skupno z ekranom, edino pogon je ročen (z ročico), da snemalec laže pogleda film. Montaža ima več faz, vendar se s temi po¬ drobnostmi tokrat ne bomo ukvarjali. Mer¬ jenje svetlobe je podobno kot pri fotografi¬ ji. Za začetek se tudi tu lahko opiramo na kompozicijo slike, paziti moramo samo še na pravilen potek gibanja pri prehajanju iz kadra v kader. Na koncu ne smemo pozabiti, da pri filmu prikazujemo gibanje in to trajno gibanje, pri fotografiji pa ujamemo samo trenutek tega gibanja. Kompozicija filmskega posnetka je odvisna torej od kompozicije prejšnjega in od kompozicije naslednjega, kakor tudi od celotne vsebine filma in od splošnega giba¬ nja, ki se prenaša iz kadra v kader. Traja¬ nje je torej ena od najbolj izraznih lastnosti filmskega posnetka. OP FIZIKE A :( DO GEOLOGIJE ČRNI TELOH — Helleborus niger Janez Perkavac V naših gozdovih je teloh zelo razširjen. Vsi ga poznamo, saj je to prvo pomladansko cvetje, ki požene na prisojnih legah takrat, ko drugod leži še debel sneg. Jeseni pa nje¬ govi temnozeleni iistl dočakajo prve sne¬ žinke. Rastlina vsebuje zelo zanimive spojine, od katerih sta najbolj pomembni helebrin in helebrigenin, ki sta zelo močna srčna stru¬ pa. Zaradi njiju je rastlina strupena, vendar za neprevidnega nabiralca pomladnega cve- T1M 171 tja ni nevarna, ker se obe spojini nahajata v pretežni meri v podzemnih delih rastline. Helebrin spada kemijsko med steroide in vsebuje v svoji molekuli še dva sladkorja: ramnozo in glukozo. Druga spojina helebrigenin pa je podobna prvi, le da je brez 'sladkorjev, pripetih na steroidni del molekule: Helebrigenin je zelo podoben po svoji struk¬ turi srčnemu strupu bufotalinu, ki se naha¬ ja v koži krastače (Bufo vulgaris]. že ime srčni strup pove, da spojine učin¬ kujejo na delovanje srčne mišice. Človeku nevarna količina je že med 20 in 50 mg he- lebrina ali helebrigenina. V koreninah črnega teloha je približno 0,2 % obeh spojin, ki se danes še ne izkoriščata v medicini po svetu. Izjema je le Sovjet¬ ska zveza, kjer iz ekstraktov teloha priprav¬ ljajo zdravilne preparate. Slika 4 Črni teloh STARE LADJE 3 AVTOMOBILI V* AVTOMOBILIZEM SE SELI IZ NEMČIJE V FRANCIJO Prev. in prir. Boris Verbič Karl Benz, nemški inženir iz Mainheima, ki je dal leta 1886 patentirati svoje vozilo s štiritaktnim motorjem, ni imel nobenega smisla za pridobivanje odjemalcev. Njegovi partnerji mu pri tem niso nič pomagali, na¬ sprotno: očitali so mu, da trati čas in denar, ter mu grozili, da bodo prenehali sodelova¬ ti pri skupnem podjetju, če se ne bo Benz omejil na gospodarsko važnejšo gradnjo stacionarnih motorjev. Benz pa je kljub te¬ mu leta 1887 ,v Parizu razstavil tretji model svojega vozila, ki pa sprva ni vzbudil nobe¬ nega zanimanja. A vendar se je nekaj ted¬ nov zatem oglasil v Mainheimu neki kupec iz Pariza. Benz je odšel z njim na poskusno vožnjo in brž nato sta sklenila kupčijo: Ta Parižan je postal prvi zastopnik Benzovih vozil. Emil Roger pa ni samo prevzel zastop¬ stva Benzovih vozil v Franciji, marveč je dobil tudi licenco za sestavljanje teh vozil v lastni pariški delavnici. V tem že lahko vidimo začetek avtomobilske industrije. Do¬ tlej so bili namreč edini avtomobilisti — izumitelji sami. Med letom 1888 in 1890 sta Benz in Roger prodala nekaj svojih trikolesnih vozil, ven¬ dar so Benzovi poslovni družabniki končno le opustili sodelovanje z izumiteljem. Daimlerjev štirivaljni motor iz leta 1896 TIM 172 V naslednjih desetih letih je bila sicer kup¬ cem na voljo cela vrsta različnih modelov, vendar kakšnih temeljitih sprememb osnov¬ ne zamisli ni bilo: modeli so se razločevali med seboj predvsem po velikosti. Okoli leta 1901 pa sta Francoza Panhard in Levassor skupaj z nekaterimi drugimi pro¬ izvajalci Benza daleč prehitela. Karl Benz se je res nekoliko predolgo oklepal svojega prvotnega modela, vendar so bila njegova vozila presenetljivo zanesljiva: cenen in ze¬ lo uporaben nadomestek za konja in voz. Daimler in Benz — tadva pionirja avtomo¬ bilske industrije — sicer nista živela daleč narazen, vendar se osebno nista nikoli sre¬ čala. Leta 1882 se je Daimler ločil od svo¬ jih sodelavcev Otta in Langena ter ustano¬ vil v Canstattu lastno delavnico za avto¬ mobile. Otto se namreč ni strinjal z Daimlerjevim načrtom o gradnji majhnega in lahkega, hitrega motorja. Veliki štiritaktni motorji so šli dobro v denar in zato Otto ni videl razloga za uvedbo bolj priročnega mo¬ dela, ki bi ga gnalo tekoče gorivo in bi bil zato neodvisen od dobave plina. Stacionar¬ ni motorji so bili okorni, zmogli so približno le okoli 120 vrtljajev na minuto. Daimler pa je imel v mislih majhen motor — primeren za motorne čolne, gasilske aparate in dre- zine, pa tudi'za bicikle in kočije. Prvi motor, ki sta ga zgradila Daimler in Maybach, potem ko sta se osamosvojila, sta dala patentirati leta 1883. Zanimiva novost pri njem je bilo užiganje na žarečo cev, ki je omogočilo znatno višje število vrtljajev, kakor so to dopuščali stacionarni motorji. Poleg tega pa je bil ta vžig preprostejši in zanesljivejši od električnega vžiga z bateri¬ jo in tuljavo, kakšnega je uporabljal Benz. Daimler je imel gotovo že tedaj pred očmi motorne čolne, cestne železnice, električne generatorje in drezine, pa tudi bicikle in av¬ tomobile — vendar sta bila njegovo leseno motorno kolo iz leta 1885 in njegova moto¬ rizirana kočija, ki jo je izdelal naslednje le¬ to, prav okorna izdelka, celo manj praktična od Benzovih prvih vozil. Motor, ki ga je vgradil Daimler v svoje motorno kolo, je bil zračno hlajen prav tako kot motor v Daim- lerjevi prvi motorizirani kočiji— vendar ga je Daimler kasneje nadomestil z vodno hla¬ jenim. Ta Daimlerjeva kočija še ni bila po¬ sebno prikladna za daljše vožnje, vendar ji je motor z zmogljivostjo poldruge konjske moči omogočil, da je po ravni cesti prevažala 4 potnike s hitrostjo okoli 15 km na uro. Daimlerjevo vozilo iz leta 1889 je imelo cev¬ ni okvir, vodenje z osnim krakom in štiri- stopenjsko zobniško gonilo. Opremljeno je bilo z najnovejšim dvovaljnim Daimlerjevim motorjem. Ta motor je zmogel že 3 in pol konjske moči pri 700 vrtljajih v minuti. Vendar tudi v Parizu niso držali rok križem. Številni iznajditelji so se ukvarjali z vozili brez vprege — večinoma so izdelovali vo¬ zove na parni pogon, Emile Roger pa se je navduševal za motor z notranjim zgoreva¬ njem, za motor znamke Roger-Benz. Daimler je leta 1885 prodal svoj francoski patent nekemu belgijskemu advokatu, Edo- uardu Sarrazinu. Ker je bilo treba po fran¬ coskih predpisih motorje v celoti izdelovati Benzovo patentirano motorno vozilo, 1885—1886 v Franciji, se je Sarrazin sporazumel s svo¬ jim prijateljem, Emilom Levassorjem, da bosta pravkar ustanovljenemu podjetju Pan¬ hard in Levassor odstopila pravico do izde¬ lovanja francoskih Daimlerjevih motorjev. Komaj pa je bil ta sporazum sklenjen, je že Sarrazin umrl (decembra 1887) in zapustil pravice do patentov svoji vdovi. Ko je ma- dame Sarrazin kasneje obiskala Canstatt, je napravila na Gottlieba Daimlerja tako ugoden vtis, da ji je odstopil vse svoje in¬ vesticije v Franciji. Gospa Sarrazin je nato sklenila sporazum s firmo Panhard in Le¬ vassor o proizvodnji avtomobilov. Ta spora¬ zum je podjetna vdova še okrepila s tem, da se je leta 1890 poročila z Emilom Levas¬ sorjem. Tako je Francija v naslednjih de¬ setih letih zavzela vodilno vlogo v avtomo¬ bilski industriji. TIM 173 MAYFLOWER Peter Burkeljc Ladja Mayflower je skoraj tako slavna ka¬ kor Santa Maria, saj so na njej odpluli v svet prvi izseljenci iz Evrope. Vendar je tu¬ di o njej zelo malo podatkov, tako da je ne¬ mogoče narediti natančno skico ladje po skopih risbah ali slikah. Skica je zato na¬ stala po enakih ladjah tistega časa. Obris ladje pove, da je to bila manjša tr¬ govska ladja s tremi jambori in enostavno razvrstitvijo jader. Vsekakor pa je bila lad¬ ja precej bogato okrašena. Možje, ki so se podali na tako dolgo pot v ladji, ki je bila dolga 76 metrov in je imela težo 300 ton, so bili izredno pogumni. Potovanje se je pričelo v Angliji, ko je iz¬ plula iz Plymutha 6. septembra 1620 s sto ljudmi na krovu. Izdelave modela ne bomo opisovali, saj smo to že večkrat storili pri prej objavlje¬ nih skicah. Barve so: korito do vodne gladine belo, nad gladino svetlo rjavo, letve na koritu temno rjave. Vsa nadgradnja z jambori je svetlo rjava. Reševalni čoln: zunanja barva je čr¬ na, notranja svetlo rjava. Ornamenti so iz¬ jemoma črno-rdeči ali črno-beli. Zastavi: večja je črno polje z rdečim kri¬ žem, manjša pa belo polje z rumenim kri¬ žem. ' Jeseni naročnikom nase revije že tirno uspešno in srečno teto 19 72 OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKO Marija Andoljšek Vsako leto isti okraski na novoletni jelki — to je dolgočasno, nedomiselno in primerno le za majhne otroke. Vi, ki jih že lahko izdelate sami, jih boste tudi letos obnovili in z njimi popestrili jelko, še več pa boste imeli veselja prav z njihovim izdelovanjem. Zanje ne potrebujete posebnega orodja in dragega materiala — zadoščajo običajne škarje, pa¬ pir, lepilo in nekaj cenenih dodatkov. Darilni zavitki so že ustaljen znak novoletnega praznovanja, zato bo kar prav, če jih ponazori¬ mo tudi v obliki dekoracije. Trdo lepenko ali pa kar majhno škatlico oblepimo z dekorativ¬ nim, srebrnim papirjem in jo spremenimo v da¬ rilni zavitek. Prevežemo ga z barvastim trakom in takega obesimo. TIM 175 Tudi stara šara je lahko prav uporabna in še zanimiva povrhu. Tako lahko barvaste korale, frnikule in drug svetleči drobiž zapremo v pro¬ zorno plastično škatlico. V njej se ob vsakem pretresanju spreminja barvasta slika. Jabolko je privlačen okrasek. Pravih jabolk se¬ veda ne bomo obešali na drevo. Lahko pa jih nadomestimo z njihovo dvodimenzionalno, živo podobo. Jabolka izrežemo iz barvastega papirja in jih hrbtno zlepimo, da so z obeh strani enaka. Tako pripravljena zapremo med dve prbzorni, kva¬ dratni stekelci (kakršne uporabljamo za diapo¬ zitive). Jabolko mestoma rahlo prilepimo s pro¬ zornim lepilom med stekla, ta pa obesimo z vrvico, ki jo napeljemo v izvrtano odprtino ob zgornjem robu. Naša srebrna zvezda s šestimi peresi je sestav¬ ljena iz petih, različno velikih listov srebrne folije. Vse liste zložimo skupaj in na vrhnjega narišemo risbo, ki je narisana spodaj. Nato izre¬ žemo najprej spodnji, največji obris, vrhnje liste pa po risbi postopoma obrezujemo. Vrhnja, sred¬ nja rozeta ima približno 1 cm-ske listke. S trdo konico vtisnemo med listke raven upogib v ob¬ liki šesterokotnika. Upogib nam olajša dviganje in upogibanje listkov. TIM 176 Srčki iz lesketajočega in barvastega papirja so zelo dekorativni. Potrebujemo trd karton za pod¬ lago in lepilo. Vsak srček je sestavljen iz dveh polkrožno zaobljenih listov različne barve ali pa vzorca. V spodnjem delu je vsak razrezan v ena¬ komerne trakove. Z njimi ob polkrožna dela prepletemo in povežemo v srčasto obliko. Srce prilepimo na trdo podlago, spodnje konce tra¬ kov pa upognemo na hrbtni del. Osmeroperesna rozeta s srčasto izrezanimi listi je sestavljena iz petih slojev aluminijaste foli¬ je. Obe zunanji, srčasti rozeti sta izrezani iz dvojnega sloja. Med vsak drug lok utisnemo upogib, ki razdeli rozeto v osmerokotnik. Ob upogibih zavihamo liste v bogato rozeto. V sredini jo spnemo s posebej izrezanim kro¬ gom folije, ki ima premer 1,5—2 cm in ga po robu razrežemo v tenke, lasaste niti. Osnovno gradivo, ki ga bomo potrebovali za zelo zanimiv kristal, je poceni. Pripravimo si 3 cm ši¬ roke in 11 cm dolge trakove iz trše folije (3 str. po 3 cm + 1 cm za lepljenje). Najprej zle¬ pimo vse prizme, te pa sestavljamo in lepimo v oglat kristalni lik. Pri delanju prizem najbrž ne bo težav. Nastane trden in zanimiv okrasek. TIM 177 Enakostranične, trikotne prizme so zelo upora¬ ben gradbeni element, saj se sestavljajo v po¬ sebne oblike, ki so zares nenavadne. Že preprosta mreža iz samih enakostraničnih če¬ tverokotnikov je lepa in dekorativna, če smo jo sestavili iz aluminijaste folije oziroma oblep¬ ljenih, kartonastih trakov. NAMIZNO STOJALO ZA URO Drago Mehora Stojalce je uporabno za ročno kakor tudi za žep¬ no uro. Postavimo ga na mizo ali na nočno omarico. Stojalo sestoji iz podstavka, naslona in dveh trikotnih opor. Vse dele izžagajte iz 5 mm debele vezane plošče. Opori sta enakokraka trikotnika 65° ob osnovnici in s 5 mm dolgim po¬ daljškom, ki rabi za vlepljenje v podstavek. Po¬ daljška opor morata tesno tičati v režah pod¬ stavka. Pred vsaditvijo opor v podstavek nama¬ žite robove rež in podaljška z lepilom. Ogle pod¬ stavka lahko, če vam je to bolj všeč, zaokro¬ ženo obrusite ali izžagate. Ko bosta opori dobro osušeni, nalepite naslon na robova opor in na podstavek. Spodnji rob naslona morate pred lepljenjem gladko obrusi¬ ti v kotu 65°. Izgotovljeno stojalo po svojem okusu pobar¬ vajte in lakirajte. Lepo bo, če boste ves izdelek pobarvali s temno lužno barvo (orehovo) in ga lakirali s prozornim lakom. Ročno uro obesite tako, da pretaknete oba konca jermenčka skozi reži in jermenček zadaj zapnete; žepno uro pa kratko in malo obesite na kljukico, ki ste jo zavrtali ali zabili v naslon. NAMIZNI VEČNI KOLEDARČEK Drago Mehora Gotovo je ta ali oni med vami izdelal stenski vrtljivi večni koledar, ki je bil opisan v lan¬ skem letniku TIMa. Letos vam predlagamo izdelavo manjšega namiznega koledarčka, ki je po izvedbi še enostavnejši od stenske¬ ga, saj ima namesto. vrtečih se okroglih plošč le liste, ki jih je treba vsak večer preložiti oziroma obrniti, pa bo koledar ved¬ no kazal točen datum. Morda bo najbolje, če se lotimo najprej teh listov. Poiščite najboljši trd risalni papir in ga razrežite v ustrezno velike kose. Za šte¬ vilke dni v mesecu bo treba 16 kvadratnih lističev 42 x 42 mm, za imena dni 2 lističa TIM 178 TIM 179 TIM 180 42 X 55 mm in za imena mesecev 3 lističe 42 X 67 mm. S tem res najmanjšim števi¬ lom lističev boste shajali zato, ker boste pi¬ sali številke na obe strani, imena dni in imena mesecev pa na obe strani zgoraj in spodaj, številke in imena napišite na listi¬ če s tušem in s primerno širokim rediš pe¬ resom. Kdor ima plastične šablone za teh¬ niško pisavo, bo lahko številke in imena še lepše napisal. Držalo, v katerem tiči snopič lističev, je iz tanke pločevine. To držalo oziroma okvirček lahko izrežete s škarjami točno po navede¬ nih merah in ga zapognete po črtkanih čr¬ tah. Okvirček ima tri ušesca, ki jih boste potisnili skozi reže in zapognili na zadnji strani nosilne plošče. Tako bo okvirček pri¬ trjen na ploščo. Nosilno ploščo izžagajte iz 3 mm debele ve¬ zane plošče. Izžagajte z rezljačo vse tri reže in ploščo skrbno zgladite. Preostane le še podstavek, za katerega vze¬ mite debelejšo deščico iz trdega lesa. Obru¬ site jo tako, kot vidite na sliki, potem pa vrežite z debelejšo žago še utor, v katere¬ ga boste vsadili in vlepili nosilno ploščo. Utor vrežete lahko navpično ali pa — če vam tako bolj ugaja — poševno. S tem je koledarček gotov. Lesene dele po¬ barvajte in lakirajte po svojem okusu. Ko¬ ledarček lahko zaščitite pred prahom s ko¬ som prozorne plastične folije, ki jo zatak¬ nete v okvirček nad lističe. IZUMITELJSKI« KOTIČEK MERSKE ENOTE IN MERJENJE Marjan Tomšič Do uvedbe mednarodnega sistema mer ob koncu 18. stoletja so v različnih deželah merili dolžine, težo in čas z različnimi mer¬ skimi enotami. Nekatere iz velike množice teh si bomo ogledali. Egipčani, Grki in Babilonci so uporabljali dolžinsko mero stadij. Ta enota je bila določena z razdaljo, ki jo prehodi človek od tedaj, ko se sonce z gornjim robom pojavi nad horizontom, do tedaj, ko je toliko nad horizontom, da je vidna cela ploskev. Pre¬ cej nenatančno, kajne. Velikost je bila od¬ visna od dolžine korakov in tudi od hitrosti hoje. Zaradi tega je stadij meril v Babilonu 194 m, v Egiptu 174,5 m in v Grčiji 185 m. Iz te besede je nastal stadion, ime za pro¬ stor, kjer so tekmovali športniki, ker je bila velikost določena s to enoto. Enoto karat uporabljamo danes za čisto- to zlata, čisto zlato je 24 karatno, če je v zlitini samo polovica zlata, je 14 karatno. Angleži in Američani pa uporabljajo to eno¬ to pri tehtanju dragih kamnov in dragih ko¬ vin in je enaka 0,2 grama. Beseda je arab¬ ska in pomeni seme nekega drevesa, ki so ga uporabljali kot uteži pri tehtanju.. Mnogo mer je bilo povzetih kar po človeku. Že Egipčani so poznali laket, razdaljo od konca prstov do komolca, in s e ž e n j, razdaljo med konicami prstov pri razprti dlani. Angleške mere, ki so danes v rabi, se v prevodu imenujejo: čevelj, ped, palec. Nove enote, ki so jih uvedli Francozi, so bile: METER, KILOGRAM, SEKUNDA (MKS). Dolžinska enota meter je bila vzeta iz ze¬ meljskega poldnevnika, ki gre skozi Pariz. Del tega so natančno izmerili, izračunali cel krog in ga razdelili na 40 milijonov delov. 40 milijonski del je dobil ime 1 meter. Pra- meter (etalon) so izdelali iz zlitine platine in iridija in mu dali posebno obliko, da bi bilo raztezanje in zaradi tega spreminjanje TIM 181 Slika 3 razdalje med dvema črticama čim manjše. Hranijo ga v Parizu. Po njem so izdelani vsi drugi etaloni, ki jih imajo države, kjer so uvedli to mersko enoto. Enota za merjenje mase (količine snovi) je kilogram. Enota je določena z maso 1 litra kemično čiste vode pri 4° Celzija. Tempe¬ ratura 4° C je vzeta zato, ker je tedaj voda najgostejša. Časovna enota sekunda je povzeta iz vrte¬ nja Zemlje. Čas enega vrtljaja Zemlje okoli svoje osi (dan in noč) so razdelili na 86 400 enakih delov. En del je sekunda. Ka¬ sneje se je izkazalo, da ta določitev ni toč¬ na, kajti vrtenje zaostane za 2 tisočinki se¬ kunde na vsakih 100 let. Prav zaradi tega so vzeli za izračun te enote tropsko leto, ki je trajalo od spomladanskega enakonočja leta 1899 do enakonočja v naslednjem letu. Iz teh enot so izpeljane druge mere. Razvoj znanosti in tehnike je namreč zahteval uvedbo novih praktičnih enot. Da bi zapisali razdaljo med zvezdami, v km ali metrih, bi morali uporabiti številko z nepreglednim številom mest. Vpeljana je bila enota svetlobno leto, to je raz¬ dalja, ki jo preleti svetloba v enem letu (300 000 km na sekundo). Slika Vesoljski poleti so prinesli enoti: prva kozmična hitrost — 8 km na sekun¬ do (hitrost, ki jo mora imeti telo, da se lahko utiri v zemeljsko orbito) in druga kozmična hitrost — 11,2 km na se¬ kundo (hitrost, ki omogoči, da telo ubeži iz območja zemeljske privlačnosti). Računalniška tehnika je prinesla enoto bit, s katero merimo količine informacij (na primer v računalniškem spominu). Vedno več je področij, ki jih skušamo me¬ riti, od pojavov v človekovi duševnosti, nje¬ gove storilnosti, do atomskih in kozmičnih pojavov. Od točnosti meritev je odvisen razvoj znanosti in tehnike, saj so meritve osnovna sredstva, s pomočjo katerih odkri¬ vamo prirodne zakone. TIM 182 TIMOVA NALOGA Za meritve fizikalnih količin so zgradili mnogo naprav. Vse so imele to osnovno na¬ logo, da bi razdalje, čas in sile lahko izmerili kar najbolj natančno. Čas so nekoč merili s peščeno uro. To je bila steklena posoda, ki je bila v srednjem delu zožena. V gornji del je bilo treba nasuti droben, si¬ pek pesek, ki se je skozi ožino počasi pre- sipal v spodnji del prostora. Uro so umerili tako, da so na primer vsakih pet minut za¬ risali na steklo črtico na mestu, kjer je bi¬ la tedaj gladina peska. »Navili« so jo tako, da so jo obrnili in pesek je začel teči v na¬ sprotni smeri. Taka ura je veljala za kar dobro, če na dan ni zaostajala več kot za pol ure. Danes imamo natančne naprave, ki lahko izmerijo tudi milijoninko sekunde, na primer pri razpadanju atomskih jeder. Dolžine so včasih merili samo z umerjeni¬ mi palicami ali trakovi. Pri meritvah razdalj med atomi ali nebesnimi telesi s takimi merami ne bi nič opravili. Danes znamo z nevidnimi žarki, ki jih oddaja radar ali la¬ ser, izmeriti oddaljenost Lune od Zemlje do centimetra natančno ali pa ugotoviti, kolik¬ šen je premer atomskega jedra. Količino snovi ugotavljamo pri tehtanju. Po¬ navadi primerjamo znano maso (uteži) z neznano. Lahko pa jo ugotavljamo tudi s silo, ki povzroči, da se vzmet, na katero smo obesili telo, raztegne. Prav s tega pod¬ ročja smo za vas izbrali današnjo konstruk¬ cijsko nalogo: po lastni zamisli je treba izdelati model pisemske tehtnice. Objavlja¬ mo tri od naštetih možnosti. Tehtnice so iz¬ delane iz kartona in lepenke. Za lepšo zu¬ nanjo podobo je zadnji del obarvan temno, gibljivi deli pa so beli. Vzvodi so gibljivo spojeni s čevljarskimi zakovicami. Naše tehtnice delujejo s pomočjo gumijaste vzme¬ ti. Današnja celotna naloga se glasi: 1. Poišči nove možnosti za konstrukcijo mo¬ dela pisemske tehtnice. Namesto gumi¬ jaste vzmeti lahko uporabiš drug princip. 2. Nariši konstrukcijo. 3. Izdelaj model in ga umeri s pomočjo zna¬ nih uteži. Pošljite nam čimprej vaše konstrukcije, ris¬ be, slike. Radi jih bomo objavili in nagradi¬ li' Peščena ura. Z njo so včasih, ne preveč natanč¬ no, merili čas (sl. 1) Radarska antena, s katero lahko natančno iz¬ merijo oddaljenost Lune od Zemlje v 2,56 se¬ kunde, to je v času, ki ga potrebuje oddani žarek za pot tja in nazaj (sl. 2) Elektronski mikrometer lahko izmeri desettiso- činko milimetra. V cevi sta dve ploščici, elek¬ trodi, ki sta zvezani z električno baterijo. Čim¬ bolj blizu sta si, tem več elektronov lahko preskoči z ene na drugo ploščo. Tok elektronov, pravimo mu tudi električni tok, lahko izmerimo z občutljivim instrumentom. Iz odklona kazalca sklepamo o debelini merjenega predmeta. Pred¬ met je pod konico na podstavku (sl. 3) Takšen je prameter, ki ga hranijo v Parizu. Raz¬ dalja med srednjima črticama na vodoravni ploskvi meri pri 0° Celzija točno 1 meter (sl. 4) TIM 183 PREIZKUSI SVOJE ZNANJE 7. Na sliki je mehanizem znane merilne naprave. a) Kateri napravi pripada mehanizem? b) Kako se imenuje del, ki je označen s številko 1? 8. Shematska risba kaže mostno tehtnico. a) Kako se imenuje tehtnica, če je ro¬ čica a desetkrat večja od ročice b? bj Kolikšno utež moramo dati v skodeli¬ co, da bo na tehtnici ravnotežje, če je v vreči 50 kg cementa? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V 3. ŠTEVILKI TIMa. 5. a: b 6. a: b POPRAVI: V drugi številki je nastala napa¬ ka pri odgovorih na vprašanja v prvi števil¬ ki. Pravilno je takole: 1. a) Zaradi reakcije bi se brez protisile za¬ čel vrteti trup helikopterja nasprotno od vrtenja vijaka na navpični osi. b) Na primer z dvojnim vijakom na isti navpični osi; vijaka se morata vrteti v nasprotnih smereh. 2. a) Aerodinamična oblika b) Aerodinamični vzgon Otroci, opozorite svoje mamice in očke, da so Lego kocke to, kar najbolj želite. Generalni zastopnik firme LEGO za Jugoslavijo (entromerkur Ljubljana- TIM 184 MALEMMAK m ŽELEZNICE ELEKTRIČNI SISTEMI MINIATURNIH ŽELEZNIC Slavko Paraker Vsak ljubitelj miniaturnih železnic mora po¬ znati sisteme le-teh. To znanje bo potrebo¬ val predvsem pri nakupu tirnega materiala in voznega parka svoje železnice. Poleg te¬ ga se danes dobi v trgovinah že tako raz¬ novrsten električni material, da morate po¬ znati razlike v sistemih. Kljub temu, da norme miniaturnih železnic NEM 602 predvidevajo le en sistem, ima¬ mo danes na trgu več električnih sistemov miniaturnih železnic. Glede na vrsto toka za pogon lahko vse sisteme razdelimo v dve osnovni skupini, in sicer: 1. sistem izmeničnega toka in 2. sistem enosmernega toka. Sistem izmeničnega toka so uporabljali za pogon miniaturnih železnic že v začetku. Njegova osnovna značilnost je v srednji tir¬ nici, prek katere tok doteka do motorja. Srednja tirnica mora biti izolirana od tistih, po katerih tečejo kolesa vlaka. Danes prevladuje v svetu miniaturnih že¬ leznic sistem enosmernega toka. Zanj so značilni tiri z dvema tirnicama, ki sta med seboj izolirani. Kolesi na isti osi morata biti med seboj izolirani. Vsak od navedenih sistemov ima svoje prednosti in pomanjk¬ ljivosti, vendar o tem kdaj drugič. Tukaj naj le še povemo, da naša tovarna MEHANO- TEHNIKA izdeluje miniaturne železnice po sistemu enosmernega toka. In kako je z napetostjo in jakostjo toka pri miniaturnih železnicah? Miniaturne železni¬ ce napajamo z električnim tokom iz omrež¬ ja, ki ga imamo na razpolago v hiši. Vemo, da je napetost pri hišnih priključkih 220 V. Ta napetost je seveda previsoka, pri dolo¬ čenih okoliščinah pa tudi zelo nevarna. Za¬ to jo prek transformatorja zmanjšamo na potrebno in varno. Po NEM normah je pred¬ pisano, naj bo napetost: za miniaturne vlake s tirnim razmakom do 22,5 mm 12 voltov, za miniaturne vlake s tirnim razmakom 32 mm 20 voltov. Poraba toka pa je odvisna od vrste in veli¬ kosti motorja. Starejše izvedbe motorjev za miniaturne železnice velikosti HO rabijo do 0. 8 amperov, novodobni motorji (permamo- torji) za isto velikost pa 0,15, 0,25 in 0,6 amperov. NEM-norme predpisujejo tudi nazivno nape¬ tost in vse ostale električne naprave za mi¬ niaturne železnice (signali, kretnice, okret- nice, elektromagnetne naprave itd.). Ta na¬ petost je od 14 do 16 voltov. Predpisane na¬ petosti ne smemo prekoračiti, sicer nam magnetna naprava ne bo zanesljivo delova¬ la, celo elektromagnet lahko pregori. Osnov¬ na električna sistema so povzele vse to¬ varne miniaturnih vlakov, nekatere pa so jih tako izpopolnile, da poznamo danes 6 raznih inačic, in to: 1. Sistem dveh vodnikov (dve tirnici). Pri tem sistemu je proga z dvema tirnicama, ki sta med seboj izolirani. Vsaka tirnica je vodnik. Tok prihaja prek tirnice 1 do po¬ gonskega motorja, od motorja pa se vrača prek tirnice 2. Ta sistem imajo tovarne ME- HANOTEHNIKA, ARNOLD, FLESCHMAN, Ml- NITRIX, PIKO, RIVAROSSI, ZEUKE, LILIPUT, KLEINBAHN, LIMA itd (slika 1). TIM 185 2. Sistem treh vodnikov: dve tirnici in elek¬ trični vod (slika 2). To je v resnici sistem dveh vodnikov, le da postavimo nad progo še električni vozni vod. Ta sistem omogoča istočasno odvisno vožnjo dveh vlakov na istem tiru. Ena lokomotiva (parna ali dizel) dobiva tok prek tirnice 1 in ga odvaja prek tirnice 2. Druga lokomotiva, ki mora biti električna, se napaja prek voznega voda 3, Sl. 3 tok pa prek tirnice 2 odteka nazaj. Vsaka lokomotiva mora seveda imeti poseben re¬ gulator vožnje. Poleg tega moramo še pa¬ ziti, da postavimo električno lokomotivo z neizoliranimi kolesi na tirnico 2, po kateri teče tok nazaj. Torej je tirnica 2 skupna tir¬ nica za obe lokomotivi. 3. Sistem dveh vodnikov (tri tirnice, slika 3). Pri tem sistemu imamo tri tirnice. Tirnici z oznako 1, po kateri tečejo kolesa, nista med seboj izolirani, srednja tirnica 2 pa je izolirana. Tok za napajanje motorja prihaja po srednji tirnici, po eni od zunanjih tirnic 1 pa teče nazaj. Ta sistem ima tovarna MARKLIN. 4. Sistem treh vodnikov (tri tirnice in elek¬ trični vod). Ta sistem je enak sistemu pod točko 3, le da z namestitvijo električnega voznega voda dobimo tretji vodnik, ki nam omogoča neodvisno in istočasno vožnjo dveh vlakov. 5. Sistem treh vodnikov (tri tirnice brez voznega voda). Pri tem sistemu imamo tri tirnice: 1, 2 in 3. Vse so med seboj izoli¬ rane, torej je vsaka tirnica vodnik. Ta sistem omogoča ravno tako vožnjo dveh vlakov po istem tiru, pri čemer pa moramo paziti, do so neizolirana kolesa prve lokomotive po¬ stavljena na tir 1, druge lokomotive pa na tir 2 (slika 5). Ta sistem ima TRIX-Expres. TIM 186 6. Sistem štirih vodnikov (tri tirnice in elek¬ trični vozni vod). Ta sistem je inačica si¬ stema 5. S postavljanjem voznega voda nam ta sistem omogoča istočasno in neodvisno vožnjo treh vlakov po istem tiru. Kot skup¬ na tirnica za vse lokomotive je tirnica 3. MALI OGLASI Kupim tele letnike in posamezne številke TIMa: TIM letnik I, TIM II. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6. TIM III. št. 1, 2, 5, 7, 8, 9, 10, TIM V. št. 8, TIM VI. št. 10. Revije kupim po prvotni ceni, vendar mora¬ jo biti dobro ohranjeni . Brane Žilavec Hrib, 61360 Vrhnika Kupim načrt jadralnega letala na daljinsko vo¬ denje. Dolžina kril naj bo vsaj 2,5 m. Matjaž Peterca Zg. Kašelj 54 a, 61260 Lj. Polje Prodam odlično ohranjen fotoaparat instamatic camera »KODAK 100« za 200.— din. Možnost nočnega slikanja. Igor Kokalj Martina Krpana 28, 61000 Ljubljana Kupim vse vrste VF-transistorjev, visoko ohm- ske slušalke in Glow-plug motor do 10ccm. Habe Dušan Dijaški dom, 67270 Krško Prodam izhodni trafo za EL 48 za 20,00 din, pre¬ klopnik z 10 položaji za 5,00 din, selenski sta¬ vek (30 V-2A) za 30,00 din, telefonski vložek (slušalka) 2 x 27 za 12,00 din, zvočnik 15 1 W za 20,00 din. Prodam dva fleša znamke »Ticky test« 100,00 din kos, letaski motorček diesel — 1,5 cm 3 znamke »Veterok« s pol litra goriva, za 100,00 din. Nujno kupim 2 OC170 in dve dušilki 1—2 mH. En fleš ali letalski motorček zamenjam za elek¬ trično železnico po »N« sistemu. Kavšek Jože Grm št. 1, 61296 Šentvid pri Stični Prodam dobro ohranjen, skoraj nov fotoaparat Certina (6x6 cm) — 12 din; prodam usmernik amaterske gradnje U=4,5V, 6 V, 9 V in 12 V, ima še izmenične napetosti U~6V, 8 V, 12 V, 15 V; tok 1 = 0,3 A. Primeren je za napajanje transistorskih sprejemnikov in za polnjenje aku¬ mulatorskih celic (DEAC, RULAG) — cena 130 din. Za pravilno rešitev nagradne skandinavske križanke št. 2 je žreb izbral tele naročnike; Popiiar Albinca, Metni Vrh 21, 68290 SEV¬ NICA Selčan Ivan, Staniča 2, 63205 VITANJE pri Celju Borut Breznik, Kersnikova 6, 62000 MARIBOR Za pravilno rešitev nagradne skandinavske križanke št. 3 je žreb izbral tele naročnike: Žitko Ljudmila, Borovnica 153, 61353 Borov¬ nica Jadranka Magdič, Turnišče 46, 69224 Tur¬ nišče Podkoritnik Silva, Rečica 179, 63270 Laško TIM 187 TIMOVA POŠTA Spoštovana tovarišica urednica! Sem stalen naročnik TIMa in ga tudi redno be¬ rem. Moj prijatelj iz osmega razreda me je nav¬ dušil in tako sem tudi sam začel izdelovati po načrtih iz revije TIM. Sem član fotokrožka in sem sam izdelal to fotografijo. Vesel bom, če jo objavite v TIMu. Vas pozdravlja Dobnik Milan, 7.a razred osnov¬ ne šole Šentjur pri Celju. Prav z veseljem objavljamo Milanov posnetek, tako bomo spoznali mladega modelarja in nje¬ gova izdelka. Prepričana sem tudi, da se je število izdelkov medtem že kar precej povečalo, saj fantu ne manjka dobre volje in veselja do dela, TIM pa skrbi za to, da bi Milan in njegovi sotovariši širom po Sloveniji nikoli ne ostali praznih rok. Lep pozdrav, pa še kakšno sliko nam pošlji! Urednica Spoštovano uredništvo! Ko prelistavam vašo revijo, se mi oko ustavlja pri poklicih ljudi, ki v reviji pišejo. Hodim v os¬ mi razred in zdaj moram razmisliti o nadaljnjem šolanju ali uku. V prvi številki TIMa sem pre¬ bral, kako je o sebi napisal tov. Tone Pavlovčič in zvedel sem, da ima enakega konjička kot jaz. Zato vas prosim, če mi lahko pošljete nje¬ gov naslov. Zelo rad bi mu pisal. Ima pa tudi skice letal iz II. svetovne vojne, ki jih sam nimam, zaradi tega tudi ne morem delati svojih načrtov tako hitro, kot bi rad. Lesa imam pa veliko na voljo. Prosim za naslov. Branko Mrak, Gornja cesta 33/9, 64240 Radovljica Ne samo vedoželjnemu Branku, ki si mora po¬ iskati poklic, tudi drugim mladim modelarjem je namenjen naslov tov. Toneta Pavlovčiča in upa¬ mo, da nam tega ne bo zameril. Gotovo bi ga še kdo med vami rad to ali ono povprašal, menimo pa, da bo za mlade vneti tov. Tone rad odgovoril na vaša pisma (saj mu ne boste pi¬ sali kar vsi po vrsti, kajne?). Njegov naslov se glasi: Tone Pavlovčič, Trg prekomorskih brigad 3/V, 66310 Izola. Urednica Spoštovana urednica! Pišem vam prvič in sem redni naročnik TIMa. Zanimam se za tehniko in za razne načrte. Hodim v 6. razred osnovne šole Kette-Murn v Ljubljani. Za vas pa imam nenavadno prošnjo. Rad bi, da bi moje načrte objavljali v TIMu. Upam, da boste moji prošnji ugodili. Vse v uredništvu tovariško pozdravlja Vinko Kovaček, Ljubljana Vinku odgovarjamo kar v reviji, saj velja to za vse TIMove naročnike: rade volje objavljamo načrte, ki ste jih izdelali po lastni zamisli. Se¬ veda ni mogoče reči, da bi mogli objaviti kar vse, kar se bo nagrnilo na uredniško mizo. TIM ima 48 strani in komaj dve prilogi na leto in s sestavki skušamo ustreči vsem mladim, ki se zanimajo za tehniko in naravoslovje, tako mo¬ delarjem kot radioamaterjem, maketarjem, lju¬ biteljem malih železnic, naravoslovcem in še drugim. Kar se bo le dalo, bomo kajpak objavili. Seveda pa mora biti tak načrt za objavo v re¬ viji primerno pripravljen. Mimo opisa modela in njegovega izdelovanja morajo biti tudi primer¬ ne risbe s sestavnimi deli, kosovnico, navedbo materiala, ki ga modelar pri izdelavi potrebuje, nadalje približni stroški in še po možnosti foto¬ grafija gotovega izdelka. Risbe so lahko narisa¬ ne kar s svinčnikom, važno je, da so mere točne in je navedeno razmerje, v katerem je skica risana. Sicer pa se o tem, kakšna mora biti tehnična risba, tako učite pri tehničnem pouku. Pripravite torej slikovni del tako, kot vas v šoli učijo. Vsakdo lahko pošlje uredništvu tako pripravljen načrt izdelka, mi pa bomo seveda morali preso¬ diti, če ustreza za objavo. Objavljene prispevke seveda tudi plačamo. Oglasite se, pišite nam ali pošljite načrte! Urednica TIM 188 POMORSKE DOGODIVŠČINE CICKA IN CACKA Poglavarjevega sina je videl, ko je počasi ple¬ zal po lestvah v največjo in najlepše okrašeno kolibo. Počakal je še toliko, da je splezal v no¬ tranjost kolibe, potem pa se je tudi sam po¬ vzpel za njim. Cicku je bilo takoj jasno, da nič preveč ne tvega, saj je bilo kolišče postavlje¬ no samo v vojaške namene. Žensk in otrok tod sploh ni bilo. Cicek je previdno, kot izkušen ste¬ zosledec, odprl bambusova vrata poglavarjeve kolibe. V kotu prostorne sobe je ugledal pogla¬ varjevega sina, ki je ležal na rogoznici ter pol¬ glasno prepeval. Cicek je naglo skočil naprej, zagrabil osuplega dečka za roke ter ga odvlekel do vrat. Nenadoma pa se je zaslišal hrup, ki se je vse bolj in bolj bližal. Ugrabljencu je spet pokril usta z dlanjo, saj se je upravičeno bal, da bo le-ta ob prvi priložnosti zavpil na pomoč. Sled¬ njič je Cicek tudi zapazil kolono, ki se je bučno vila nedaleč vstran. Spredaj so štirje domorodci nesli poglavarja na nosilih, za njimi so poveše¬ nih glav stopali Cickovi prijatelji s podmornice, zadaj pa so hodili vojščaki. Cicek je prav dobro videl Cacka, ki je spretno pogledal proti skri¬ vališču in se rahlo nasmehnil. To je bil znak, da je Cacek mlade morske volkove natančno po¬ učil o načrtu. Riše: DANE TUDJINA Cicek je ugrabljenega poglavarjevega sina krep¬ ko držal za roko in ga počasi vodil po lestvah. Ko sta srečno prikolovratila do tal, mu je z dlanjo pokril usta ter ga spretno odvlekel v svo¬ je prejšnje skrivališče. Tu je ugrabljencu zažu- gal, da mora molčati kot grob, ker ga bo sicer pošteno našeškal. Od sonca porjaveli deček je začudeno pogledal ugrabitelja, rekel pa ni ne bele ne črne. Cicka je počasi začelo skrbeti, kaj se je dogodilo njegovim sotrpinom. Prepričan je bil, da bi se morali vojščaki že davno vrniti z ujetniki, če bi vse potekalo v redu. »Upam vsaj, da se niso upirali, potem bi bila ugrabitev poglavarjevega sina brez pravega pomena!« Kolona z ujetniki se je ustavila sredi kolišča. Ujetniki so morali posesti po tleh, vojščaki pa so okoli njih zapičili svoja kopja. Poglavarjevo nosilnico so postavili na bližnjo vzpetinico. »Ra-ra!« je nenadoma zavpil debelušasti pogla¬ var. Cicek je začutil, da se je njegov ujetnik zdrznil in da je napel vse sile, da bi se mu izvil iz rok. »Oho, torej si ti le njegov sin Ra-ra!« je šepnil Cicek, čeprav mali ujetnik seveda ni razumel niti besedice. Poglavar je še enkrat poklical svojega sina, ker pa se le-ta le ni pri¬ kazal, je med vojščaki završalo. V . trenutku so se razkropili na vse strani in Cicek je pograbil ujetnika in ga vlekel proti šotoroma. TIM 189 Med tekom je Ra-ra naenkrat pogledal kvišku in prestrašeno zavpil. Cicek se je seveda takoj vprašal, kaj je tako neznansko prestrašilo ma¬ lega ujetnika. Ugledal je velikansko ptico z dol¬ gim ukrivljenim kljunom, ki se je divje zapo¬ dila prav proti Ra-raju. Dečka je nekajkrat ne¬ usmiljeno šavsnila po hrbtu ter ga podrla po tleh. Roparičin napad bi se nedvomno nesreč¬ no končal za poglavarjevega sina, ko bi se Ci¬ cek ustrašil le za trenutek. Tako pa je priseb¬ no pobral s tal odlomljeno vejo in začel neusmi¬ ljeno tolči po napadalnem ptičjem velikanu. Mlatil je toliko časa, da se je roparica slednjič tresla v smrtnem krču ter negibno obležala. Ra-ra je nemudoma začel očetu nekaj glasno razlagati, pri tem pa je neznansko krilil z ro¬ kami ter kazal kvišku. Trebušasti poglavar je z veliko težavo vstal, nato pa si je podrobno ogle¬ dal prinešeni plen. Ni si mogel kaj, da ne bi pomenljivo zažvižgal ter pokroviteljsko potrep¬ ljal oba lovca. Potem je presunljivo zakričal in vojščaki so v hipu odstranili kopja okoli Cicko- vih prijateljev. Dečki so svojo osvoboditev gla¬ sno pozdravili: »Naj živi naš prevejani vodja Cicek!« je še vmes zaklical Cacek in vsi dečki so pritegnili za njim. Vojščaki so se nato raz¬ kropili in čez nekaj časa prinesli pred svojega poglavarja velikansko količino posušenih rib, v velikih lesenih skodelah pa nekakšen mlečni iz¬ delek. Poglavar je z veličastno kretnjo roke po¬ mignil svojim mladim gostom, naj prisedejo. Ra-ra se je opotekaje pobral in si najprej pre¬ vidno ogledal ubito ptico. Nato je počasi stopil k Cicku, ga hvaležno pogledal ter mu stisnil de¬ snico. Cicek je bil prepričan, da se mu je na takšen način zahvalil za rešitev. Ra-ra je po¬ mignil Cicku, naj mu sledi, še prej pa mu je pomagal oprtati bogat lovski plen. Cicek je bil prepričan, da se sedaj lahko mirno vrne v ko¬ lišče skupaj z Ra-rajem. Mislil je tudi na to, da bo Ra-rajevo pričevanje o pravkaršnji rešitvi tako navdušilo poglavarja, da bo takoj velel osvoboditi njegove prijatelje. Počasi sta prikora¬ kala do vzpetine, na kateri je stala nosilnica z razjarjenim poglavarjem, ko so ju šele opazili. Malim junakom ni bilo treba dvakrat reči, tako naglo so posedli okoli poglavarja. »Poglejte,« je pokazal Cacek na ribe, »le kdo bo to jedel? Ver¬ jetno bi jih radi odrinili nam!« Cacek se je za¬ smejal: »Prepričan sem, da še nisi jedel tako dobrih rib. In pil tudi gotovo še nisi kaj tako dobrega, kot boš danes!« »O, ne, te brozge pa že ne bomo pili!« so se skremžili vsi hkrati. »Prijatelji, vedeti morate, da velja pri primitiv¬ nih plemenih takšen običaj, da ni vljudno zavr¬ niti ponujenih stvari.« »Kaj pa, če nas zastrupijo?« se je prestrašil Apetitek. Vendar pa novopečeni kuharski moj¬ ster ni dobil odgovora, ker je prav tedaj stra¬ hovito švistnil nad hjimi nekakšen podolgovati predmet. TIM 190 TRDI OREHI ZA BISTRE GLAVE' Pavle Gregorc KRIŽANKA Vodoravno: 1. poševnokoten enakostranični če¬ tverokotnik, 5. rudniška priprava ali posoda za vzdigovanje premoga, 9. stroga šolska kazen, 10. vinorodna rastlina, 11. pleskarsko orodje, 13. medmet, 15. pojav na nebu, ko neko nebesno telo za nekaj časa izgine v senci drugega ne¬ besnega telesa, 16. avtomobilska oznaka Zeni¬ ce, 17. tuja črka, s katero zaznamujemo neznan¬ ko v matematiki, 19. sla, 20. slovenska pokra¬ jina s podzemeljskimi jamami in apnenčastimi tvorbami v njih, 22. denarna enota v Poljski, 23. izolirano pritrjen prevodnik za oddajanje ali spre¬ jemanje elektromagnetnih valov, 25. oskrba kup¬ ca z naročenim blagom, 27. predstavnica skupi¬ ne rib hrustančnic s sploščenim telesom, ki ga obrobljata močno razviti prsni plavuti tako, da ima žival obliko romba, 29. unesek, obraba, iz¬ guba pri teži, 31. pripomoček lokostrelca za shranjevanje puščic, 33. izrastek na koncu tele¬ sa pri nekaterih živalih, 34. kemični znak za rubidij, 35. vrsta žabe, 37. prislov, 38. del te¬ lesa z določeno nalogo, 40. enica, 42. balkonu podoben prostor v gledališču, 44. žlahtni plin, ki ga uporabljamo za razsvetljavo (Ne), 45. Ober. Navpično: 1. nahajališče rude z napravami za izkoriščanje, 2. tuja kratica za »vse v redu«, 3. jakost, 4. nekovinski element s kemičnim znakom Br, 5. kontakt, spoj, 6. nenadno skrče¬ nje mišice, 7. začetnici slovenskega pisatelja, ki je napisal povest »Cvetje v jeseni«, 8. urad¬ na listina, ki daje izumitelju določene pravice, 12. namizno pregrinjalo, 14. slikarska barva, 16. drugo ime za živalski vrt, 18. tropsko drevo, ki raste v vzhodni Indiji, surovina za pridobivanje eteričnega olja, 19. poglavar, 21. utežna mera, cent, 22. znamenje, 24. šesta in druga črka slo¬ venske abecede, 26. ime slovenskega alpinista Kunaverja, 27. tkivo v sredini drevesa, 28. tre¬ tja potenca, 30. delavec v obratu za proizvodnjo opeke, 32. prostor za prodajo, 35. radioaktivna prvina (U), 36. velika veža ali dvorana, 38. or¬ gan vida, 39. kratica štiriletne revolucije jugo¬ slovanskih narodov, 41. nikalnica, 43. zadnja in prva črka abecede. BESEDE Z »IZO« Predpona IZO v tujih besedah izraža enakost. Grška beseda »isos« pomeni namreč enak. Tako pomeni beseda IZOBATA (izo + bathos = globina) črto, ki na zemljevidih veže vse točke z enako morsko globino, IZOHIGRA je črta, ki veže kraje s poprečno enako vlago, itd. IZODINAMA — IZOKLINA — IZOHIPSA — IZO- STATA — IZOHORA — IZOSEISTA — IZOBARA — IZOGEOTERMA — IZOGONA — IZOTERMA. Med gornjimi desetimi besedami, so v tem vrstnem redu skrite besede, ki pomenijo na¬ slednje: 1. višinska črta, ki- veže na zemljevidih vse toč¬ ke z enako nadmorsko višino, 2. na zemljevidih črta, ki veže vse kraje z enakim zračnim priti¬ skom, 3. črta na zemljevidih, ki povezuje kra¬ je s poprečno enako letno temperaturo. Poišči te tri besede. Takoj lahko preveriš, če si našel prave. Od prve besede vzemi šesto črko, od druge besede peto in od tretje besede spet šesto. Brane po vrsti dajo drugo ime za dvo¬ jico. TIM 191 NEPOPOLN RAČUN 1 2 3 4 ŠTIRI PRVINE V lik morate vpisati štiri kemične prvine, ki jih zahtevajo opisi. Vsaka beseda je sestavljena iz šestih črk, in sicer tako, da se druga trojica črk loči od prve le v eni črki. Primera: LONDON, TAKTIK. 1. nekovinski element, čigar najvažnejša ruda je apatit, nujno je potreben za razvoj rastlin in živali in ga dodajamo zemlji z umetnimi gnojili (P), 2. bela in mehka kovina iz skupine redkih zemelj ali lantanidov, ki se po tej kovini tudi imenujejo (La), 3. trda, toda zelo krhka kovina, ki jo dodajamo jeklu (Mn), 4. težka kovina, ze¬ lo odporna proti zraku, vlagi in kislinam, upo¬ rabljamo jo kot nadomestilo za platino (Ta). Ob pravilni rešitvi dajo črke na poljih s krogci kemično tovarno iz Podgrada pri Ljubljani. REBUS POSETNICA ERO PORTO — TREF Ero je bil v mladosti navdušen fotoamater, se¬ daj pa je v službi pri časopisu. Kaj je? PREMEŠANE ČRKE S POPRAVO URH je odšel na BARJE nabirat rastline za svo¬ jo zbirko. Kako se imenuje ta zbirka? (Rešitev dobiš s kombiniranjem velikih črk, vendar mo¬ raš eno črko spremeniti — nadomestiti z dru¬ go.) Andrej je pospravljal podstrešje in našel svoje stare računske zvezke. Pri prelistavanju je na¬ letel na domačo nalogo iz množenja. Zaradi vla¬ ge pa so bile nekatere številke skoraj povsem izbrisane in ni bilo moč ugotoviti, kakšni so bi¬ li računi. — Ali je možno s pomočjo števil, ki so še vid¬ na, najti prvotno obliko računov?, se je spra¬ ševal Andrej. Poskusil bom!, si je mislil in pre¬ pisal enega od računov. Namesto manjkajočih številk je vpisal črtice in nepopoln račun je bil potem takšen: — 1 — X 4 — 2 — 2 — 4 2 — 1 — — 3 — 1—9 — 5 2 Lotil se je računanja. Z upoštevanjem pravil za množenje in seštevanje mu je po krajšem času res uspelo najti prvotno obliko računa. Bo¬ ste znali to tudi vi? UGANKA V našem domu majhna hiša eno okno le ima, vendar skozenj lahko gledam širom celega sveta. REŠITVE IZ 3. ŠT.: ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: 1. veleme¬ sto, -ter, 4. šapa, 5. gonilo, 6. ulica, 7. kača, -zna, 9. navajenost. IZPOLNJEVANKA: 1. teren, 2. leska, 3. vidra, 4. zidar, 5. Jasna. Končni rešitvi: televizija, ekran. ŠTEVILA: 1. pustost, 2. latrina, 3. polpeta, 4. me- nažka, 5. ženička, 6. Katrica. Končna rešitev: ulomek. MATEMATIČNA IZPOLNJEVANKA: 1. koren-jak, 2. Pet-ula, 3. je-rmen, 4. In-dijci, 5. E-rjavec, 6. lok-avost, 7. krat-ivec, 8. tri-nog, 9. ni-tka. Končna rešitev: Jurij Vega. PRVE IN ZADNJE ČRKE: aeroplan, tastatura, raz- tezek, Torricelli, kataliza. Končna rešitev: An¬ tarktika. DIAGONALI: 1. omelo, 2. foton, 3. stolp, 4. do¬ tok, 5. oralo. Končna rešitev: motor. SKANDINAVSKA KRIŽANKA. Vodoravno: roma- nika, operater, stražar, sin, Ikar, kV, ki, gama, alk, Kra, IM, Mars, oljka, kolajna, mat, IS, bri¬ gadirka, atletika, Rika, Ca, beg, ona, Ba, talon, KA, ŽA, elita, Sasi, TK, ID, elektronka, rene¬ sansa. TIM 192