pa či eden ali drflgi pov ne zraste, na svoj kvar ga siliš. Sečiva
je najboljša za maloga kmcta. Črez leia njemi delo da, z najvek-
šim povom njemi plača i na slednje iz krompiša, burgunde itd.
največ haska si vzeme v zimi, za sebe i za živino. Što ma več
zemlje, naj li pova strmeno, ne samo za volo zrnja, tem bolje za
slame volo. Najboljše seno ne morc pri govedi nikdar punovrcd-
no nadomeščati slame. S tem ne pravimo, da bi seno ne bilo
potrebna zimska hrana, samo na to ščemo kazati, da bi boljšc
bilo tft pa tam nevolne travnike gori zorati, pognojiti, en čas je
povati, potem z novič v Iravnik piistiti, bi boljše bilo, kak od
leta do leta ž njih rožice pobirati.
Kit za lagve. Či lagcv nia malo razpoklino na dogi, se z
uspehom uporablja kit za lagve, šteri se napravi iz 25 delov Ioja,
20 delov voska, 40 delov svinjske masti in 25 delov presejanoga
lesnoga pepela. To se vse dobro zmeša ino se poškodovano
mesto na lagvi zamaže.
Svadba v Slov. Krajini.
Zvač (na Ravenskom), pozvačin (na Dolenskom). Pantlike,
robce si navesi. Ma bučko. Na črevlaj zvončeke. V rokah bot s
ježom. Deco preganja, pse besi, stOdence meri. Pride k hiši, pita
verta, či ga včasi pozna, či je gospodar doma. Naprej vzeme
kakšo staro knigo ali paper, začne šteti: Od Vučko Marka sam
poslani, naj vas i vašo familijo na malo goščenje pozovem, štero
mo prišestno nedelo odvečera držali. Prineste s sebom trde
mošnje, glasne gute, friške pete i ostre nože. Zato se nikaj ne
zgovarjajte, ar mo meli dosta stroška. Že devet dni devet bab
edno senico skobe, štere meso dobite, perje pa okoli hrama na-
stelem, Či bi šteri pijen grato i bi spadno. Šlo je vo 20 jagrov
na jagrijo. Strelili so lisico, lesica spadnola na vuka,, vuk na
jelena, jelen na ovco i ovca vu skledo. Ešče tri jagre smo poslali
zverino strelat. Eden je slepi, drOgi je plantavi, tretji pa nikaj ne
vidi. Te slepi de strelao, plantav de lovio, šteri pa nikaj ne vidi,
de noso. Mflra je pogorela, meli mo pečene ribe. Ne zgovarjajte
se, ar vidite, ka mo meli dosta stroška. Potem ponudi bučko verti
i se doli sede. Na cesti ponflja iz drUge bučke, vu šteroj je proso.
Či štoj naglo šče piti, pune lampe njemi naleti prosa. Pri hiši je

_• ^ ~w
inda sveia dobo 20—30 krajcarov. - Potem dale ide k drOgoj
hiši. Pozvani pošlejo na gostflvanje kokoši, piščance, rece, belice,
kisilak, smeteno. Dekla je hren pala. Pride pozvačin i pravi: To
je vrla dekla, joče se poleg hrena. — Pozvačin v Tornišči na
gostuvanje vkflp pobere deco, vu red postavi, vino njim da, naj
kričijo. Či bi ne bilo mraza, ne bi bilo zime, ka pa bi te bilo ?
pita pozvačin. Sosed odpreto okno doli zapera, pride ta pozvačin
i pravi: Kyar da iak brž doli zapirate, šteo sam vam mustače
malo pogladiti s kožov ježa.
Gostiivanje na Goričkom. V Dolencih kda na pisanje
idejo, sneha sebov pogače nosi. To so, prej, snehinske pogače:
za srečo. 2e polnoči idejo k snehi z mužikov. Okolidevete vore
prido k meši. Z mladoženci prideta dva fašenka oblečeniva, eden
za moška, drugi za žensko, obadva sta moška. Na placi pred
cerkvov norije delata. Po meši na poposki dvor prido z mužikov.
Družban ma bot, ne njem robec i korino, rogSv se zove. Pred
mešov ga prek da goslarom, oni skrb majo na njega. Po meši
rogev posvadbica dobi, ona pleše z njim i skače. S poposkoga
dvora idejo v krčmo. Svadbica skače i juvče; večer idejo k snehi.
Drugi den idejo na dom mladoženca. K^da idejo, ozdaleč proti
njim pridejo z borklami, z omelom kak peč pomečejo. Ednoga
driigoga pošprickajo, lehko so ne naše vere. Doma je ne pustijo
notri. \{a ste za liidi? pitajo. Dobri. Odked? Mate pravico? Što
je podpisani? Plebanošovo ime povejo. Pa što več? Za civilnoga
zakona so pravili ime notariuša. Potem je notri piistijo. K st°li
si sedejo. Dva starišina poleg eden ovoga, potem mladoženca,
starišica, driižban i posvadbica. Obprvim je župa. Jako dobra.
Potem govedina mrzla z repov rudečov. Povitice genjene, na
njih meso. Zelje z mesom. Celo noč jejo i pijejo. V gojdno sneha
pomeče hišo. Pleve njoj skoz notri nosijo, da duže de pometala."
Po zelji: Primi bratec kupico. Na tanjeri vrtanek, dar snehi. Te
pa mužikaške pridejo k stoli pobirat. Z bosmana od snehe dobi
vsaki eden falat, to je, prej, dar. Bio je eden madjar v Bfldinci
na gostuvanji. Čudno se je njemi vidlo, da so obprvim prinesli
kolbase, potem pa župo. Popevali so, prej, slobod jemali, jokali.
V Dolenci ne poznajo pozvačina. Ne zovejo prvle. Zdavanje je
inda v tjedni bilo z mešov. Zdaj že začnejo v nedelo zadvečera
priti. Po zdavanji idejo v krčmo Tam so do večera. Te domo
idejo. Te idejo goste zvat, po pet, kelko je že pozvanih. Vu vsa-
koj pozvanoj hiši pravijo: \{ redi bojte. I^da nazaj ide, znovič
zove, lepše je, či vkOp pridejo. Pozvani bogajo, ovak bi pravili
da se njim ceringa vnoža. Inda sveta so prvle pozavali pa so

prinesli meso, šunko, perece. S tov navadov so henjali. Svoje
je, prej, jo. — Prvle, kak idejo od hiše snehe, k mladoženci,
naprej pošlejo, kokoš. Sneha sebov nese dare, vrtonke (perece),
platno, robce, da na konci pri hiži mladoženca razdeli med stari-
šinami, posvadbicami i drflžbani. Na boti nesejo dare, šteroga od
trama sterejo. Sneha, kak pride v hišo, najobprvim ide po vodo,
dostakrat daleč vu kakšo grabo.
Gostuvanje na Dolenskom. Prvle, kak k zdavanji idejo,
zaročena pravi zaročniki, naj on bode mekla, ona pa sekira. Te
de, prej, mož vrli. — V Tornišči k zdavanji idejo v nedelo pred
mešov. V soboto v — noči — pelajo omar snehinski s velkim
kričom. Z cerkvi svadba k snehi ide. Pozvačin znovič zove goste.
Okoli štrte vore se začne gostiivanje. Naprej sedi mladi par,
starišinje i posvadbice : male dekličke do 12 let, belo oblečene.
V Tornišči, v Beltincih, Čerenšovcih velke posvadbice nega. Druž-
banje ne sedijo za stolom, oni dvorijo, tak i pozvačin. Pred
jestvinov starišin mladoženca na glas moli stolni blagoslov. Naj-
obprvim je govenjska župa, zatem meso s hrenom na vhrnji (smettini.)
Potem zelje s braskim mesom. Starišin mladoženca gori stane i
pravi: Draga svadba, či je mala, naj bode pri Bogi Oči draga.
Potem pride: kokošeča župa, vu njoj cela kokoš. Gosti si jo
sami razrežejo. Znovič stane starišina mladoženca i pravi: Blažene
device Marije ime, štera nam je porodila Jezuša, sebi na veselje
nam na dušno zveličanje. Potem pride drfigo meso, fanki. Pred
kašov stane starišina snehe i pravi: Draga svadba, prosim našo
snejo dariivati. Šteri pet forintov, šteri 3 forinte, eden forint tiidi
slobodno date. Nato stane sneha, kušne mladoženca, posvadbice,
starišine, potem vu redi vse goste, ki jo obdarujejo. Potem pri-
dejo povitice kisilakove, makove. S tepsijov vred je na stol de-
nejo. Potem pečeni piščanci, rece, brasko meso i kolbasi. Na
slednje pride Bosman. Na njem rože (cmer). Na bosman čtejo
evangelijom viizemskoga ponedeljka. Polovico bosmana razdelijo
gostom, orehe razsiplejo po hiši —- deci. Potom prinesejo vodo,
brisačo. Starišina pravi; To je čista voda z Jordana, vu šteroj
je sv4 Ivan K^stuša krsto. či se je šteri dnes nej mujvao, naj
se zdaj muje. — Na gostflvanji se dosta pleše. Polke, valcer^
radi majo. Je i nafodni ples: ,,Marko skače": Eden pleše, drtigi po-=
pevajo. Te ples že z navade ide. Okoli polnoči mladoženec s
snehov na počinek odide, ž vekšega vu šta!o. Oosti dale vkOp
ostanejo. Drtigi den v pnedeljek ide v Tornišči sneha v cerkev, k
spelavanji, kda domo pride, podne na kopanji kruh pa pogače deli decu
V Dolenci je spelavanje včasi po zdavanji. Prava je TOrniška navada.

- 54 -
Drtige navade. V Tornišči notri pošlejo ednoga dečka S
krblačov na glavi i pitajo: To je? Dajo njemi jesti, piti pa ga
vo lflčijo. Notri pošlejo posvadbico i pitajo: To je ? Odgovorijo:
Skoro. — Potem se primleta mladoženec, sneha, družban i po-
svadbica pa notri plešejo. Odgovorijo: To že. — Nikda so stari-
šini dosta znali gučati. Zdaj že mladi neščejo poslOhšati, samo
bi plesali. Prvle je ne vsaki za starišina bio. Zvflna roda so
dostakrat zvali. Zdaj je že vsaki dober. Kda od zdavanja iz cerkvi
idejo, sneha se na Ravenskom dotekne moža, da de nad njim
oblast mela. Domo idoč se pašči pod streho, da prvle pride, liki
on, ar mož ne de na druge gledo. — Se zna, ka je to prazno-
verna prepovedana šatringa. — Pri Sv. Jurji po zdavanji v cerkvi
vino pijejo pri oltari. Posebno Nemci majo to navado.
Bosman. Velke pogače, nacifrane, vse fele forme i testa.
Cmer to je pflšli z papira so na njem. Prvle, kak razno odidejo gosti,
ga razrežejo i vsakomi dajo. Ali ga pojejo ali domo nesejo. —
Okoli Sobote bosman krstijo. Po dugih prošnjah sam zvedo, kak
se to godi. Pri peči si eden belo janko na sebe potegne, glavo
drži, kak maček. DrGžban pa posvadbica držita bosman. Na bos-
mani je z papera pop s belov srakicov, knjigo drži vu rokah i
druge podobe. Začne se krst. Vu belo oblečeni pita: Odked je to
dete ? Posvadbica odgovori: Odked je to dete ? Si baba nora ?
Pita ov dale. Ona odgovori: Si baba nora? Na slednje s vodov
poškropi bosman. Eden se pa s meklov po njegovom hrbti spusti.
,,Prvičtivanjeu se na tretji, štrti den vrši ali prvi svetek
ali nedelo po gostOvanji. Na Dolenskom pravijo ,,prvešče" (čren-
sovci) i pridejo vKiip samo bližanji rod i ki so kakšo slOžbo vršili
na gostOvanji, kak družban, zvačin, posvadbica, starišina i posne-
halja. — Dosta iepih navad je na naših gosttivanjah a so ttidi
slabe. Najslabše je na Dolenskom vnogi ples i povsod to, ka brez
pijanstva se skoro ni edno ne dokonča. Lepe nevade držimo
gof, slabe odpravimo.
>•••••>••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••>«••••••*•••••••
'tM\ Smehšnice.
•\^i Mtiensnice. ; 1^9:
;! . Kolins^e dogodbc.
Tuhinec je pitao kolinskoga nošača:
,,Povejte mi, kde bi se dao lehko briti?"
^Po bradi", je bio kratki odgovon