■B
MAJ 2013
KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI CIRKULANE 2013
				
Predstavitev raziskave žrtev iz občine Cirkulane v 1. in 2. svetovni vojni	Mag. Martin Prašnički bo predstavil raziskavi žrtev 1. in 2. svetovne vojne iz občine Cirkulane	31. 5. 2013 od 19.-20. ure	Cirkulane	Društvo za oživitev gradu Bori
HAM FEST S59DDR, srečanje radioamaterjev	Tradicionalno srečanje radioamaterjev in prijateljev Radiokluba Cirkulane. Več na www.cirkulane. hamradio.si	1. 6. 2013 ob 14. uri	Radioklub Cirkulane, Pohorje 25 a	Radioklub Cirkulane
Športno društvo Cirkulane - občinska vaška turnirja	Turnir v nogometu (moški), turnir v odbojki (ženske)	1.6. 2013 ob 14. uri	Športni stadion Cirkulane	Športno društvo Cirkulane
Športno društvo Cirkulane	Ribolov	2. 6. 2013 ob 9.30	Športni park Cirkulane	Športno društvo Cirkulane
Slavnostna seja Občinskega sveta		5. 6. 2013 ob 19. uri	Občina Cirkulane	Občina Cirkulane
Osrednja občinska prireditev Dan šole Otvoritev Večnamensko turistično-prireditvene dvorane	Kulturni program Družabno srečanje z ansamblom Akordi	7. 6. 2013 ob 18. uri	Večnamensko turi-stično-prireditvena dvorana Prireditveni šotor	Občina Cirkulane OŠ Cirkulane
Dan oprešaka in povetice	Razstava oprešaka in povetice ter razstava ročnih del članic Društva gospodinj Cirkulane	9. 6. 2013	Prireditveni šotor	Društvo gospodinj Cirkulane
Razvitje čebelarskega prapora	Samostojna prireditev s kulturnim programom, povabljeni vsi donatorski delavci	9. 6. 2013 ob 10. uri	Večnamensko turi-stično-prireditvena dvorana ali prireditveni šotor	Čebelarsko društvo Cirkulane
Tabor mladinskega odseka	Izveden bo 2-dnevni tabor v sodelovanju z OŠ Cirkulane-Zavrč	11. 6. 2013	Naknadno	Planinsko društvo Cirkulane
Dobrodelni koncert	Tamburaši, Veseljaki, Kvinteri, Vlado Kreslin z Beltinško bando in Malimi bogovi	15. 6. 2013	Večnamensko turi-stično-prireditvena dvorana	Kulturno društvo Cirkulane
VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO
DRUŠTVO ZA OŽIVITEV GRADU BORE
KULTURNO DRUŠTVO CIRKULANE
ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE
OBČINA CIRKULANE
RADIOKLUB CIRKULANE
DRUŠTVO GOSPODINJ CIRKULANE
ČEBELARSKO DRUŠTVO CIRKULANE
DRUŠTVO REJCEV DROBNICE
PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, kijih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec
Spoštovane občanke, spoštovani občani in vsi bralci Glasila občine Cirkulane!
Čas hitro mineva in že v prihodnjih dneh pričenjamo praznovanje 6. občinskega praznika občine Cirkulane. Ob ponovnem pisanju uvodnika za naše glasilo me je vodila misel napisati v uvodnik vse, kar se ta trenutek dogaja v naši občini, vendar ugotavljam, da vseh zadev vseeno ni mogoče zajeti. Poskušal se bom omejiti na tiste najpomembnejše, ki vplivajo na razvoj naše občine.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da sem lahko zadovoljen s svojim delom in delom Občine, saj nam ponovno uspeva dosegati zastavljene cilje. Vse pa nam žal ne uspeva tako, kot bi si želel. Včasih imajo nekateri člani Občinskega sveta diametralno nasprotna mnenja ali stališča. Le redkokdaj se zgodi, da smo enakega mnenja, in včasih se zdi celo, kot da ne bi delali vsi za eno in isto občino. Žal moram ponovno poudariti, da še vedno ne morem mimo dejstva, da smo izgubili 309.000,00 € za projekt kurilnice na lesno biomaso, predvsem iz meni neznanega razloga. Po drugi strani pa sem se moral kot župan skupaj z Občinsko upravo zelo potruditi, da smo rešili ta problem na drugačen način. Uspeli smo s projektom energetske sanacije starega dela osnovne šole. Pri tem Občina nima nič manjših finančnih obveznosti, kot bi jih imela pri kurilnici na lesno biomaso. Kljub temu smo pridobili 195.000 € za energetsko obnovo starega dela šole, sama Občina pa bo dodala okrog 130.000 €. Skupno bo torej obnova stala okrog 330.000 €. Vesel sem tudi, da nam je kljub nesoglasjem uspelo zgraditi dvorano, ki jo ob osrednji občinski prireditvi predajamo uradno svojemu namenu. Gradnja se je pričela v letu 2011, zaključila pa jeseni 2012, tako da so dejavnosti naših učencev in vse ostale dejavnosti že stekle v decembru 2012. Vrednost dvorane je 1.886.000 €, kar je toliko, kot je bila pogodbena vrednost. Da se je splačalo denar vložiti v izgradnjo dvorane, ste lahko prepričani, vendar pa je vse odvisno od vseh nas, kako bo za dvorano
poskrbljeno v prihodnosti. Dvorana je lepa priložnost za razvoj več dejavnosti, saj bomo lahko še obogatili šport, kulturo in turizem. K razvoju teh dejavnosti lahko prispeva vsakdo, ki bo znal skupaj z Občino le-te izkoristiti. Sklep o graditvi dvorane je bil sprejet ob koncu prvega mandata s pogojem, da se prijavimo na peti javni poziv Razvoj regij, to je po zaključku prvega mandata. Opazil sem, da so se pri gradnji tako pomembnega objekta dogajale tudi politične kalkulacije, kar se v tako majhni sredini ne bi smelo goditi. Dvorano smo dobili sofinancirano iz naslova regionalnih spodbud v vrednosti 1.040.000 € in na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin za dve leti, kar je zneslo še nekaj več kot 300.000,00 €. Delež občine pri realizaciji graditve dvorane je bil nekje eno četrtino investicije, kar pa je zelo ugodno. Če tega denarja ne bi izkoristili za gradnjo dvorane, bi denar šel v druge občine in spet bi ostali brez velike pridobitve.
Ob pisanju uvodnika sem vesel še iz več drugih razlogov. Na razpisu za južno mejo smo bili uspešni s tremi cestnimi infrastrukturnimi projekti. Enega že uresničujemo skupaj z občino Videm v letošnjem letu. Projekt bo sofinancirala EU v višini 707.000 €. Celotna vrednost investicije znaša 843.256,68 €. Upam, da nam bo uspelo ta projekt tudi uresničiti. Dva projekta sta odobrena za naslednje leto 2014, in sicer obnova ceste skozi Gradiški Hum v skupni vrednosti 658.512 €, pri čemer bo EU sofinancirala 548.000 €, in cesta Gruškovec (Ržakov breg) v skupni vrednosti 678.161 €, od tega pričakujemo sofinanciranje s strani EU v višini 572.000 €. S temi projekti rešujemo velike probleme naših cest, kajti v nasprotnem primeru ne vem, kako bi jih brez teh uspešnih razpisov uspeli rešiti. Tukaj naj poudarim sposobnost Občinske uprave, ki je pripravljala projektno razpisno dokumentacijo skupaj z mano in s firmo Fima projekti, ki svojo nalogo zelo korektno opravlja. Žal pa
moram dodati, da nismo dobili odobrene vloge za kanalizacijo Dolane, kar bomo pa lahko kljub temu še lahko reševali v prihodnjem obdobju.
V letu 2012 so nas na področju Dolan ob Borlu prizadele poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Prizadetim smo priskočili na pomoč s proračunsko rezervo in jim pomagali pri odpravi posledic poplav. Prav tako se je letos spomladi pojavilo veliko plazov, ki smo jih rešili tam, kjer je bilo nujno - na zemljiščih, ki so v lasti občine -gre predvsem za cestne odseke. Ostalih plazov pa žal ne moremo rešiti, saj so za občino prevelik finančni zalogaj. Del plazu na cesti Okič-Slatina pa rešujemo skupaj z Direkcijo RS.
Tudi gospodarska kriza žal še naprej kaže svojo plat zgodbe, zato bo vedno težje uresničevati cilje, ki si jih drzno zastavljamo. Že uresničeni projekti so namenjeni priložnostim v razvoju, ki jih do sedaj nismo imeli. Vsaka nova pridobitev je priložnost, s katero poskuša Občina dati možnosti vsem, ki želijo delovati v kakršnem koli smislu za dobro skupnosti. Skrbimo za to, da bi se razvijalo druženje, šport, kultura in turizem, za kar pa so potrebni ustrezni pogoji. V lanskem letu smo predali svojemu namenu poslovno-stanovanjski objekt, zgradili tribune s slačilnicami, največja pridobitev pa je večnamenska
turistično-prireditvena dvorana. Priložnost je torej dana, le od nas samih je odvisno, ali jo bomo znali izkoristiti. Mnogi iščejo izgovore v krizi, sam pa menim, da nam je na razpolago samo čas, v katerem smo, kajti samo ta nam je odmerjen in prav zato ni izgovorov za zamujene priložnosti, ki se ne vračajo. Časa ne moremo zavrteti nazaj. Kljub negotovim in kriznim časom je potrebno najti poti, ki vodijo k napredku, razvoju in novim možnostim. Ne smemo stopicati na mestu, moramo naprej, kajti stopicanje na mestu je pot nazadovanja. Velikokrat nam omahovanje lahko spodnese priložnost, ki se žal ne vrne nikoli več, posledično tudi še tako želenega razvoja ni. Prav zato moramo biti smeli, moramo videti v prihodnost, si upati, včasih moramo celo po poti neznanega, nepredvidljivega in negotovega. Kdo si
zna pot natančno predstavljati in kdo jo je prehodil točno tako, kot jo je planiral? Verjetno ga ni med nami, ki bi na tem mestu lahko dal pritrdilen odgovor. Tega se pravzaprav ne da, saj vsi vemo, da se nam na še tako dobro začrtani poti lahko zgodi marsikaj, kar ni odvisno od nas, ampak od mnogih drugih okoliščin. Temu se moramo hitro prilagoditi in ubrati ustrezno pot, kije v tistem trenutku mogoča. Če tega ne storimo, storijo to drugi, mi smo pa priložnost, ki smo jo imeli, zamudili. Zato je potrebno vse sile usmeriti v to, da delamo skupaj, v dobro skupnosti še naprej, da se še bolj trudimo in ustvarjamo. Prav v tem smislu se na Občini trudimo uresničevati vse, kar je v dani situaciji mogoče. Odločitve, ki so sprejete, so pomembne predvsem za prihodnost. Mnogokrat so te odločitve nepoznavalcem nejasne ali
nelogične, vendar žal ni mogoče sprejeti drugačnih.
Tudi v prihodnje, spoštovane občanke in občani, vas prosim za podporo. Za podporo, ki jo uživam skupaj z Občinsko upravo in Občinskim svetom. Ta trenutek pa hvala, saj delamo tako, da razvoj usmerjamo v dobro bodočih generacij, v pogoje za mlade, ki bodo imeli tisto, kar potrebujejo za normalno življenje. Ko bodo mladi imeli te pogoje, bodo ostajali v domačem kraju, ki je najlepši na zemlji.
Čestitam Vam ob 6. občinskem prazniku in Vas z velikim veseljem vabim na prireditve in dogodke, posvečene prazniku in našim ljudem.
Vaš župan JanezJurgec
0 delu Občinskega sveta občine Cirkulane v prvem
četrtletju
V*
f / upan občine Cirkulane Janez Jurgec je v prvem četrtle-^.Jtju leta 2013 sklical dve seji Občinskega sveta občine Cirkulane. Najpomembnejši akt občine, to je Proračun občine Cirkulane za leto 2013, so svetniki sprejeli že na zadnji seji v mesecu decembru 2012, zato je v prvem četrtletju leta 2013 na sejah Občinskega sveta potekala razprava o tekočih zadevah, o katerih v skladu s svojimi pristojnostmi razpravlja in odloča Občinski svet.
Na 17. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 21. 3. 2013, je Občinski svet obravnaval 16 točk dnevnega reda. Občinski svet je sprejel Letni program kulture v občini Cirkulane za leto 2013, v katerem so določene sofinancirane vsebine in sredstva za kulturo v letu 2013. Za kulturo je v letu 2013 namenjeno 41.650 EUR. Sredstva so namenjena za: delovanje knjižnice na Ptuju, ljubiteljsko kulturo in občinski časopis.
Na isti seji je Občinski svet sprejel tudi Letni program športa v občini Cirkulane za leto 2013, ki je podlaga za
razdelitev sredstev za programe športa. Program določa dejavnosti športnih društev, ki se bodo financirale, in sredstva za leto 2013 v višini 18.250 EUR.
Občinski svetniki so po predlogu Centra za socialno delo Ptuj potrdili novo ceno storitve pomoč družini na domu. Cena se je znižala z 18,14 EUR na 15,98 EUR na uro, s tem, da cena za občino ostane enaka 9,07 EUR, za občane pa se zniža na 6,91 EUR.
V nadaljevanju seje je župan svetnike seznanil s Povabilom k oddaji projektnih predlogov za identifikacijo
nabora regijskih projektov v RRP 2014-2020, s Pogodbo o sofinanciranju investicije v novogradnjo OŠPP Dr. Ljudevita Pivka s telovadnico in s Poslovnim poročilom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Občinski svet je razrešil člana Odbora za okolje in prostor Franca Keka in imenoval novega člana Sama Kralja. Prav tako je Občinski svet razpravljal o višini plačila za zastavonošo in govornika in določil cene za grobni-no in uporabo vežice. Plačilo za zastavonošo in govornika se je na predlog svetnika zvišalo in znaša za zastavonošo 15 EUR neto, za govornika pa 30 EUR neto. Višina grobnine in uporaba mrliške vežice ostajata v letu 2013 nespremenjeni, na novo pa je določena možnost čiščenja vežice, ki znaša 20 EUR.
Na 18. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 25. 4. 2013, je
Občinski svet obravnaval 10 točk dnevnega reda. Osrednja točka seje je bil sprejem Zaključnega računa občine Cirkulane za leto 2012, ki so ga predhodno obravnavali tudi vsi odbori. Prihodki Zaključnega računa za leto 2012 so znašali 3,256 mio EUR, odhodki pa 3,385 mio EUR. Za namen investicije v Večnamensko turistično-prireditveno dvorano se je občina v letu 2012 zadolžila v višini 0,500 mio EUR in odplačala kratkoročni kredit za evropska sredstva iz leta 2011. Razlika med prihodki in odhodki se je pokrila iz ostanka sredstev po Zaključnem računu za leto 2011. Na računu Občine na dan 31.12. 2012 je ostalo 0,138 mio EUR sredstev. Leto 2012 je bilo v občini Cirkulane izrazito investicijsko, saj je bilo kar 62 % sredstev namenjenih za investicije.
Na seji je bilo obravnava-
no tudi Poslovno poročilo Osnove šole Cirkulane-Zavrč za leto 2012, ki sta ga podali v.d. ravnateljice Suzana Petek in računovodkinja šole. Svetniki so soglasno podprli kandidatko za delovno mesto ravnatelj a/ravnatelj ice OŠ Cirku-lane-Zavrč, dosedanjo v.d. ravnateljice Suzano Petek.
V nadaljevanju seje so se svetniki se-
znanili še z Letnim poročilom OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2012 in z Informacijo o trendih varnostnih pojavov in doseženih rezultatov dela PP Gorišnica v letu 2012. Zaradi obilice snega in visokih stroškov zimske službe je bil sprejet Sklep, s katerim so se prerazporedila sredstva v višini 63.000 EUR s postavke Vzdrževanje cest na postavko
Zimska služba.
Na obeh sejah Občinskega sveta je župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sprejetih sklepov Občinskega sveta in o aktualnih dogodkih v občini.
Ana Krajnc
V občini veliko škode povzročili plazovi
Občino Cirkulane so po letošnjih obilnih pomladnih padavinah prizadeli plazovi, ki so se sprožili na različnih lokacijah in parcelah ter povzročili ogromno škode. Ogrožene so nekatere stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, uničeni pa so tudi mnogi cestni odseki v občini, ki jih bo potrebno temeljito sanirati.
Občina je takoj po plazenju in prvih posledicah, ki so
se pojavile na terenu, opravila ogled in zavarovala tista območja, ki so ogrožala varnost ljudi. Na ustrezne ustanove so takoj po opravljenem popisu in ogledu terena poslali fotografije in koordinate plazov, ki so nastali na območju občine. Zdaj upajo na pomoč pri sanaciji plazov.
Občinska uprava
Gradišča
Spomladanska čistilna akcija po naseljih občine
X Tobčini Cirkulane so se v soboto, 13. aprila, številni ob-\ čani pridružili tradicionalni čistilni akciji. Pri izvedbi akcije so vodstvu občine pomagali vaški odbori. Dogovorili so se za zbirna mesta in odvoz odpadkov, ki pa jih je bilo letos mnogo manj v primerjavi z minulimi čistilnimi akcijami.
Po dobrih treh urah pobiranja in zbiranja odpadkov so se vsi udeleženci akcije zbrali pri Lovskem domu v Brezovcu, kjer se jim je za pomoč pri izvedbi čiščenja, za trud in dobro opravljeno delo zahvalil župan Janez
Jurgec. V občini Cirkulane so v letošnji spomladanski čistilni akciji nabrali okrog 30 m3 najrazličnejših odpadkov.
Besedilo in foto: TM
Odpadkov v naravi je vse manj, kar je pokazala tudi letošnja spomladanska čistilna akcija.
Uspešno izvedena Čistilna akcija grad Bori 2013
/čistilna akcija grad Bori 2013 je potekala v petek, 10. 5. >^>2013, od 16. ure naprej. Akcije se je udeležilo več kot 50 prostovoljcev. Odziv je bil velik in deloven. Uspelo nam je urediti, kar smo načrtovali.
Udeleženci so bili z različnih koncev Slovenije, različnih društev iz Cirkulan in ožje ter širše okolice. Malico nam je doniral Dušan Belšak, hrano so pripravili in dostavili iz Mesarije Kokol, postrežba in kava sta bili donacija gostilne Krona iz Cirkulan. Ivan Ogrizek, Halo-žanka d.o.o. Zavrč, je doniral pijačo. S svojo pomočjo pri
košnji je vsem udeležencem akcije dal svojo podporo tudi podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. Pridružil se nam je tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je s spodbudnimi besedami podprl akcijo in nam zaželel srečo pri oživljanju Bor-la. Župan občine Gorišnica Jožef Kokot pa nam je poslal pijačo. Čistilnih akcij se vsa
Udeleženci letošnje čistilne akcije na gradu Bori. Odziv je bil zelo dober.
leta udeleži tudi naš častni občan občine Cirkulane mag. Martin Prašnički. Vsem udeležencem in donatorjem se zahvaljujemo za sodelovanje
pri aktivnostih za grad Bori.
Besedilo in foto: Društvo za oživitev gradu Bori
Okrog grajskega poslopja so morali najprej pokositi visoko travo.
Uspeli so narediti vse, kar so načrtovali.
Vaški odbor Gradišča
Srečanje krajanov	nedeljo, 7. aprila, zbrali pri
Krajani Gradišč smo se v Emeršičevih na vsakoletnem
Tudi v Gradiščah so se krajani 13. aprila pridružili spomladanski čistilni akciji.	Foto: Arhiv Jurgec
srečanju. Prisotna sta bila tudi župan Janez Jurgec in koordinator vaških odborov občine Cirkulane Franc Milošič. Pregledali smo, kaj vse smo uspeli realizirati v letu 2012, ter začrtali smernice našega nadaljnjega dela. Na koncu smo sproščeno poklepetali, saj smo bili prisotni zadovoljni z delom odbora.
Čistilna akcija
Krajani Gradišč smo se udeležili čistilne akcije, ki je bila v soboto, 13. aprila. Zbrali smo se pri Štuhečevi kapeli in se razdelili v dve
w
skupini. Ob poti smo pridno pobirali smeti in ostale odpadke. Naša skupna ugotovitev je bila, da naši krajani že veliko bolj cenijo naravo, saj ni več toliko odpadkov, kot jih je bilo pred leti. Kljub zelo slabi udeležbi smo bili na koncu zadovoljni z našim delom. Upamo, da se bo čistilne akcije naslednje leto udeležilo večje število krajanov in da bo v naravo odvrženih še manj odpadkov.
Milan Jurgec,
VO Gradišča
Nepozabni dogodki iz Slatine in Malega Okiča
T 7"aška skupnost Mali Okič-Slatina in sekcija Stari običaji V smo letos pripravili kar nekaj dogodkov in prireditev. V februarju smo v Malem Okiču organizirali srečanje haloških šarg in rus s Ptujsko-Dravskega polja. Udeležile so se ga ruše iz občin Markovci in Gorišnica, šarge iz Leskovca in naše šarge iz Malega Okiča in Slatine. Za popestritev so poskrbeli domači muzikanti.
Kljub slabemu in deževne- vsakoletne čistilne akcije, mu vremenu smo pripravili Nabrali smo za dobro priko-našo tradicionalno veliko- lico smeti. Opažamo, da je nočno vizenico. Okrog vize- smeti in drugih odpadkov iz niče smo se zbrali najpogu- leta v leto manj, saj je akcija mnejši in najvztrajnejši.	prišla tudi v zavest krajanom,
Aprila smo se udeležili ki smeti več ne odlagajo kjer
V pustnih dneh so se v Halozah srečale haloške šarge in ruše.
koli, posebej pa ne v naše prelepe gozdove.
V maju smo pripravili naš tradicionalni prvomajski kres, ki se ga je udeležilo kar precej krajanov. Veselo dru-
ženje se je odvijalo dolgo v noč. Imeli smo dva kresova; enega v Malem Okiču in drugega v Slatini.
Rajko Lesjak
V Cirkulanah letos podpis gasilskih aneksov
\Ta sedežu občine Cirkulane je bil -L ^1 22. marca svečani podpis aneksov k Pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj za leto 2013. S podpisom aneksov so župani in podžupana petih občin Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci in MO Ptuj gasilcem iz vseh 24 prostovoljnih gasilskih društev zagotovili vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letošnjem letu.
Vsakoletni podpis aneksov k Pogodbi o opravljanju javne gasilske službe OGZ Ptuj je namreč svečani dogodek, ki ga lahko uvrstimo med pomembnejše dogodke na širšem Ptujskem. Osrednji nagovor je imel predsednik OGZ Marjan Meglič, ki je med drugim poudaril, da je s tem podpisom opravljeno veliko delo za gasilce in za lokalne skupnosti, ki se trudijo in podpirajo delovanje gasilske organizacije, pa četudi za to trenutno niso najboljši časi. Dodal je, da se gasilci ob takih priložnostih še kako dobro zavedajo odgovornosti do ljudi in okolja, v katerem delujejo.
Regijski poveljnik Janez Liponik, sicer tudi tajnik območne zveze, je poudaril, da so potrebe in želje za letošnje leto prenesli na občine, te pa so dejansko te realne načrte in pričakovanja tudi upoštevale. Tudi zato bistvenih sprememb v primerjavi z minulim letom gasilci ne
Na podpisu gasilskih aneksov v občini Cirkulane so se predsednikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku in predsedniku OGZ Ptuj Marjanu Megliču, pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, podžupana občine Cirkulane Davorin Tušek in Franc Milošič in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
pričakujejo. Financiranje ostaja v enakih okvirih, je še dodal Liponik, gasilci pa se bodo zelo potrudili, da opravičijo pričakovanja občin in leto 2013 zaključijo z dobro opravljenim delom in novimi pridobitvami.
Sicer pa bo vseh pet občin skupaj v letošnjem letu za delovanje gasilske organizacije in vseh gasilskih društev v
Podžupana občine Cirkulane v družbi podpredsednika in poveljnika PGD Cirkulane.
območni zvezi, hkrati pa tudi za naložbe v gasilska vozila in gasilske domove zagotovilo dobrih 794.000 evrov. Med letošnjimi večjimi gasilskimi dogodki in jubileji, ki bodo organizirani v okviru območne zveze, velja omeniti tudi velika gasilska slavja v Markovcih, Stojncih, Novi vasi pri Markovcih in Kicarju ter tudi slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila v PGD Draženci v občini Hajdina.
Vsakoletni podpis aneksov k Pogodbi o opravljanju javne gasilske službe OGZ Ptuj je
svečani dogodek, ki ga lahko uvrstimo med pomembnejše gasilske dogodke.	Besedilo in foto: TM
8
Glasilo občine Cirkulane
Na Ptuju izobraževanje zaključila nova generacija
gasilcev
"X /"organizaciji Območne gasilske V zveze Ptuj se je 21. aprila zaključil obsežen nadaljevalni tečaj za gasilca, mesec dni prej pa še tečaj za vodjo skupine. V oba tečaja je bilo vpisanih 110 tečajnikov. Osnovni tečaj za gasilca je zaključilo okrog 60 novih gasilk in gasilcev s širšega ptujskega območja, med njimi tudi mladi gasilci in gasilke iz PGD Cirkulane.
Bodočim gasilcem so predavatelji in inštruktorji skozi 'nešteto' ur predavanj in praktičnih vaj predstavili vse od osnov gasilstva in organiziranosti, gasilske taktike, zaščite in reševanja, zaščite telesa in dihal do prve pomoči, požarne preventive, gradbeništva in tehničnega reševanja. Podrobneje so se seznanili z nevarnimi snovmi in požari. Naučili so se, kako ukrepati v primeru požara in eksplozije. Spoznavali so gasilska vozila in opremo ter osebno zaščitno opremo gasilca. Posebej zanimivo pa je bilo na urah razvrščanja in nasploh na praktičnih vajah, ki so potekale v prostorih
ptujskega gasilskega doma in na dvorišču, kjer se prostovoljni gasilci zelo pogosto srečujejo.
Po zadnjem preizkusu znanja se je izobraževanje na Ptuju zaključilo. Nova
generacija gasilk in gasilcev je obogatena z novim in predvsem praktičnim znanjem o gasilstvu ter izurjena za osnovne naloge v zaščiti in reševanju.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Že 71. občni zbor PGD Cirkulane
*~Wuvodno pesmijo Mladih veseljakov se je začel letošnji M jrrAni volilni občni zbor članov in članic PGD Cirkulane, ki v zgodovino pišejo že 71. leto. Občni zbor so pripravili 16. februarja v družbi številnih gostov, podžupana občine Cirkulane Davorina Tuška, nekaterih občinskih svetnikov, regijskega poveljnika Janeza Liponika, Marjana Bezjaka iz OGZ Ptuj, občinskega poveljnika poveljstva Markovci Milana Majerja, poveljnika CZ občine Cirkulane Zorana Der-nikoviča in ravnateljice OŠ Cirkulane-Zavrč Suzane Petek. Pridružili so se jim še delegati okoliških gasilskih društev ter gostje s sosednje Hrvaške. Tudi po volitvah v vrhu PGD Cirkulane ni prišlo do sprememb. Še naprej bosta društvo vodila predsednik Anton Kokot in poveljnik Ivan Tetičkovič.
Zbrani so najprej prisluh- memben jubilej - 70-letnico nili predsedniku Kokotu, PGD. Ob tej priložnosti so ki je predstavil poročilo o izdali zbornik, v uporabo so delu in dosežkih gasilskega predali novo gasilsko vozilo društva v letu 2012, ko so v in pripravili osrednjo slove-Cirkulanah praznovali po- snost s parado, cirkulanski
Delovno predsedstvo na 71. občnem zboru cirkulanskih gasilcev je vodil Ivan Hemetek.
gasilci so se udeležili slove- nim gasilcem v Maribor in snosti ob Dnevu gasilcev na minulo leto zaključili v prije-Hajdini, gostili so srečanje tnem vzdušju, članic, na strokovno ekskur- Kokot je poudaril, da so zijo so se odpravili k poklic- skozi leto velik poudarek na-
71, OBČNI ZBOR PGD C!
	...	
		
Gasilci z dolgoletnim stažem v gasilski organizaciji, ki so prejeli posebna priznanja za 10, 20 in 40 let.
menili izobraževanju in skrbi za mlade v gasilskih vrstah. Spomnil je tudi na obnovo gasilskega doma in nabavo novega gasilskega vozila, ki je za društvo in krajane na tem gričevnatem območju še kako pomembna pridobitev.
»Pot do tega je bila vse prej kot lahka. Danes je priložnost, da se za dobro sodelovanje in pomoč zahvalim gospodu županu Janezu Jurgecu in njegovim sodelavcem. Zahvala gre Občinskemu svetu, vsem članom gasilskega društva in našim občanom za podporo. Za nami je 48 rednih sej Upravnega odbora. Kako uspešni smo dejansko bili, pa bodo ocenjevali naši člani in občani. Hvala vsem za podporo in sodelovanje v zadnjih letih,« se je zahvalil Kokot.
V MINULEM LETU 22 INTERVENCIJ, VELIKO PROSTOVOLJNEGA DELA OB LANSKIH POPLAVAH
Poveljnik Tetičkovič, ki cirkulanskim gasilcem poveljuje že polnih 10 let, je predstavil področje operative v letu 2012, ko so cirkulanski gasilci veliko napora in truda vložili v nabavo novega gasilskega vozila. Ob tem so pripravili še bogat kronološki zapis ob 70-letnici društva. Rdeča nit v letu 2012 pa je bilo praznovanje gasilskega jubileja. Ves čas so skrbeli za pripravljenost enot ob morebitnih intervencijah, z mladimi gasilci so se udeležili tabora gasilske mladine v Slovenji vasi, sodelovali so pri pripravi preverjanja ekip PP CZ v Cirkulanah in se ves čas dodatno izobraževali.
Predsedniku in poveljniku so se pridružili novi člani PGD Cirkulane, ki so na občnem zboru podali svečano izjavo.
V društvu so ponosni tudi na vse svoje člane, ki so napredovali v višji čin, uspešno zaključili enega od tečajev ter prejeli posebne plamenice GZS.
V	minulem letu so imeli 22 intervencij. Pretežno so posredovali pri travniških požarih, do katerih je, po besedah Tetičkoviča, prišlo zaradi človeške nepazljivosti in malomarnosti. Pomoč gasilcev je še kako prav prišla ob lanskem neurju, še posebej ob poplavah 5. in 6. novembra v Dolanah, kjer so prostovoljni gasilci opravili pomembno delo.
»Dober gasilec je le izobražen gasilec, ki je pripravljen pomagati sočloveku v nesreči,« je povedal Tetičkovič, ki so mu člani tudi po desetih letih zaupali vodenje poveljstva PGD Cirkulane. Ob njem ostajajo tudi predsednik Anton Kokot, podpredsednik Mitja Arbejter, podpoveljnik Peter Kelc in tajnica Monika Arbeiter.
ZAHVALE IN PRIZNANJA PRIZADEVNIM TER DOLGOLETNIM GASILKAM IN GASILCEM
V	Cirkulanah so Janez Li-ponik, Milan Majer in Ivan Tetičkovič podelili gasilska priznanja in zahvale. Med prejemnike so se vpisali:
Renato Grebenski, Denis Večerič in Peter Kelc - prejeli so priznanje za 10 let dela v gasilski organizaciji.
Stanko Vidovič je prejel
Kipec Florjana za Naj gasilko Moniko Arbeiter, ki v društvu vzorno opravlja delo tajnice.
priznanje za 20 let dela v gasilstvu.
Priznanja za 40 let so prejeli Peter Zmazek, Rudolf Vidovič in Milan Černivec.
V višji čin so napredovali Stanko Kolednik, Klemen Kolednik, Monika Arbeiter in Zoran Dernikovič.
Priznane tečaje imajo Olga Dernikovič, Zoran Dernikovič, Biserka Dernikovič Kri-stovič in Viktorija Lukman.
Priznanje III. stopnje GZS so na občnem zboru podelili Viktoriji Lukman, Biserki Dernikovič Kristovič, Kresnici Žlahtič, Sonji Kobe, Moniki Arbeiter, Robertu Kelcu, Stanku Koledniku, Ludviku Debeljaku, Zoranu Dernikoviču in Ivanu Brleku.
Priznanje II. stopnje GZS sta prejeli Silva Brlek in
Zdenka Tetičkovič.
Gasilsko plamenico III. stopnje je prejel Jože Kolednik.
Plaketo veterana sta za življenjsko delo prejela Daniel Polajžer in Rudolf Vidovič.
Posebno zahvalo je GZS podelila predsedniku Antonu Kokotu in poveljniku Ivanu Tetičkoviču za intervencije v lanskih poplavah.
POSEBNA POZORNOST JUBILANTOM, NAZIV NAJ GASILKA PA MONIKI ARBEITER
Posebna jubilejna darilca so prejeli vsi jubilanti v društvu. Za dolgoletno
delo v Upravnem odboru so se zahvalili Sonji Kobe. Kipec Florjana za naziv Naj gasilka si je v lanskem letu zaslužila Monika Arbeiter.
V PGD Cirkulane so sprejeli tudi nekaj novih članov; pridružili so se jim Martina Haring, Kristjan Kokot, Jan Le-vičnik in Emanuel Hotinski.
Ob koncu občnega zbora se je domačim gasilcem za opravljeno delo in dobro sodelovanje zahvalil podžupan Davorin Tušek, ki je med drugim poudaril, da je bilo leto 2012 zelo uspešno, tudi zaradi nabave novega gasilskega vozila. Potrdil je, da je sodelovanje z Občino dobro in da le-ta pomaga v
okviru svojih zmožnosti. Gasilcem je ob koncu nagovora zaželel uspešno delo na morebitnih intervencijah in nasploh uspešno leto 2013.
Besedilo in foto:
Tatjana Mohorko
V PGD Cirkulane imajo trenutno 100 članov; 10 pionirjev, 19 mladincev, 13 pripravnikov, 34 operativcev, 4 starejše gasilce in nekaj podpornikov.
Ljudski ples v Cirkulanah ne tone v pozabo
Ti yT nogi pravijo, da je bilo nekoč za ples več časa kot da-.LVjLnes, saj je življenje potekalo počasneje, moderna tehnologija pa še ni bila del vsakdana. Prav tako je bilo veliko dela na polju, ki so ga opravljali predvsem ročno, zanj pa potrebovali veliko ljudi. Po opravljenem delu so se s pomočjo plesa sprostili in pozabili na vse tegobe.
Nastop cirkulanskih folkloristov na območji reviji.
Ples je bil obvezen del družabnega življenja in ni je bilo priložnosti, ob kateri se ne bi zavrteli v ritmih polke in valčka. V Cirkulanah si prizadevamo, da se podobno godi tudi danes. FS Cirkulane KD Cirkulane se zato že pet let trudi, da kljub časom, ki so in ki morda prihajajo, ohranja to ljudsko izročilo še naprej.
Pohvalimo se lahko, da smo v tem času osvojili veliko
plesnih korakov, si nabrali še več izkušenj, stkali nove vezi prijateljstva, spoznali kulturo ljudskega plesa in petja doma in v tujini. Zato so bile potrebne številne vaje, trud in volja, ki je pri nas zagotovo nikoli ne zmanjka.
Letos imamo za sabo veliko nastopov. Nastopali smo na pustovanju na Ptuju, pred kratkim pa se, tako kot vsako leto, udeležili Območne revije odraslih folklornih skupin
v Majšperku. Naš zadnji nastop je bil na Hrvaškem, v občini Cestica. Publiko smo navdušili z novim spletom plesov iz Prekmurja.
Še naprej pridno vadimo, saj nas v mesecu juniju čaka pomemben nastop. KD Cirkulane namreč pripravlja odmeven dobrodelni koncert za Sonček, kjer bomo nastopali tudi mi. Poleti si želimo obiskati katero od folklornih skupin iz tujine, ki smo jo sami že gostili. Jeseni pa bomo pripravili tradicionalni koncert, letos že šesti.
Naš cilj je, da v prihodnje skupaj izvedemo še veliko nastopov, dosežemo veliko uspehov in se še dolgo ve-
selimo, kot se znamo. Zato bomo posebej veseli, če se nam boš pridružil/-a in nam pomagal/-a ohranjati raznoliko in bogato kulturno dediščino. Bežen pogled v slovensko plesno pomlad namreč kaže, da je ta v precejšnji meri zaznamovana s sodobnim plesom. Zavedati pa se moramo, da je »korenine« vsakega plesa potrebno iskati v ljudskih plesih. Pridružite se nam! Skupaj se bomo sprehodili skozi pisan čas običajev, pokukali v omaro narodnih noš, prisluhnili zvokom ljudske glasbe in občudovali tradicijo slovenskih ljudskih plesov.
Nina Gabrovec
Slovesnost Svete birme
w
^veta birma je zakrament prejema O daru Svetega duha. Ta dar je 4. maja v župniji Sv. Barbare v Halozah prejelo triindvajset birmank in birmancev.
Učenci so se na ta praznik skupaj s farnim župnikom Emilom Drevom pripravljali kar nekaj časa. Aktivno so obiskovali verouk, nedeljske maše, na koncu pa tudi devetdnevnice.
Veseli trenutek, potrditve v veri, je ovekovečil birmovalec kanonik Janez Lesnika, z njim pa je somaševalo še nekaj duhovnikov iz drugih župnij. Sveta daritev je bila še posebej lepa in svečana tudi zaradi pesmi, ki jih je prepeval domači zbor.
Nina Gabrovec
Birmanci iz župnije Sv. Barbare, ki so zakrament Svete birme prejeli 4. maja v domači župnijski cerkvi.	Foto: Tone
Toplina pri srcu
1 Mn iskrico v očeh in prisrčen nasmeh je potrebno zelo ^Jmalo - obisk, kramljanje in poslušanje. Človek v poznih jesenskih letih potrebuje pozornost kot majhen otrok.
Člani župnijske Karitas z gospodom župnikom Emilom Drevom smo v letu 2012 obiskali tri občanke, ki so doživele častitljiva leta:
-	ANO DEBELJAK iz Cirkulan - 90 let, ki je žal že umrla,
-	ANO KARO iz Cirkulan - 90 let,
-	MARIJO ZAVEC z Mej - 95 let, najstarejša občanka Cirkulan.
Počastili smo jih s skromnim darilom, vzeli smo si čas zanje in jim prisluhnili. Bile so presrečne. Vse to je za naše poslanstvo v Karitasu največje plačilo in srčna radost.
Marta Bratušek
Topel je bil tudi sprejem pri 90-letni Ani Karo v Cirkulanah.
Foto: Franc Tolič
Devetdesetletno Ano Debeljak so sodelavci Karitas še obiskali ob	Na obisku pri Mariji Zavec na Mejah, kije s 95 leti tudi najsta-
njenem častitljivem prazniku. Spomin nanjo bo ostal za večno.	rejša občanka v občini Cirkulane.
Pričeli smo zbirati besede za slovar belanskega govora
/čeprav se tudi v Halozah zaradi X^vprocesov globalizacije in modernizacije naš narečni govor počasi siromaši in pozablja, pa vendarle še poznamo in uporabljamo številne besede in fraze, ki pričajo o jezikovnem bogastvu našega kraja. In velika škoda bi bila, če bi to bogastvo izginilo za vselej ...
Prav zato je tako pomembno, da skušamo ohraniti to dragoceno dediščino tako, da jo zapišemo. Želja in zavest o tem sta že dalj časa prisotni med posamezniki tudi v naši občini. Končno je prišlo tako daleč, da smo se zbrali in povezali tisti, ki smo pripravljeni vloži-
ti svoj čas in energijo v skupen projekt za pripravo slovarja našega narečnega govora. Projekt poteka pod okriljem Društva za oživitev gradu Bori, predmet našega raziskovanja pa je govorica prebivalcev 13 vasi v občini Cirkulane. Ker smo poznani tudi pod imenom Belani, smo našo govorico poimenovali belan-ski govor. Narečno besedje, ki ga zbiramo, bo po eni strani dokument lokalnega govora v današnjem času, seveda pa si posebej želimo zapisati in ohraniti besede, ki so šle že skoraj v pozabo. To je najbolj značilno za besedišče s področja nekdanjega kmetovanja, starih obrti in skoraj pozabljenih običajev.
Končni cilj projekta je izdaja nareč-
nega slovarja, v katerem bomo predstavili govor Belanov na tak način, da ga bodo lahko uporabljali splošni uporabniki in jezikoslovci. Za tisk publikacije bomo skušali pridobiti finančna sredstva s prijavami na različne razpise, zbiranje gradiva pa bo temeljilo v osnovi na prostovoljnem delu sodelavcev projekta.
Pri delu se bomo najbolj opirali na ustne vire in s tem namenom bomo obiskovali predvsem naj starejše prebivalce naše občine, ki so najbolj avtohtoni govorci našega narečja. Vse, ki bi nam pri tem lahko pomagali, lepo vabimo k sodelovanju. Več informacij dobite na naslovu grad.borl@gmail.com.
Mira Petrovič
Strokovna ekskurzija po gradovih 2013
^ trokovna ekskurzija je potekala 20. aprila 2013. Ogledali Osmo si grad Rajhenburg, ki je v lasti občine Krško. Ta ga je v enem samem letu obnovila. Ogledali smo si stalno
razstavo o Trapistih, ki sojo pred našim prihodom.
Na otoku reke Krke v Kostanjevici na Krki smo imeli dobro kosilo. Potem smo se odpravili v Pleterje. V muzeju na prostem živijo v sožitju živali, oskrbniki in turisti. Muzej na prostem Pleterje predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. V Kartuzijanskem samostanu Pleterje smo si ogledali multivizijo o
ogled postavili ravno en dan
zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. Duhovno obogateni od bogastva narave in duha v Pleterjah smo se odpravili v Strugo, kjer nas je čakalo presenečenje. Sprejela nas je grajska gospa Eleono-ra Sobjeska z Rihemberka in Struge, ki nas je vse očarala s svojo neverjetno energijo in ljubeznijo do tega, kar počne. Po zanimivem programu/ ogledu gradu se je poslovila
		
		
17 h	mi s	
od nas s pesmijo, ki je tudi nam dala nov veter v sicer rahlo spuščena jadra. In ko smo v Kostanjevici vrgli v Krko kovanec, skovan na
Strugi, smo vsi verjeli, da se bo tudi Borlu enkrat spet pisala lepša zgodba.
SG, foto: Jernej Golc, Ivan Švajgl
Naša mlada umetnica Rinki Melika
T Tsak ima doma kakšen konjiček, od katerega si lahko V obeta tudi zaslužek. Ljudje so nadarjeni za marsikaj, a včasih tega žal sploh ne vedo. Zato je dobro poskusiti čim več stvari. Potrebujemo le nekaj ročnih spretnosti, malo domišljije in ustvarjalnosti, predvsem pa pogum. In potem lahko začnemo z izdelovanjem nakita.
Pred leti seje v podobno zgodbo podala tudi mlada ustvarjalka iz Dolan Melani Milošič, ki zdaj ustvarja pod umetniškim imenom Pinki Melika. Že kot mala punčka je kazala navdušenje nad ustvarjanjem. Všeč ji je bilo vse, kar je bilo povezano z ročnimi deli. Odkar pomni, je nekaj izrezovala, lepila, oblikovala, barvala, šivala, kvačkala, dekorirala, aranžirala in še kaj. Njene roke preprosto nimajo miru, saj želi vedno početi nekaj, kar je povezano z ustvarjalnostjo.
Mlada umetnica trenutno svoj prosti čas namenja izdelovanju nakita in raznoraznih dodatkov za male in velike. Pri svojem delu je uspešna in že dokaj poznana. Mnogi njeni umetniški izdelki so na ogled in naprodaj ob priložnostnih razstavah; vse kolekcije Pinki Melike pa so na ogled na njeni facebook strani.
(Več na; http://www.facebook.com/pages/Pinki-Melika-NaKiT-iN-dOdAtKi/167822053331816?ref=hl)
Nakit Pinki Melike si lahko v živo ogledate in tudi kupite na Ptuju, v Q centru, v trgovini Artist, po novem pa še v Ma-
Vse kolekcije mlade umetnice so zanimive, tudi tale poročna
riboru, v Luškarije Boutique & A rt Shopu. Nakit prodaja tudi preko svoje facebook strani - pinki mehka (nakit in dodatki). Vsako tretjo soboto v mesecu svoje unikatne izdelke prodaja tudi na ptujski tržnici. Naročila sprejema še preko e-pošte: pinkimelika.nakit@gmail.com.
Mladi umetnici želimo čim bolj spretne roke, veliko domišljije in veselja do ustvarjanja.
TM
Mlada umetnica iz Dolan, z umetniškim imenom Pinki Melika, trenutno svoj prosti čas namenja izdelovanju nakita in raznoraznih dodatkov za male in velike.
Nadarjenost Pinki Melike se kaže v njenih unikatnih izdelkih.
Radioklub Cirkulane znova organiziral tečaj in izpit
za radioamaterje
Prostore za izvedbo tečaja in izpita nike, sprejemnike, oddajnike, antene nam je brezplačno ponudila Občina in še bi lahko našteval. Kljub temu je Cirkulane, za kar se ji najlepše zahva- zanimanje vsa leta zelo veliko, kandidati ljujemo. Izpit za radioamaterje je zelo pa niso prihajali samo iz širše okolice zahteven, saj izpitna vprašanja pokri- Ptuja, temveč tudi iz okolice Maribo-vajo predpise in postopke radioamater- ra, Lenarta, Slovenske Bistrice pa tudi skih komunikacij, osnove elektroteh- iz Prekmurja. Mentorji, ki smo svoje
znanje in izkušnje skušali podajati v radioamaterskem duhu humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja, pomoči in sodelovanja, vsem novopečenim radioamaterjem še enkrat čestitamo in jih pozivamo, naj čim prej sedejo za radijske postaje.
w
1. JUNIJA SREČANJE RADIOAMATERJEV IN PRIJATELJEV
Radioamaterstvo je ljubiteljsko, ne-
poklicno ukvarjanje z radiom oziroma radiotehniko. Vendar je še mnogo več: aktivnost, gibanje, organizacija, izobra-
ževanje, ljubezen in tehnično razmišljanje skoraj treh milijonov ljudi obeh spolov, različnih starosti in poklicev v vseh državah sveta. Zato se radioamaterji tudi radi družimo.
V našem klubu tako že nekaj let prirejamo tradicionalno srečanje radioamaterjev in prijateljev Radiokluba Cirkulane HAMfest, ki bo letos v soboto, 1. junija 2013, na naši lokaciji v Pohorju 25 a od 14. ure dalje. Program bomo začeli s podelitvijo diplom novim operaterjem, sledila bo predstavitev dejavnosti, zanimiva predavanja in seveda druženje vse do jutranjih ur. Vabljeni.
Skupinska fotografija pred izpitom 13. aprila letos.
Foto: Arhiv Radiokluba Cirkulane
Boštjan Polajžer
Delavnice za trženje in povezovanje ponudnikov v Halozah
"X 7"LAS Haloze so v okviru projekta Znanje za razvoj Ha-V loz v aprilu pripravili tri različne tematske delavnice v sklopu Delavnic za trženje in povezovanje ponudnikov. K sodelovanju so povabili nekatere strokovnjake, ki so predstavili svoj pogled in usmeritve za razvoj in trženje, na delavnicah pa so odprli tudi razpravo o Lokalni razvojni strategiji za Haloze za obdobje 2014-2020. Udeleženci so imeli možnost s svojimi predlogi vplivati na oblikovanje LRS in vključiti svoje projekte v LRS.
V	večnamenski dvorani v Cirkulanah so 23. aprila spregovorili na temo varovanja narave. Uvodna razpravljavca sta bila Aleksander Koren iz Zavoda za varstvo narave in dr. Tanja Lešnik Štuhec, ProVital d.o.o.. Dan kasneje, 24. aprila, so se sodelavci LAS-a srečali v Majšperku. Izbrana tema je bil turizem. Svoje izkušnje na področju turizma je zbranim predstavil Peter Vesenjak iz podjetja Hosting d.o.o.. Tretja delavnica na temo vinogradništvo je potekala 25. aprila v občini Videm. Uvodni razpravljavec je bil dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.
V	uvodni delavnici na temo varovanja narave, ki je potekala v Cirkulanah, so prisotni prisluhnili Jerneju
Golcu, ki je predstavil program Leader in oba projekta, ki ju LAS Haloze izvaja v letošnjem letu. Nato je Aleksander Koren iz Zavoda za varstvo narave predstavil pomen in način varovanja narave ter projekt v pripravi. Gre za projekt na območju Nature 2000, ki bo obravna-
val revitalizacijo in varovanje travišč v povezavi s pašniki in visokodebelnimi sadnimi drevesi. Vsi, ki imajo zemljišča na območju Natura 2000 in bi se želeli priključiti s svojimi površinami k projektu, lahko izpolnijo obrazec v elektronski obliki.
Dr. Tanja Lešnik Štuhec je predstavila šest primerov dobrih praks, v katerih so na obravnavanih območjih izkoristili potenciale, ki jim jih nudi narava, v tržnem smislu, vendar z ohranjanjem narave. Slišali so predstavitev treh domačih (slovenskih) in treh tujih (avstrijskih) primerov dobrih praks. V nadaljevanju
so se zbrani razdelili v dve skupini in v obliki delavnice odgovarjali na vprašanji:
-	Kje vidite ključne tržne produkte iz Haloz v povezavi z Naturo 2000?
-	Kaj bi vi naredili z vašimi pašno-košnimi površinami in sadovnjaki?
Tema Varovanje narave kot razvojna priložnost Haloz je bila v Cirkulanah dobro sprejeta in delavnica uspešno zaključena. Zbrani so pridobili veliko novih informacij in uporabnih znanj.
(Vir: www.halo.si)
Utrinek z delavnice v Cirkulanah, kjer so razpravljali o varovanju narave in hkrati iskali nove priložnosti v tržnem smislu.
Na razstavi tudi dobrote iz Haloz
\T a Ptuju je od 16. do 19. maja znova dišalo po dobrotah IN slovenskih kmetij. 1173 razstavljenih jedi, ki so jih pripravili na 750 kmetijah po Sloveniji in v zamejstvu, je letos sodelovalo na razstavi, nagrajeni pa so bili 1003 izdelki.
Letošnja 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij je v minoritskem samostanu na Ptuju predstavila številne nagrajene krušne in mesne izdelke, sire, vino, žganje, sokove, olja, kis, suho sadje, marmelade, skratka najboljše, kar premorejo slovenski kmetje in kar ponudijo na svojih kmetijah. Letos je bila osrednja pozornost na razstavi namenjena dobrotam
Gorenjske, nekaj odličnih izdelkov pa so na ocenjevanje prinesli tudi iz občine Cirkulane.
Z vinom se je predstavila kmetija AS Arnečič iz Gradišč, s poltrdim sirom Sirko je sodelovala znana sirarka Milica Bedrač iz Slatine, z mešanim kruhom pa Blanka Arnečič, prav tako iz Slatine.
TM
fCRISHČNO VINOGRADNIŠKA KMETU« MAČIC
m.mmmii
Med vinarji iz Haloz je na razstavi sodelovala tudi kmetija AS Arnečič iz Gradišč.
E3
G RACI
VRIS iffi* SŠtiM
KMETU* MEČIC
msMkm
mmm
TRAME
KMETU* FAiiMR
muMsx $3 MU MM
Blanka Arnečič je za svoj mešani kruh prejela zlato priznanje.	krušnih dobrotah, na ogled pa so bili odlični izdelki, narejeni po
Foto: Rado Škrjanec receptih naših babic.
DRD Haloze - nova zloženka, spletna stran in občni zbor
T^Vruštvo rejcev drobnice Haloze je konec minulega leta .L/ izdalo svojo drugo zloženko, v kateri je v besedi in sliki predstavljeno delovanje društva. Predstavljena je kratka zgodovina društva, število rejcev in število živali, kijih redimo. V zloženki najdete ponudbo društva in rejskih kmetij; od plemenskih živali do izdelkov, ki jih ponujajo naši rejci.
Velik del zloženke je namenjen predstavitvi osrednje prireditve društva, to je Ov-čje-kozjega bala in dogajanja na njem. Na zadnji strani zloženke je opis posameznih pasem ovc in koz, ki so najpo-
gostejše pri naših rejcih. Zloženko smo izdali ob pomoči podjetja Halo in natisnili v nakladi 4000 izvodov. Izdajo smo financirali iz lastnih sredstev in delno iz sredstev razpisa občine Cirkulane.
V začetku tega leta je naše društvo vzpostavilo tudi svojo spletno stran: www.drob-nica-haloze.si. Na njej se zraven aktualnih dogodkov najdejo koristne povezave do preostalih spletnih strani: ministrstva, občine, Zveza rejcev drobnice, revija Drobnica ... Na spletni strani se nahaja tudi rubrika Prodam, menjam ... V nastajanju je celovita ponudba rejskih kmetij naših članov, kjer bo
obiskovalec strani lahko dobil celovito informacijo o ponudbi plemenskih, klavnih živali, o strižcih ovc in ostalo ponudbo ... Želimo si, da bi naša spletna stran služila tako naših rejcem, kot tudi ostalim ljubiteljem drobnice.
Na rednem občnem zboru društva, ki je bil 22. februarja 2013 na Vidmu pri Ptuju, smo pregledali lanskoletno delo in si zadali nove načrte za letošnje leto. Na zboru smo
podelili priznanja in zahvale društva. Dobitniki zahval za dolgoletno pomoč pri delu društva so: ADK d.o.o., Marjan Fuks s.p. in Janko Vidovič. Priznanji za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu sta prijela Branko Finžgar in Marija Kostanjevec. Za izjemne rezultate na državnem prvenstvu v striženju ovc pa smo podelili priznanji našima strižcema Katji Kokot in Jerneju Kokolu.
Društvo daje velik poudarek izobraževanju rejcev. V tem letu smo se udeležili dvodnevnega seminarja v Dobrni, ki ga je organizirala
Zveza rejcev drobnice Slovenije. Na seminarju so predavali profesorji z biotehniške, veterinarske in ostalih fakultet s področja kmetijstva in reje drobnice. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam predstavili naj novejše zakonske novosti in Evropske direktive s področja kmetijstva, veterine in reje.
Društvo je v sodelovanju z Biotehniško šolo Ptuj pripravilo v mesecu aprilu dvodnevno predavanje za rejce drobnice, ki je bilo namenjeno rejcem začetnikom in tistim, ki se šele odločajo
Vsem občankam in občanom občine Cirkulane čestitamo ob občinskem prazniku in vas vabimo na 11. OVČJE-KOZJI BAL, ki bo pred gradom Bori v soboto, 6. julija 2013.
za rejo. To izobraževanje in strokovna ekskurzija v maju sodita v ukrep 111 kmetijske politike EU. Na strokovni ekskurziji pod strokovnim vodstvom mag. Marjete Ženko iz KGZ Celje smo si ogledali rejsko kmetijo Aškerc, ki se ukvarja s proizvodnjo kozjega mleka in izdelkov. Ogleda-
li smo si še vzorčno urejeno ekološko kmetijo Poličnik in kmetijo Arbaiter, ki pa se ukvarja s prirejo mesa in mesnih izdelkov drobnice in divjadi. Nato smo opravili še ogled in degustacijo dobrot vinske kleti Zlati grič.
Ivan Hemetek, predsednik društva
Ocenjevanje vin in druge aktivnosti vinogradnikov
T Treme, sneg, suša, dež. Najbolj aktualna tema za pogo-V vor vsaj že od pričetka trgatve. Deževna jesen, dolga zasnežena zima. Sneg. Vsi smo ga že bili siti. In tako nam je vinogradnikom, takoj v januarju, neugodno vreme prekrižalo načrte.
Društveni vinogradniki v učnem vinogradu DVS Haloze pri sv. Ani v Velikem Vrhu
Že tradicionalno Vinceko-vo rez smo morali odpovedati v zadnjem trenutku zaradi obilnega snega. Zatorej vas že sedaj vabimo na Vinceko-vo nedeljo, v letu 2014, da se nam pridružite na strokovni delavnici rezi, ob prijetnem druženju. Vincekova rez bo prihodnje leto v Drenovcu na turistični kmetiji Pungračič, tudi če bo slabo vreme.
In tako kot na Vince-kovo, nam je sneg zagodel tudi februarja, ko smo imeli redni letni občni zbor v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Čez noč je zapadla dokaj zajetna količina snega in pošteno smo se »našvica-li«, da smo pripravili okolico
dvorane za pričetek občnega zbora. To razgibavanje nam je pospešilo apetit in po končanem uradnem delu občnega zbora so nam narezki zelo teknili. K temu se je prilegel tudi kak dober kozarec haloškega vina, ki ga naši člani zmeraj prinesejo s seboj.
Zadnjo pošiljko snega smo dobili 3. aprila in takrat smo se še vsi, bolj ali manj v zimskem spanju, spraševali, kdaj bo pomlad, in modrovali, kako bo letos pozna letina in trave ne bo potrebno kositi vsaj do sredine maja. A kot vedno, narava naredi vse po svoje in tudi letos je, kot vsa leta do sedaj. Trgatev bo, pa če hočemo ali ne, takrat, ko
bo grozdje dozorelo in nič prej. In veselo na delo.
ŽE TRIINDVAJSETIČ VINO PTUJ 2013 - LETOS 148 VZORCEV
Dvajsetega marca se je na ocenjevanju pomerilo 148 vzorcev vin, na kar smo zelo ponosni, saj se zavedamo, da se vedno več vinogradov
krči in tako se vinogradniške površine v Halozah vztrajno zmanjšujejo. Že triindvajsetič smo v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze pripravili ocenjevanje vin Vino Ptuj, ki se je že tradicionalno odvijalo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Trudimo se, da bi k sodelovanju privabili tudi vinarje iz
Tudi letošnja svečana podelitev je bila v refektoriju minoritskega	v-m^e f;.fg S£ e vjnar'em pridružil župan Janez Jur ec
samostana, kjer so se vinarjem pridružili tudi vinski vitezi.	J
drugih vinorodnih območij in da bi naše ocenjevanje obdržalo vsaj tak sloves, kot ga je imelo do sedaj. K temu največ pripomorejo naši vinogradniki in vinarji, ki prinašajo svoja vina na ocenjevanje, in seveda naši sponzorji in donatorji, ki nam s finančnimi in materialnimi sredstvi pomagajo, da izpeljemo tako velik dogodek.
ZNANI SO DOBITNIKI NAJVIŠJIH VINSKIH ODLIČIJ
Vzorce je ocenjevala 14-članska komisija, katere člani so bili priznani strokovnjaki in poznavalci vin. Ocenjevalna komisija j e svoje delo opravila na podlagi društvenega Pravilnika o ocenjevanju vin. Vina so bila ocenjena po metodi 20 točk, ki je
v Sloveniji uradno veljavna.
Na ocenjevanju podelimo tri najvišja odlikovanja, kijih imenujemo šampioni.
PUNGRAČIČEVIM ŠAMPION ZA SUHO VINO IN TUDI PRVAK SORTE
Šampiona za suho vino redne trgatve je letos prejela tu-ristično-vinogradniška kmetija Pungračič iz Drenovca v občini Zavrč. Nagrajeno vino je bil šipon, ki je bil istočasno tudi prvak sorte; prejel je oceno 18,32. Na kmetiji se ukvarjajo z vinogradništvom in s turistično ponudbo. Ponujajo kosila, narezke, gibanice, degustacije, oglede kmetije in prenočišča. Pun-gračičevi so nedavno povečali in obnovili svojo klet, ki je sedaj ena izmed naj večjih v
Spomladanski kop, april 2013.
Foto: Suzana A. Zamuda, Stojan Kerbler
daljni okolici. Tako se lahko ponašajo z veliko kapaciteto kleti ter vrhunsko kvaliteto svojih vin.
SLAVKO KOTOLENKO JE PREJEL ŠAMPIONA ZA POLSUHO VINO
Šampiona za polsuho vino redne trgatve je prejel Slavko Kotolenko. Njihova kmetija leži v naselju Dubrava breg v občini Cestica in je izključno vinogradniška kmetija. Njihovi vinogradi se razlegajo na naši in na hrvaški strani meje. Njihova vina so prav tako vrhunske kakovosti, kar dokazujejo številna priznanja in nagrade z ocenjevanj vina. Kot pa pravi gospod Slavko, je največje priznanje za vinarja, če ima pred trgatvijo večino sodov praznih. Nagrajeno vino je bil traminec, ki je prejel oceno 18,24 in je bil istočasno tudi prvak sorte. Kotolenkovi so na ocenjevanju prejeli še enega prvaka sorte, in sicer za modri pinot.
SLAVKO GOLOB, DOBITNIK ŠAMPIONA MED POLSLADKIMI IN SLADKIMI VINI
Šampiona med polsladkimi in sladkimi vini je letos prejel Slavko Golob iz Za-gojičev v občini Gorišnica. Njegovi vinogradi so v Za-
mušanih. Sodi med manjše vinogradnike. Nagrajeno vino je bil laški rizling - suhi jagodni izbor letnik 2011, ki je na ocenjevanju prejel oceno 19,80. Gospod Slavko je pri Sveti Ani v Velikem Vrhu naredil latnik, kije postavljen ob naši potomki naj starejše trte na svetu. Za njegov trud se mu še enkrat zahvaljujemo.
V pričakovanju nove letine vas vinogradniki lepo pozdravljamo in vas vabimo, da se nam pridružite na naših dogodkih, da se skupaj poveselimo in počastimo to našo žlahtno vinsko trto.
Suzana Arnečič Zamuda, DVS Haloze
V Društvu gospodinj ustvarjalni in delavni na vseh področjih
"V 7"sak človek ima svoj interes, ki ga uresničuje tako ali V drugače. Nekateri se ukvarjajo s športom, spet drugi z lovstvom ali ribolovom. V Društvu gospodinj Cirkulane pa se združujemo vsi, ki imamo interes v gospodinjstvu, pri ročnih spretnostih in podobno. Naše društvo si je na letošnjem občnem zboru zadalo smeli program, ki ga kar v velikih korakih uresničujemo.
Cirkulanske žene so v aprilu posadile svoj krompir.
Od letošnje pomladi nekateri znajo plesti košare iz vrbja.
V letošnjem letu smo že imeli kar nekaj aktivnosti. Tako so nekatere članice pekle slano pecivo za naše gasilce in njihov občni zbor. Nadalje se je odvijalo predavanje o osteoporozi in posledicah te bolezni. Naša članica Tončka Dernikovič je pripravila prikaz peke nekaj kvašenega testa, nekaj krompirjevega in čebulnega testa. Tudi v ročnih spretnostih nismo zaostajali, saj nas je naša članica Milka Petrovič naučila umetnost izdelovanja rož iz ženskih nogavic. V goste smo povabili tudi umetnico za izdelovanje umetnin in unikatov iz perlic, ki nas je naučila teh spretnosti. Nekaj naših članov se odločilo, da se nauči plesti košare iz vrbja. Teh spretnosti nas je naučil domačin Ferdo Dernikovič, ob pomoči gospoda Vidoviča iz Pristave.
9. JUNIJA RAZSTAVA IZDELKOV ČLANOV DRU-
ŠTVA CIRKULANSKIH GOSPODINJ
Da pa vse te umetnine in naši izdelki ne bi ostali nekje zaprašeni, smo se odločili, da jih prikažemo na razstavi ob 2. Dnevu oprešaka in poveti-ce, ki ga organizira naše društvo. Vse to se bo dogajalo v okviru občinskega praznika, in sicer v nedeljo, 9. junija, od 10. ure dalje v prireditvenem šotoru pred novo dvorano. Pri vseh teh aktivnostih sodeluje precejšnje število naših članov. Vendar nam je želja, da se nam pridružijo tudi mlajše gospodinje, ki si želijo izmenjave ročnih spretnosti, kakor tudi druženja.
V lanskem letu nam je naša članica Darinka Arne-čič odstopila del njive, na kateri smo v lanskem letu pridelali prve lastne pridelke in prikazali dobrote iz njih na 1. Dnevu krompirjevih jedi. Tudi v letošnjem letu smo dobili del njive za obdelavo in posaditev. Tako smo konec
aprila zasadili krompir, čigar seme smo sami pridelali, del pa nam je odstopila naša članica Olga Kolednik. Posadili smo še čebulček in nizki fižol. Skrb za njivo in delo na njej je letos prevzela Natalija Križnjak, ki bo koordinirala med člani in organizirala delo na njivi, kakor tudi vse aktivnosti na njivi.
Namen zasaditve njive pa je bil, da v jeseni spet pripravimo Dan krompirjevih jedi in povabimo tudi učence osnovne šole. Na prireditev ste vabljeni tudi vi, dragi občani naše občine, kakor tudi širše. Le tako bomo ponesli v svet mar-
ljivost haloške gospodinje in spretnost njenih rok.
Ob občinskem prazniku Vam želimo veliko zadovoljstva in osebnih uspehov.
Ivan Tetičkovič,
tajnik Društva gospodinj
Cirkulanske žene so se ob pomoči članice Milke Petrovič naučile izdelovanja rož iz raznobarvnih ženskih nogavic.
Sajenje krompirja ostaja prav zanimivo kmečko opravilo in nekaterim to delo gre dobro od rok.
Foto: Tetičkovič
Letine so vedno slabše
f M ima je letos podaljšala svoj običajni ritem, kar je zelo ^-vslabo vplivalo na razvoj preostalih čebel. Lansko leto se je vse mogoče zgrnilo na naše čebele, od slabe paše, nepričakovane gnilobe čebelje zalege, neučinkovitega zdravila proti varoji do dolge zime.
Zdravila, ki jih dobimo, so delovala približno 50 %. Še dobro, da so se nekateri čebelarji odločili za nakup drugih zdravil, ki pri nas niso priporočljiva, so pa dovoljena v EU. Uspešnost izbire zdravil se je pokazala ob koncu zime. Varoja neusmiljeno uničuje naše čebele, k temu pa prav tako pripomore opuščenost gozdov, saj se je bršljan po gozdovih že zelo razširil. Prav bršljan je namreč zadnja čebelja paša; ta med pa se zelo strdi in čebele se z njim pozimi ne morejo hraniti. V društvu delo poteka po predvideni poti, saj
smo opravili občni zbor in si zadali smernice za naprej.
Na občnem zboru smo podelili priznanji Antona Janše III. stopnje dvema našima članoma, Tanji Kolednik in Milanu Koledniku. Pripravili smo se na “Dan odprtih vrat”, ki je bil 16. 5. 2013 za Dijaški dom Ptuj, 15. 5. 2013 za Osnovno šolo Cirkulane in 18. 5. 2013 za vse krajane. “Dan odprtih vrat” je potekal pri našem članu Ivanu Jeren-cu v Gruškovcu.
Prav tako že potekajo priprave na razvitje prapora, ki bo 9. junija 2013 ob 11. uri v novi dvorani v Cirkulanah.
Čebelar Zvonko Mlakar v akciji.
Foto: Arhiv Kolednik
Čebelnjak Alojza Janžekoviča.
Prapor je že izdelan, akcija za njegovo nabavo poteka in upamo, da bo finančni rezultat ugoden.
V tem spomladanskem času je veterinarka gospa Vida Lešnik opravila pregled čebel na našem področju; po prvih ocenah je stanje dobro. Upad čebelje letos v Sloveniji 50 %, tudi v našem društvu ni nič boljše. Dobre letine ni pričakovati, saj je bila zima dolga, sedaj pa je vse hitro odcvetelo in čebele bodo slabo pripravljene na paše.
Čebelarji ČD Cirkulane
želimo krajanom lepo praznovanje občinskega praznika. Krajane, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa prosimo, da škropijo proti večeru ali zgodaj zjutraj, kot nas opozarja tudi fitofarma-cija.
Ohranimo te čebele, ki so nam še ostale.
NAJ MEDI!
Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane
Delovna akcija markacistov PD Cirkulane
■|y /T arkacisti Planinskega društva Cirkulane smo se na J.V.L delovni akciji zbrali v ponedeljek, 22. aprila. Za nalogo smo si zadali obnovitvena dela na Bračičevi planinski poti, od njene prve kontrolne točke v Cirkulanah do Gru-
škovskega burna.
Nameščali smo smerne table in markacije, ki so pri premagovanju poti največjega pomena, saj je dobro markirana pot najboljši priročnik na poti za vsakega planinca. Očistili smo tudi okolico poti, saj se je narava že prebudila in marsikje je vejevje
že zaraslo samo pot. Pri delu smo uživali. Čaka nas še urejanje ostalih delov poti, česar se bomo lotili v naslednjih mesecih.
Člani markacijskega odseka
Markacisti na delu, ko so obnovili del Bračičeve planinske poti.
Foto: Arhiv PD
23. nacionalni otroški parlament
/'"'Vtroški parlament je javna tribuna šoloobveznih otrok V_xna temo, ki jo izberejo predstavniki na državnem otroškem parlamentu. Pomeni obliko našega sodelovanja v družbenem dogajanju ter pridobivanje znanja o človekovih in državljanskih pravicah.
Mladi osnovnošolci s celotne Slovenije smo se 8. aprila 2013 zbrali v Državnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani, kjer je potekal 23. nacionalni otroški parlament (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pogovarjali smo se o temi »odraščanje«, ki je bila izbrana na lanskem NOP. Ptujsko delegacijo smo sestavljale: razpravljavki Ivana Ilec in Nika Kopajnik ter jaz kot novinarka - Jasna Gabrovec.
Zasedanje se je pričelo ob deveti uri s pozdravom vsem udeležencem NOP in predstavnikom visokih gostov. Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Nato smo se lotih dela, ki je potekalo v štirih skupinah. Vsaka skupina je razpravljala o svoji temi. Te so bile: med-
sebojni odnosi, ljubezen in spolnost, samopodoba in vpliv družbe nanjo ter prihodnost. Sledil je plenarni del zasedanja, kjer so razpravljavci prišli do različnih ugotovitev. Moji sovrstniki so javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živimo, se šolamo ah preživljamo prosti čas. Predstavili so svoja razmišljanja in ugotovitve, do katerih so prišli v delovnih skupinah. Nato je sledila razprava. Strinjali so se, da odraščanje samo po sebi ni le črno, saj se iz njega lahko veliko naučimo, veliko pridobimo. Najstniško obdobje je lahko zelo lepo, če sprejemaš prave odločitve, pri katerih je pomembno zaupanje staršev in sprejemanje odgovornosti. Prišli so do spoznanja,
da današnja mladina ne zaupa vase, tako kot bi lahko, pri tem pa imajo velik vpliv družba in mediji. Mladi moramo svoje težave zaupati starejšim (tudi osebam, ki jih ne poznamo prav dobro), saj se le-te ne bodo same rešile. Biti moramo samozavestni, odgovorni in odločni.
Ob koncu tega dela smo razglasih tudi temo naslednjega otroškega parlamenta. Največ glasov je dobila tema »razmere v družbi«.
Skupaj smo se zahvalili Državnemu zboru Republike Slovenije, da smo lahko
zasedah v njihovih prostorih in da so nam omogočili brezplačno kosilo v njihovi restavraciji. Zahvalili smo se vsem gostom za prisotnost in tudi vsem tistim, ki so prispevali gradivo za naše zasedanje.
Veselimo se naslednjega NOP, saj nas le-ta vzpodbuja k izražanju lastnih mnenj o pomembnih vprašanjih v času odraščanja. Ponosni smo, da so nas slišali odrasli politiki, obenem pa tudi, da so se slišala naša mnenja.
Novinarka 23. nacionalnega otroškega parlamenta:
Jasna Gabrovec, 9. a
»Dvakrat Vas izzivamo«
Če Vam je lanska zima povzročila nekaj preglavic, smo bili naj mlajši v vasi več kot zadovoljni z njenim obiskom. Tako so se naše zimske radosti, lumparije in vsakdanje veselje ob odkrivanju novih iger ter poti nadaljevale in nadaljevale. Resda prazniki niso bili obarvani z belo odejo, a smo se »takšne« odeje razveselili mesec dni kasneje. Mnogi ste lopato sprejeli kot obvezen pripomoček, mi pa smo se raje odločili za kombinezon in velike, udobne škornje.
In če smo se v decembrski številki občinskega glasila poslovili z okrašeno novoletno jelko, tokrat nadaljujemo z mesecem januarjem, kjer se je igra z novimi igračami pričela z velikim navdušenjem.
Naj mlajši smo raziskovali pisane gradnike in se spuščali po toboganu kar v domači igralnici. Veliki korenjaki smo spoznavali nove namizne igre in se urili v kuhinjskem kotičku.
Sredinčki smo se pogumno lotili lesenih sestavljank, spoznavali številke na uri ter se rokovali z zobozdravstvenimi instrumenti. Ob samem učenju pri igri v vrtcu smo še isti mesec gostili nove, velike prijatelje. Na naše povabilo so se odzvali domači lovci iz Lovske družine Cirkulane. In ker smo otroci že po naravi zelo radovedni, smo »to« sposobnost vsekakor izkoristili med njihovim obiskom. Lovca sta nam temeljito predstavila svojo obleko, opremo, delo in poslanstvo
Barvanje pirhov s tempera barvo.
Ko se smeškoti naselijo v naš kraj.
Ko si vzamemo čas tudi za odličen slan prigrizek.
Skrb za zdravo prehrano - sadna nabodala.
ter odgovorila na številna zanimiva vprašanja. Vsekakor lovci niso prišli praznih rok, česar smo se naj mlajši v vasi še posebej razveselili. S seboj so nam prinesli prikupne majhne ptičje hišice, ki so še istega dne pričele služiti svojemu namenu.
Prav tako smo meseca januarja organizirali pustno delavnico s starši. Z letošnjo pustno masko »Smeškoti« smo želeli motivirati ljudi v našem kraju in drugod. Preprosto, samo z nasmehom. To je tisto, kar otroci najraje počnemo - bolj kot je nekontrolirano, slajše je. Zato, dragi odrasli prijatelji, bodite nasmejani in preprosti. Bodite iskreni in spontani. Bodite takšni, kakršni znate biti. Tudi z letošnjo pustno
masko smo skupaj z otroki, vzgojitelji in starši iz Vrtca Zavrč osvojili 2. mesto na 20. Fašenku v Cirkulanah. Nagrade smo bili vsekakor veseli in že pridno kujemo načrt za zabaven piknik na našem dvorišču.
Ko smo se od pusta poslovili, so na naša vrata trkale nove priprave in novi nastopi. Bližal se je mesec marec, ko naše mamice praznujejo svoj praznik. In kot je že v naši navadi, smo jim tudi letos pripravili krajši literarno-glasbeni program. Kot prvi so na »oder«, v prikupnih kravatah in metuljčkih, prikorakali najmlajši iz skupine Malčki Palčki. Ob prepevanju vzgojiteljic so plesno rajali v krogu in na hudomušen način prikazali izgubljene co-
patke. Kmalu so sledili Škrati s pesmico o malem zvončku in deklamacijo o srčku. Kot tretji so se predstavili živahni Sončki s prijetno pesmico »Mamica, kaj na ti kupim?« in z bogato deklamacijo o medvedku. Kot pika na i so se predstavili še največji iz naše hiške, skupina Pikapolonice. Zapeli so pesmico o sinički in nadaljevali z deklamacijo o mami. Po nastopu smo naše mame obdarili s prikupnimi in unikatnimi darili. Otroci skupine Pikapolonice pa so svoj nastop nadaljevali še ob prireditvi za materinski dan na OŠ Cirkulane-Zavrč ter se širši publiki tudi podrobneje predstavili.
Ob koncu meseca smo medse ponovno povabili gledališčnike iz Maribora (ekološko-kulturno društvo Za boljši svet). Ob prikupnih in nadvse zanimivih rekvizitih smo ob pomoči prijetnih igralcev spoznali »Kakšnega okusa je sonce?«. In če je mesec marec bil dokaj natrpan, smo v takšnem tempu in ritmu nadaljevali še v norčavi mesec april.
Najprej smo se pripravljali na velikonočne praznike z barvanjem pirhov. Tokrat smo izbrali različne tehnike »poslikave«. Segli smo po tempera barvi, mekolu, čebulnih olupkih, potiskali servietno tehniko, vse skupaj pa »zapakirali« na hudomušen način.
In ker je meseca aprila sonce že pošteno pričelo služiti svojemu namenu, smo nadaljevali celoletni projekt pohodništva. Tako smo se večkrat podali na pustolovske poti, s tem pa si prislužili štampiljko več v naši knjižici. Ni potrebno poudarjati, da smo bili gibalno že dovolj dobro ogreti, zato smo se ob koncu meseca preizkusili še v tekaških sposobnostih na
spomladanskem krosu OŠ Cirkulane-Zavrč. Otroci smo se pošteno borili in s seboj, zasluženo, odnesli velike medalje.
Otroci iz skupine Škrati počasi zaključujemo s celoletnim projektom »V ustih zobek se blešči - Zdrav mlečni zobek«. Skozi vse leto smo prisluhnili različnim pravljicam in deklamacijam o zobkih, ki nam jih je na zanimiv način predstavila teta Helena iz Zobozdravstvene ambulante Ptuj. Ob vsakokratnem obisku nam je temeljito pregledala zobke, nam pomagala pri umivanju le-teh ter nas poučila o pravilnem umivanju zobkov. In ker si otroci zelo radi umivamo zobke, je bil obisk pri domači zobozdravnici zagotovo nujen. Tako smo se nekega dopoldne odpravili do Zobne ambulante Cirkulane, kjer sta nas prijazni gospe, Željka in Danica, prav prijetno sprejeli. Videli smo ordinacijo, instrumente, s katerimi se redno rokujeta, in tisti veliki, usodni »stol«, ki marsikomu pričara strah in trepet. Vsekakor med našim obiskom tega ni bilo zaslediti, saj smo otroci zbrali dovolj poguma in glasno rekli svoj »AAaa«. Srečanje je bilo nadvse zanimivo, poučno, a vendarle sproščeno in z eno veliko štampiljko več na roki.
Otroci iz skupine Pikapolonice smo v letošnjem šolskem letu izpeljali kar nekaj celoletnih projektov, ki se počasi prav tako zaključujejo. Ker otroci zelo radi poslušamo pravljice in prebiramo knjige, smo se lotili projekta »Bralna značka v vrtcu«. S projektom so vzgojiteljice poskušale spodbuditi ljubezen do knjige, omogočiti aktivno preživljanja prostega časa, nas naučiti vztrajnosti in vzdržljivosti, predvsem pa
Ob dnevu zemlje smo posadili cvetlice.
nam širiti obzorja besednega zaklada.
Tako je naša »Zelena torba« potovala od otroka do otroka, od družine do družine. V sami torbi sta bila knjiga, ki smo jo skupaj s starši prebrali, in zvezek, v katerega smo kasneje ilustrirali prebrano pravljico, zgodbico. Ko smo »domačo nalogo« s starši opravili, smo se vrnili v vrtec, kjer smo pred svojimi vrstniki pravljico, zgodbico obnovili in jo predstavili.
Prav tako smo najstarejši otroci sodelovali v projektu »Pasavček«, zato smo v ta namen medse povabili gospoda policista. Obnovili smo sedenje v otroškem varnostnem sedežu, se naučili pravilne hoje po pločniku, hoje po cesti, kjer pločnikov ni, ter spoznavali pomen prometnih znakov. Naše druženje je bilo zelo zabavno, pestro, a nadvse prijetno.
Če smo bili v začetku šolskega leta še malo plahi, tega ob bližajočem se koncu več ne moremo trditi. Iz posteljice smo preskočili na velike ležalnike, iz plazenja v pogumne korake, iz nekaj številk že na pravo veliko štetje.
V mesecu maju bomo velik poudarek namenili giba-
nju. Tako bomo otroci Vrtca Cirkulane opravili še kar nekaj zanimivih pohodov po domačih cestah, z nahrbtniki na ramenih. Vsekakor bomo vreme pridno izkoristili tudi za igro na domačem igrišču, predvsem pa se naužili še zadnjih uric, preden se bodo bodoči Minimaturanti poslovili od nas. Še preden se od nas zares poslovijo, bo sledila zaključna zabava tega šolskega leta, skupni izlet s starši in sodelovanje na spomladanskem krosu vrtcev na Ptuju.
In sedaj, ko je sezona na terasi »končno« odprta, ko nas cvetoči travniki nežno božajo, ko je vonj po pokošeni travi toliko bolj dišeč, Vam želimo, da se umirite in preprosto uživate. Pravzaprav, ne da Vam želimo, temveč Vas izzivamo. Dvakrat Vas izzivamo - začnite uživati, vsak dan.
Foto in besedilo:
Kolektiv Vrtca Cirkulane
T
Spoznavajmo države EU
V soboto, 11. 5. 2013, je na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju potekala prireditev v organizaciji Turističnega društva Ptuj in Mestne občine Ptuj z naslovom Spoznavajmo države EU, kjer smo mladi osnovnošolci in dijaki iz Podra-
vske regije v okviru projekta Spoznavajmo države EU predstavili vseh 27 držav, članic EU.
Vse nastopajoče in zbrane obiskovalce je na začetku prireditve nagovorila ptujska mestna svetnica Tatjana Vaupotič in evropski poslanec Ivo Vajgl. Nastopil je tudi mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karol Pahor.
Vsaka šola je imela svojo stojnico, kjer so lahko obiskovalci dobili veliko informacij
o zgodovini naj starejšega mesta posamezne države. Kot najmlajši nastopajoči so našo državo Slovenijo na zanimiv način predstavili otroci iz vrtca Ptuj. Naša šola je sodelovala z državo Grčijo. Predstavili smo glavno mesto države Atene in grške simbole. Na odru smo zaplesali tradicionalni grški ples sirtaki. Po kulturnem programu smo se odpravili v "Evro-park", kjer smo najprej slavnostno dvignili evropsko zastavo, nato pa smo v zrak spustili nešteto balonov.
Bil je zelo lep in zanimiv dan!
Jasna Gabrovec, 9. a
Red je vedno pas pripet
npudi v tem šolskem letu sodelujemo -L v mednarodnem projektu Pasav-ček. Projekt je potekal skozi celo šolsko leto. Naučili smo se veliko novega o varnosti v prometu. Zdaj vsi vemo, kaj je red - RED JE VEDNO PAS PRIPET.
Učenci 1. razreda so o projektnem delu povedali tole:
-	Všeč mi je bilo, ko smo barvali pobarvanko o prometu. (Tamara, Sebastjan)
-	Naučila sem se, da moramo biti vsi v avtu pripeti. (Valentina, Eva)
-	Izdelali smo avto iz kartona. Z njim se
pelje na izlet moja družina. Vsi smo pripeti. (Tjaša)
-	Izdelovali smo prometne znake, ki smo jih videli v okolici šole. (Jan, Nina)
-	Všeč mi je bila risanka o zeleni luči. (Jan)
-	Z atijem sva naredila lesenega pasavč-ka. (Julija)
-	Pogledali smo si prometne nesreče. (Nik B.)
-	Ne smemo se igrati na cesti. (Nela)
-	Prišel je policist in pogledali smo si
filme in risanke o prometu. (Taja)
-	Naučila sem se, da med vožnjo ne smem hoditi po avtobusu in šolskem kombiju. (Zala)
-	Užival/-a sem, ko sem izdelal/-a vozilo iz das mase. (Tilen R„ Lucija)
-	Obiskal nas je policist. Sedeli smo v otroškem sedežu in se naučili pravilno pripeti. (David, Niko)
-	Naučil sem se prometne znake v bližnji okolici šole. (Blaž)
Učenci 1. a in 1. c razreda z učiteljicami
Projekt Pasavček - razstava.
Foto: Dragica Kolednik
Športni dan - rolanje
V sredo, 8. maja, smo izvedli športni dan. Namenjen je bil učencem L, 2. in 3. razreda. V Cirkulane smo povabili šolo rolanja »Lucky Luka«.
Učenci so bili navdušeni. Povedali so tako:
-	Prvič sem rolal. Bilo je super. (Žan, Aljoša)
-	Všeč mi je bilo, ko smo se igrali igrice. (Zala, Maja)
-	Rolam rad, ker je zanimivo. (Nik B.)
-	Vozili smo se okrog ovir. (Valentina)
-	Rada se rolam, ker je to zdravo za telo. (Eva)
-	Super mi je bilo igranje hokeja. (Tilen R., Julija, Janja)
-	Všeč mi je bila igrica črni mož na rolerjih. (Jan, Taja, Alen, Nik A.)
-	Prvič sem rolala. Starše sem prosila, da mi kupijo rolerje. (Tamara)
-	Z rolerji že znam zavirati. (Sebastjan)
-	Potrebovali smo rolerje, čelado in ščitnike. Bilo je lepo. (Nela, Tilen K.)
-	Naučil sem se ustaviti. Delal sem limonce. (David)
-	Vozila sem slalom. Prestopali smo rožice. (Tjaša)
-	Naučil sem se osnove rolanja. Bilo mi je zelo všeč. (Tian, Neja)
Učenci 1. a in 1. c razreda z učiteljicami
Športni dan, rolanje.	Foto: Metka Kokol
ŠPORTNI DAN
Na športnem dnevu sem se imela zelo lepo. Z rolerji smo se igrali različne igre: črnega moža, semafor, pajek plete mrežo ter poplava, sonce, letalo, dinozaver. Imeli smo tudi dva odmora. Na športnem dnevu sem se zelo razgibala.
Rebeka Stumberger, 3. a
ŠPORTNI DAN
V sredo, 8. 5. 2013, smo imeli v šoli športni dan - rolanje. Učilo nas je pet učiteljev. Naša skupina je imela učitelja Tadeja. Najprej smo se dobro razgibali. Nato smo se zapeljali en krog po igrišču. Razdelili smo se v tri skupine po več otrok in igrali štafetne igre, nato pa še hokej. Naša skupina je zmagala. Učili smo se tudi ustavljati. Sledil je odmor. Na koncu smo se preobuli, pospravili opremo in odšli v šolo. Na športnem dnevu sem se imela zelo lepo.
Lea Finžgar, 3. a
LOV NA ZAKLAD
Zunaj je postajalo topleje. Ana, Klara, Zoja in Jan so premišljevali, kaj naj počnejo. »Moj dedek mi je nekoč pripovedoval, da se v vasi skriva zaklad. Lahko bi ga šli iskat,« je povedala Zoja. »Odlična zamisel!« so vzkliknili vsi naenkrat. Poiskali so dedkov zemljevid in se odpravili v gozd. Našli so jamo, kjer bi moral biti zaklad. Hodili in hodili so po dolgi jami. Na poti so srečali jamskega kralja. Povprašal jih je, kaj počnejo v jami. Svetoval jim je, kje naj zaklad poiščejo. In res so ga našli. Z zakladom so se veseli odpravili domov. Zaklad hranijo še danes, če ga že niso kje izgubili.
Katarina Golc, 3. a
Moja najljubša žival je kuža Medo. Star je eno leto. Ima majhen, košat rep. Po hrbtu je črn, po trebuhu pa bel. Glavo ima sivobelo, z dolgo dlako. Živi v svoji pasji hišici. Najraje je pasje konzerve in klobase. Ko pridem iz šole, je zelo vesel, če se z njim igram z žogico. Medo je zelo igriv in rad odnaša copate.
Alen Meznarič, 3. a
za
MOJA ŽIVAL
Imam psičko, ki ji je ime Aja. Je svetlo rjave barve in ima daljšo dlako ter košati rep. Psička bo letos stara devet let. Spi v hiši, rada pa je tudi zunaj. Zelo rada je brikete in meso. Aja je prijazna in igriva. Čeprav ni hudobna psička, laja na druge pse in neznane ljudi.
Lara Vidovič, 3. a
A

Moj maček Jaka je velik, svetlo siv maček, z belimi lisami in velikim, košatim repom. Ima belo glavo, ki je tako velika, kot on sam. Je lep in zelo košat. Živi zunaj, včasih pa pride tudi k meni v hišo. Je brikete ter miši, če jih ulovi. Zelo je len in rad spi.
RADA IMAM ČOKOLADO
Čokolada, res imam jo rada!
Ko si košček daš v usta, se ti srce stopi in telo umiri.
Čokolada, res imam jo rada!
Ko jo zagledam, se končno zavedam, da brez čokolade živeti mi ni, ker mi srce ob njej ponori.
Čokolada, res imam jo rada!
Avtorji: Andreja P., Alen M., Niko P., Tamara P., Dunja K., Marina V., 4. a
(v okviru sobotne šole)

Kaja Belšak, 3. a
Moja najljubša žival je kuža Medo. Star je eno leto. Ima majhen, košat rep. Po hrbtu je črn, po trebuhu pa bel. Glavo ima sivobelo, z dolgo dlako. Živi v svoji pasji hišici. Najraje je pasje konzerve in klobase. Ko pridem iz šole, je zelo vesel, če se z njim igram z žogico. Medo je zelo igriv in rad odnaša copate.
Alen Meznarič, 3. a
NESREČA V VRTCU
Bilje lep sončen dan, bila je sreda. Bili smo zunaj na igralih pri vrtcu. Igrali smo se in lovili. Jaz sem se lovil s prijateljem Janom. Ko sva se lovila, se je pripetila nesreča. Zelo hitro sem tekel in z nogo zadel ob tobogan. Poškodoval sem si koleno. Pritekla je kri in močno me je peklo. Čez nekaj minut sem opazil, da imam na rani polno peska. Vzgojiteljica mi je koleno očistila in umila. Kmalu zatem so prišli po mene starši. Vzgojiteljica je mami povedala, kaj se je zgodilo. Doma mi je mama na rano dala obkladek.
To je bil zelo boleč dogodek in je zame res nekaj posebnega.
Jure Bezjak, 4. a
MOJA DRUŽINA
V moji družini je 7 članov: mama, ata, brat, babica, dedek, prababica in jaz. Naša družina je posebna po tem, da so v njej 4 generacije ljudi. Ata je zaposlen, ostali pa delajo na manjši kmetiji. Na kmetiji si pridelamo zelenjavo in sadje za lastne potrebe. V prostem času gledamo televizijo, gremo na izlet ali pa k dedku in babici na Hrvaško. Drug na drugega se jezimo zjutraj in zvečer, ko čakamo na kopalnico. Drugače pa smo zelo povezani in dobro sodelujemo.
Anja Petrovič, 4. a
ISKANJE OGROMNEGA KAMNA
Nekega dne je prišel k meni na obisk sošolec Igor. Igrala sva se. Spomnil sem se, da bi lahko poiskala ogromen kamen. Zraven sva vzela lopato, motiko, vedro in kladivo. Ko sva začela kopati, sva z lopato začutila ogromen kamen. Kopala sva naprej. Za pomoč sva prosila mojega očeta. Vsi trije smo kamen dvignili in ga dali v vedro. Odnesli smo ga v najin skrivni prostor. Tam smo odkrili, da je skoraj zlate barve. Skrila sva ga na varno in odšla. Igorje odšel domov, jaz pa sem še kar naprej razmišljal o najini veliki najdbi.
Niko Petrovič, 4. a

Pelin je od 60 do 100 cm visoka rastlina grenkega okusa. V naravi preživi veliko let, je trajnica. Presajamo samo mlade rastline. Liste in rumeno cvetoče poganjke nabiramo od poletja do zgodnje jeseni. Je sestavina ene izmed alkoholnih pijač. Pelin uporabljamo za zdravljenje nekaterih obolenj, predvsem pa ob slabem apetitu, proti slabi prebavi, kadar imamo težave z želodcem in jetri. Čaj pripravljamo tako, da prelijemo 1-2 žlici posušenih zelišč z vrelo vodo in namakamo od 10 do 15 minut. Pijemo trikrat dnevno pol ure pred obrokom.
Raste na obrobju travnikov, ob poteh in cestah.
Podatke zbrala: Bernarda Letonja, 5. a
Kaja Slapničar, 3. a
Najbolj čudne sanje - šolski spis
V soboto popoldne smo se odpravili po nakupih in zagledala sem ljubko živalco, hrčka. Po mojem vztrajnem prigovarjanju so mi ga starši le kupili. Do doma se mi na njem ni zdelo nič kaj čudnega, dokler nisem hrčka prinesla v svojo sobo. Začelje govoriti in jaz sem mu odgovarjala nazaj. Nekaj časa sva se navajala drug na drugega, potem pa sva se zabavala že skoraj noč in dan. Starši in sestra so bili malo začudeni, saj so bili prepričani, da imam skrivnega prijatelja. Vedno, ko so vstopili v sobo, sva bila tiho. Na obisk sta prišli moji dobri prijateljici Bernarda in Andreja. Pogovarjale smo se in hrček je seveda v pogovoru sodeloval. Bernarda me je razveselila z novico, da bo prespala pri meni, saj so starši odšli na službeno pot. Zvečer sva hrčka tudi umili, mu pokrtačili kožušček in zobe. Zraven smo jedli še sladkarije. Dodelili sva mu ime Miki. Naslednjega dne smo se spet zabavali, dokler nista popoldne prišla Bernardina starša. Vsi smo se prijazno poslovili.
Sanje so trajale vse, dokler me sestra ni zbudila in rekla, da je čas za šolo. A še prej sem napol v spanju pomislila na hrčka in vprašala, če je nahranjen. Skupaj sva se nasmejali tem mojim sanjam.
Zala Bedrač, 5. a
Šipek je do tri metre visok trnast grm, doma je v Evropi, zahodni in osrednji Aziji ter severni Afriki, udomačil pa se je tudi v Severni Ameriki. Pri nas cveti od maja do julija, dozori pa septembra in oktobra. Cvetovi so veliki in široki, rožnate barve, redko pa tudi beli. Ko plod dozori, rečemo mu birni plod, je jajčast, gladek in rdeč. V plodovih se skriva seme. Šipek je bogat z vitaminom C, uporabljamo ga za čaje.
Domača imena so še babji zob, divja roža, pasja gartroža ...
Podatke zbrala: Mateja Golc, 5. a
Ko bom velik/-a, bom ...
Veterinarka, saj je to poklic moje prihodnosti. Karolina
Živinozdravnica, saj je to zabavno. Iva
Farmacevtka, ker bi tako pomagala drugim. Zala H.
Rad bi bil napovedovalec, saj veliko govorim in vadim na domačem mikrofonu. Včasih pa TV kar utišam in napovedujem sam. Nino
Policistka, ker imajo lisice. Manuela
Živinozdravnica, ker imam rada živali. Andreja
Rad bi postal mizar, ker me les zabava. Sašo
Veterinarka, ker imam rada živali. Zala B.
Učiteljica, ker imam rada otroke in bi predajala svoje znanje naprej. Mateja
Astronavt, saj bi odkrival vesolje. Mai
Vojak, ker imam že od malih nog rad vojake, vozil pa bom džip. Lukas
Elektroinštalater, ker je elektrika zabavna in dosti zaslužiš. Peter
Veterinar, ker bi pomagal bolnim živalim. Segal Policistka, ker me ta poklic veseli. Bernarda
To so želje učencev 5. a razreda.
Karin Purgaj, 3. a
laž Mil
Warum nicht auf Deutsch? Es macht Spalš!
Učenci naše šole so se letos ponovno odzvali povabilu Osnovne šole Cestica s
sosednje Hrvaške. V sredo, 8. maja 2013, so že drugič nastopili na prireditvi Max
sucht den Superstar, kjer se mladi pevski, plesni, igralski, športni in drugi talenti predstavijo v nemškem jeziku. Našo šolo je letos ponovno zastopala mlada pevka Mi-nea Gabrovec s pesmijo Ich leb‘ im Traum.
Mladi gledališčniki Ana Petrovič, Vanja Anžel, Lara Bogataj, Luka Kokot in Alex Žnidarič so se uspešno predstavili že 16. marca 2013 v Narodnem gledališču Varaždin na 10. jubilejnih tridnevnih mednarodnih gledaliških igrah Theaterspiele OŠ Vi-
dovec. Za predstavo O, die nervigen Eltern so besedilo v nemščini napisali kar sami. Njihova mentorica je učiteljica Vesna Koren. Čestitamo jim za odličen nastop in promocijo naše šole.
Oba projekta podpira društvo EKULT - Europaischer Kulturkreis.
Cilj projekta je popularizacija nemškega jezika, ki je za naše geografsko področje z več vidikov zelo pomemben.
Zinka Štumberger
Spominjam se...
(pripoved o doživetju)
Zgodilo se je meseca septembra, ko sem bila stara pet let. Bilje lep jesenski dan. Zvečer mi je mami povedala, da grem v vrtec. Rekla sem, da ne grem nikamor in da bom ostala doma. Nato mi je povedala, da to ne bo mogoče. Bila sem zelo jezna in žalostna, zato sem ji vrgla v glavo svojega medvedka in odšla spat v svojo sobo.
Naslednji dan je bil ponedeljek. Očka me je zbudil in rekel, da morava v vrtec. Začela sem jokati in se muliti ter kričati obenem. Ko sem videla, da tako ne bom nikamor prišla, sem se šla umit in obleč. Šla sem v avto, sedež vrgla na tla in sedla. Na poti do vrtca so naju ustavili policisti. Gospod policist me je pogledal in videl, da nisem v sedežu in da nisem pripeta. Obšel me je strah. Očka meje moral pripasati in spraviti v sedež. Policist meje opozoril, da se moram vedno pripasati.
Odpeljala sva se do vrtca. Slekla sem sijaknico, se preobula in z očijem sva odkorakala proti igralnici. Ko sva odprla vrata, sem zagledala veliko otrok in dve vzgojiteljici. Vzgojiteljica, ki ji je bilo ime Marta, meje vzela v naročje. Začela sem kričati, naj me spusti, saj nisem mali dojenček. Nato sem zagledala majhno deklico z rjavimi lasmi, ki se mi je nasmejala in se skrila.
Obrnila sem se in videla, da očka ni več. Hotela sem oditi za njim, ampak so bila vrata trdno zaprta. Vzgojiteljica Marta mi je povedala, da pridejo po mene ob pol štirih. Mislila sem si, da ne more biti tako hudo. Pogledala sem proti tisti deklici, ki se mi je prej skrivala. Igrala se je s kockami. Pomislila sem, da bi lahko bili dobri prijateljici. Nato sem se odpravila k njej,
jo pozdravila in prisedla. Ugotovila sem, daje stara toliko kot jaz in da ji je ime Neli. Skupaj sva se igrali in pripovedovali sva si različne zgodbe. Nato sem se predstavila še drugim deklicam in fantom: Nuši, Greti, Tii, Ani, Gloriji, Aljažu, Blažu, Kristjanu ... Vsi so bili super in prijazni. Skupaj smo se igrali do pol štirih, ko so prišli po mene. Potem pa nisem hotela domov. Vzgojiteljica mi je povedala, da bom prišla tudi naslednji dan. Pomahala sem novim prijateljicam in prijateljem ter se odpeljala domov.
Že v avtu sem povedala, kako mi je bilo v vrtcu všeč in doma sem to ponovila tolikokrat, da so znali že vse na pamet. Od prvega dne dalje sem bila v vrtcu raje kot doma.
Katja Hercog, 8. a
1 *
bi, ®
§1,
f'
f j , , f
4, / p*
u
as
vJ..
5 —r ■
KT
•ti
-S
Športni dan
V mesecu aprilu so nam športni pedagogi pripravili športni dan. Opisala bom, kako je potekal.
Imeli smo tekmovanje v teku na 60 in 600 m. Ko sem izvedela, da bodo z nami tekmovali učenci iz Zavrča, sem se zelo prestrašila, saj sem že prej imela strahove, da me bo premagala sošolka Nina.
Ko smo bili v učilnici, nas je učiteljica vprašala, če imamo vse, kar potrebujemo. Potem smo se odpravili na športno igrišče. Na tribunah smo odložili nahrbtnike. Ker smo imeli še nekaj časa, smo jedli sendviče. Ko so nas poklicali na ogrevanje, smo sendviče pospravili. Odšli smo se razgibavat. Po razgibavanju smo tekli na 60 m. V skupini smo bili štirje. V tej skupini sem bila prva. Potem smo se odpravili nazaj na tribuno in navijali še za druge učence. Čez nekaj časa so nas spet poklicali na igrišče. Tokrat je šlo zares. Pred nami so tekli tretješolci. Učenci iz Cirkulan niso bili najboljši. Potem smo bile na vrsti deklice 2. razreda. Pred startom me je bilo zelo strah. Nisem poslušala atijevega nasveta, ki mi je rekel, da najprej počasi, potem pa vedno hitreje. Jaz sem se že od začetka zelo zagnala. Na koncu mi je zmanjkalo moči. Vseeno sem dosegla tretje mesto. Potem so tekmovali še drugi učenci, mi pa smo močno navijali. Na koncu je bila podelitev medalj. Dobila sem bronasto medaljo. Tako je bilo konec športnega dne. Z rezultatom pa sem bila vseeno zadovoljna.
Taja Potočnik, 2. a

_______^
Na Boču
Ko so bile počitnice, smo bili na Boču. Hodili smo peš. Od planinskega doma smo se odpravili na razgledni stolp. Od tam je bil čudovit razgled. Potem smo se počasi odpravili nazaj do planinskega doma. Tam smo malicali. Nato smo se igrali z žogo. Čez nekaj časa je mama prinesla odejo in smo šli počivat. Proti večeru smo se utrujeni vrnili domov.
Simon Petrovič, 2. a
Babičin rojstni dan
V soboto zjutraj smo se začeli pripravljati na babičin rojstni dan, saj je praznovala 50 let.
Pripravili smo ji veliko presenečenj. Podarili smo ji knjigo

in rože. Največje presenečenje sva ji pripravili midve s sestro Majo. Zapeli sva ji pesmice skupin Čuki in Modrijani. Babica je bila zelo vesela. Vsi skupaj smo se imeli zelo lepo.
Lara Hercog, 2. a
Na potovanju
Med počitnicami sem bila v Švici. Imela sem se zelo lepo. S prijateljico sva se igrali, skakali na trampolinu, bili sva v trgovini. Ko sva prišli domov, sva šli na visečo mrežo. Šli smo tudi v živalski vrt. Tam sem videla volka, medveda in polha. Odpravili smo se tudi v toplice, kjer sva se s prijateljico vozili na toboganu. Ko sva prišli domov, sva bili zelo utrujeni in zaspani. Počitnice sem lepo preživela.
Daša Dizdarevič, 2. a
Pri babici
Končno so prišle počitnice. Prvi dan sem že odšel k babici na Hrvaško, nato pa še k botrici. Šli smo na izlet v Trakoščan. Tam sem se vozil s pedalini. Bilo je zelo lepo. Počitnice so mi prehitro minile.
Leon Krajnc, 2. a
Počitnice
Počitnice sem preživela zelo lepo. V nedeljo sem bila pri Taji. Popoldne smo bili v kinu, kjer smo gledali risanko o medvedu pandi. Sprehajali smo se ob reki Dravi in jedli sladoled.
Drugi dan sem s starši odšla h gradu Bori, nato pa še na Vrbanjšek, kjer smo malicali.
Doma sem se rolala, naredila domačo nalogo, se zabavala in poslušala glasbo.
Patricija Milošič, 2. a
Med počitnicami
Med počitnicami sem bil pri babici na Primorskem. Peljali smo se z vlakom. Z babico smo se sprehajali. Pomagal sem ji saditi rože in kositi travo. Počitnice so hitro minile.
Aljaž Hameršak, 2. a
SOBOTNA SOLA
»NA POTEPU S PRAVLJIČNIMI JUNAKI«
Sobotna šola, ki smo jo izpeljali 23. marca, je bila idealna priložnost, da smo pri učencih nižjih razredov spodbudili zavedanje o bralni kulturi, jim približali nekatere načine branja, preverili zmožnost komunikacije, ustvarjalnost ter li-kovno-glasbene sposobnosti. Glasbena in likovna umetnost hodita z roko v roki z literarno. Ustvarjalnic so se udeležili učenci 2. in 3. razreda. Dopoldan je potekal živahno in za slehernega otroka se je našlo kaj zanimivega.
Izhajali smo iz bistva, kaj pomeni BRATI, zakaj je potrebno BRATI, na KAKŠEN NAČIN LAHKO BEREMO. BRATI pomeni želeti si znanja, širiti svoja obzorja, bogatiti besedni zaklad, izboljšati komunikacijo, lažje razumeti sebe in svet ... Znana slovenska popotnica Benka Pulko pravi, da so knjige in ceste najboljše učiteljice ... Torej, potovati s knjigo, potovati po svetu - oboje je neizmerno doživetje, ki nas ne more razočarati; kvečjemu nas obogati z novimi spoznanji, izkušnjami. Na drugi strani smo pozornost namenili PRAVLJICAM, NJIHOVIM ZNAČILNOSTIM IN RAZLIČNIM PRAVLJIČNIM JUNAKOM.
Tone Pavček je napisal čudovito pesem z naslovom BRANJE, v kateri nas opomni, da lahko beremo knjige ali grozdje, da lahko beremo naprej in nazaj, a končno - BRATI POMENI POČETI PODVIGE ... In to je bilo naše VODILO ZA DELO. V sobotnem dopoldnevu smo se družili s pravljičnimi junaki, kijih nekateri učenci že zelo dobro poznajo; preko branja, pripovedo-
vanja, izpisovanja ključnih besed, reševanja križank, igre, ustvarjalnih nalog, slikovnega in glasbenega gradiva. Učenci so bili zelo ustvarjalni, dopoldan pa smo preživeli v znamenju dobre volje in pozitivne energije. Kratek odmor smo izkoristili za kakšno šalo več in se seveda malo posladkali.
Učenci so se na koncu predstavili staršem; v glasbeni učilnici so se zbrale vse skupine s svojimi mentoricami, učiteljicami. Učenci bralno-likovno-glasbenih ustvarjalnic so s seboj prinesli izbrano pravljico, ki so jo prebrali,
izdelali so mini plakat z ilustracijo in opisom književnega junaka, glasbeni del pa je bil posvečen lepi pesmi z naslovom Sonce pomladi, ki so jo učenci zapeli ob spremljavi kitare. V razredu smo se preizkusili v igranju klaviatur, harmonike in kitare ter oblikovali mini zborček, ki se je lepo potrudil pri petju. Alen Resman nam je krajšal čas z igranjem harmonike. Res je bilo zabavno. Nasmeh na obrazu in iskrice v očeh so dovolj šnj e poplačilo za ves trud, ki smo ga vložili v naše delo.
Naj dodam še nekaj verzov iz čudovite pesmi Sonce pomladi:
»Sonce pomladi se z roso igra.
Pridi, ukradi mi jutro srca.
Sonce pomladi naravo budi, barva poljane in klasje zlati.«
In misel: življenje ni pravljica, a je v njem veliko pravljičnih trenutkov -
to vedo otroci in mi, odrasli. 23. marca smo si dopustili, daje sobotni dopoldan postal eden izmed njih.
Irena Vesenjak, učiteljica v OPB
»Pozdrav pomladi«
Proslava ob materinskem dnevu na lokaciji Cirkulane
Mogoče bi morali priznati, da smo si ob koncu marca želeli nekoliko višje temperature, več sončnih žarkov in bolj radoživo pokrajino, a se nam ni ravno izšlo. V zadnjih dneh pred prireditvijo nas je ponovno prekrila snežna odeja, da sem v trenutku pomislila na pesem Pazi, kepa, ki bi lahko bila uvod v proslavo ob materinskem dnevu.
Kljub temu pa je bil celoten marec v znamenju pomladnih misli, pozitivne energije in ustvarjalnosti na vseh področjih. Učenci so z učitelji pridno pripravljali svoje nastope in prikazali odlične točke na velikem pomladnem odru. Z venčkom, spletenim iz prisrčnih pesmi, instrumentalov in plesov, smo v torek, 26. 3., pozdravili pomlad in se zahvalili mamam, ki v mesecu marcu praznujejo svoj praznik.
Prireditev se je pričela sproščeno, nagajivo - s plesom deklic, ki so s pesmijo pozdravile pomlad in nam pričarale skrivnosten nasmeh na obraz - v trenutku smo pozabili na beli svet okrog nas. Otroci so spregovorili o najlepšem letnem času in njegovih čarih:
P bi pomenil prebujanje narave, pričakovanje nečesa lepega, novega.
O - odsev zvezdnega neba v potoku.
M - mamin praznik in srečo v očeh.
L - lepoto pokrajine, ki si nadeva pisano obleko.
A - atovo priložnost, da mami podari kakšen cvet ali poljub več.
D - dni, ki postajajo daljši, toplejši, lepši.
Prireditev so povezovali učenci 2., 3. in 4. razreda (Dominik Štular, Taja Potočnik in Lea Finžgar). Program so pričeli otroci iz vrtca, nadaljevali pa so ga učenci od 1. do 9. razreda. Z odlično pripravljenimi točkami, ki so zajemale skorajda celotne razrede, so dokazali, da posedujejo izrazit pevski, glasbeni in plesni talent. Navdušenje je bilo opazno. Vzdušje
Foto: Maja Beli
v dvorani je bilo zelo sproščeno in občinstvo je nastopajoče večkrat nagradilo z aplavzom. Prireditev je sklenila ga. ravnateljica Suzana Petek, ki je v nekaj besedah zaobjela bistvo celotnega dogajanja.
Zagotovo velja zahvala vsem tistim, ki so kakor koli pomagali pri nastajanju in izvedbi celotnega dogajanja. Četudi s pozitivnimi mislimi, vzpodbudno besedo, sproščeno gesto. To so drobne pozornosti, ki ogromno štejejo. Velika pohvala učencem, ki so nas presenetili z odličnimi točkami, in zahvala staršem ter vsem obiskovalcem, ki so kljub snežnim razmeram napolnili novo športno dvorano in pokazali, da cenijo naše delo in trud.
V srcu ostaja prijeten spomin na druženje z našimi naj-dražjimi in to je največji poklon.
Irena Vesenjak, Marija Petrovič in Marjana Duh
MY DAILY ROUTINE
Morning:
I wake up at 6.00 am. I have breakfast at 6.30 am. I go to school with the bus at 7.00 am. My lessons start at 8.15 am.
Afternoon:
My lessons finish at 1.25 pm. I come home at 2.00 pm. I have lunch at 2.15 pm. I play games at 3.00 pm.
Evening:
I have supper at 6.00 pm. I do my homevvork at 6.30 pm. I watch TV at 7.00 pm. I have a shower at 8.00 pm. I go to bed at 10.00 pm.
Nina Gorenjak, 7. a
(Izbirni predmet angleščina 1)
/A M I L A
Vi/
Revija mladinskega pevskega zbora
V torek, 23. 4. 2013, smo se učenci, člani mladinskega pevskega zbora OŠ Cirkulane-Zavrč, ob 7.15 zbrali v glasbeni učilnici, da bi še zadnjič pred revijo mladinskih pevskih zborov zapeli pesmi, s katerimi smo se na reviji tudi predstavili. Tistega dne je namesto pouka na naši šoli potekal športni dan. Letos so se nam prvič pridružili sošolci iz Zavrča, zato je bila konkurenca še večja. Zjutraj smo se zbrali na nogometnem igrišču in se ogreli. Učenci smo tekmovali v metu vorteksa, teku na 60 metrov in v najnapornejši disciplini: v teku na 600 metrov. Deveti razredi smo začeli z metom vorteksa, prva triada pa se je pripravljala na tek na 60 metrov. Ko smo vsi opravili ti dve disciplini, je bil čas za tek na 600 metrov. Tekli smo ločeno - fantje in dekleta. Sledila je podelitev nagrad, nato pa je bilo športnega dne konec.
Učenci, ki smo tisti dan nameravali na revijo, smo se preoblekli v kavbojke in majice z logotipom naše šole, ostali pa so šli domov ali pa v podaljšano bivanje. Letos je revija mladinskih zborov potekala na OŠ Mladika na
Ptuju. Z avtobusom smo se učenci z našo zborovodkinjo in učiteljico glasbe Nastjo Pančič Čurin ter nekaj nadzornimi učitelji odpeljali na Ptuj. Tam so nam dodelili učilnico, v kateri smo se pripravljali na nastop. Najprej smo šli na tonsko vajo, potem pa je šlo zares. Odpeli smo tri pesmi: Monkey and a tortle, Roža na vrtu in Ne čakaj na maj.
Mislim, da smo se kar dobro odrezali, čeprav se nam je pri zadnji pesmi malce zatikalo. Po nastopu smo se odpravili v učilnico, kjer smo malicali, nato pa smo se z avtobusom odpravili proti domu.
Revija je bila zanimivo doživetje, ki ga bomo devetošolci naslednje šolsko leto lahko spremljali samo iz občinstva.
Ana Petrovič, 9. a
Športni dan
V torek, 23. 4. 2013, smo imeli športni dan. Pridružili so se nam tudi učenci iz Zavrča. Skupaj smo se pomerili v atletskem troboju.
Sprva smo mislili, da bo vse odpadlo, ker je deževalo,
ampak se je potem hitro prikazalo sonce. Odpravili smo se po malico, potem pa odšli na igrišče. Tam nam je učiteljica Maja dala navodila, ravnateljica Suzana pa še nekaj spodbudnih besed. Prva di-

sciplina, v kateri so se najprej pomerili deveti razredi, je bil met vortexa. Za najboljši rezultat smo tekmovali tudi v teku na 60 in 600 metrov, kjer smo se zelo utrudili, ampak dosegli dobre rezultate. Vsi
smo bučno navijali. Midve pa sva s seboj imeli tudi fotoaparat, zato sva ves čas fotografirali. Posneli sva kar petsto fotografij. Na športnem dnevu so se nam pridružili tudi otroci naj večje skupine
iz vrtca. Pomerili so se v teku na sto metrov ter osvojili medalje, potem pa se vrnili nazaj v vrtec. Za dobre rezultate smo tudi mi metali vortex in se odrezali bolje kot lani. Bilo je zelo zabavno, saj smo tekli ob glasbi, ki so jo vrteli učenci iz višjih razredov.
Ko smo zaključili z vsemi disciplinami, smo tudi mi prejeli medalje. Nekateri učenci so potem odšli do-
mov, mi pa smo se z mladinskim pevskim zborom odpravili na OŠ Mladika, kjer smo se na pevski reviji zelo dobro odrezali.
Tamara in Neli, 8. a
w
Tehniški dan
/''Vbilica sodelovanj šole v različnih projektih, predstavi vitvah, prireditvah ... je narekovala vsebino izvedbe tehniškega dne, ki smo ga izpeljali v petek, 26. aprila 2013, na obeh lokacijah šole.
Tako so devetošolci re- - vezane na valeto, dečki iz sevali tehnične probleme osmega razreda so nadalje-
Letos je skupina učencev z mentorjem sodelovala tudi v projektu Go Car Go, ki ga organizira Strojna šola Ptuj.	Foto: RŠ.
vali delo na avtomobilčku, s katerim se bodo predstavili na srečanju Go-Car-Go 2013, osmošolke so se zamotile s pripravami na otvoritev nove Turistično-prireditvene dvorane, sedmošolci so se pripravljali na predstavitev Grčije v okviru projekta Države EU, šestošolci pa so izdelovali in poslikavali panjske končnice.
Delo je potekalo sproščeno. Učenke in učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti. Pri delu so uživali in naredili vse, kar so si zadali. Poleg tega so še vedno imeli čas za sproščeni klepet in razgibavanje v naravi, ko sta sveža barva in lepilo zahtevala svoj čas za sušenje.
Seveda je potrebno izreči zahvalo vsem mentorjem,
Pohod na Žavcarjev vrh
Mlade planince smo pospremili na srečanje mladih planincev MDO Podravja in MDO Pomurja, ki ga je letos organiziralo PD Maribor Matica na Žavcarjevem vrhu. Udeleženka Nina Gorenjak je dogodek opisala tako.
V soboto, 13. aprila 2013, smo se odpravili na pohod na Žavcarjev vrh. Žavcarjev vrh je 915 metrov visoka
gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Izpred šole smo se odpravili zjutraj ob 7. uri.
Vozili smo se približno dve uri, saj smo se malo izgubili. Ko smo prišli v kraj Gaj, kjer je bilo naše izhodišče, smo se najedli in nekaj popili ter se odpravili na pot.
Do Koče na Žavcarjevem vrhu smo hodili okrog dve uri. Ko smo prišli na cilj, smo se okrepčali s čajem in sadjem. Po malici so se začele igre. Naša šola je imela samo eno ekipo, saj nekateri nismo hoteli sodelovati. Igre so bile zelo zanimive in smešne. Naša ekipa je zmagala v dveh igrah in za nagrado dobila majice. Bili so zelo prijazni in so nam prislužene majice iz ene zmage podarili. Zmagali smo v igri z balonom in v skakanju v paru z zavezanimi nogami. Ko so se igre zaključile, smo vzeli svoje stvari in se odpravili v dolino. Na poti
Nekateri naši mladi planinci so bili uspešni tudi v tekmovalnem delu.
Panske končnice.
predvsem pa koordinatorjema tehniškega dne za pripravo materialov, gradiv, orodij in pripomočkov - učiteljici LVZ Karli Domjan in učitelju TIT Janezu Jurgecu. Brez pridnih rok obeh hišnikov pa naš tehniški dan tudi ne bi tako lepo uspel, kot je.
Tisti, ki želite izvedeti več o panjskih končnicah ali projektu Go-Car-Go, boste gotovo našli kaj zanimivega na spletni strani naše šole.
Ivo Zupanič
smo tudi peli in tako pozabili na čas in rahlo utrujenost, ki se nas je lotevala. V dolini smo si v snegu očistili čevlje, saj smo hodili po blatu. Ker nas kombi ni čakal na izhodišču, so morali spremljevalci poklicati voznika, kar sploh ni bilo enostavno, saj v dolini ni bilo signala, zato smo na kombi čakali kar nekaj časa. Ko je le-ta končno pripeljal, smo se vkrcali in se odpeljali proti domu. V Cirkulanah so nas že čakali starši, ki so nas pospremili domov.
Naš kratek izlet je bil super. Zelo sem uživala in mislim, da tudi drugi.
Ivo Zupanič
vTj
Ekskurzija v zibelko slovenstva
T Tsoboto, 20. 4. 2013, smo se učenci 7., 8. in 9. razredov, \ ki obiskujemo izbirna predtneta OPK (odkrivamo preteklost svojega kraja) in TVZ (turistična vzgoja), zbrali pred šolama na obeh lokacijah. Najprej smo se odpeljali do Dravograda, kjer smo imeli krajši postanek. Vso pot nas je spremljala reka Drava s številnimi elektrarnami.
Vožnja do naslednje postojanke pri gradu Ostrovica je bila dolga. Grad Ostrovica stoji na mogočni skali, dostop do njega pa je zavarovan s štirinajstimi volčjimi jamami, v katerih so nekoč resnično imeli zajete volkove, ki so jih hranili, in gorje tistemu, ki je padel v takšno jamo. Tuljenje volkov je tudi prestrašilo sovražnike.
Kasneje smo obiskali Go-
sposvetsko polje, kije dobilo ime po cerkvi Gospe svete, ki je bila tretja Mariji posvečena cerkev nasploh. Tam smo videli Vojvodski prestol. Knežji kamen pa je prestavljen v dvorano Koroškega narodnega parlamenta. Spoznali smo veliko novega o zgodovini Slovencev na Koroškem.
V Gotski cerkvi Gospe svete smo opazili veliko nagrobnih spomenikov z mo-
tivi svetnikov in žalostnih psov, ki ponazarjajo smrt. Cerkev smo si ogledali tudi od znotraj. Notranjost cerkve je doživela večkratne prenove; najbolj je prisoten vpliv baroka.
Avtobus nas je odpeljal do Koroškega narodnega parlamenta, kjer smo si ogledali malo in veliko dvorano grbov, v katerih je skupno naslikanih okrog 800 grbov vplivnih plemiških družin. Poseben vtis naredi Knežji kamen, ki izpričuje, da smo v zibelki slovenstva.
Opravili smo tudi krajši ogled po mestu Celovec in si ogledali nekaj mestnih zna-
menitosti. Nekaj posebnega je bil prav gotovo svet v malem z imenom Minimundus. Tam smo videli veliko maket, v merilu 1:25, najznamenitejših zgradb sveta in drugih tehničnih dosežkov. Tudi dve slovenski znamenitosti sta razstavljeni - NUK in Blejski grad z Blejskim jezerom in otokom.
Na poti nazaj smo se ustavili in okrepčali v McDonaldsu, nato pa se polni dobre volje in z več znanja odpeljali proti domu.
Ana Petrovič, 9. a
Spominjam se...
(pripoved o doživetju)
Bil je vroč, soparen počitniški dan. Zunaj je bila nevzdržna vročina in bilo mi je zelo vroče. Ob dveh popoldne me je poklicala soseda Katja in me vprašala, ali bi šli v toplice. Seveda sem se strinjala in si pripravila vse potrebno. Čez pol ure sva se že peljali proti Termam Ptuj. Ko sva prispeli, sva kupili vstopnici. Pripravili sva si brisači in odšli na tobogan. Kopali in zabavali sva se do večera. Nato me je pritegnila skakalnica. Zelo sem si želela skočiti z nje, zato sem se pogumno povzpela po stopnicah. Že sem bila na skakalnici, ki je bila od vode oddaljena tri metre. Pogledala sem navzdol in se prestrašila, saj se mi je gladina vode zdela zelo daleč. Zbrala sem pogum in skočila. Skok je bil kratek in hitro sem priplavala iz vode. Skakalnica mi je bila všeč, zato sem skočila še večkrat. To mi ni bilo dovolj in odločila
sem se, da preizkusim višjo skakalnico, kije visoka pet metrov. Splezala sem na vrh, tam pa meje naenkrat zajela panika. Bilo je previsoko in moj strah je bil vse močnejši. Roke so se mi tresle in komaj sem lovila sapo. Zaprla sem oči in skočila. Imela sem občutek, kot da letim. Z veliko hitrostjo sem »priletela« v vodo in zaslišala sem, kako je pod mano počilo. Najprej se nisem zavedala ničesar, potem pa mi je začelo zmanjkovati zraka. Odprla sem oči in se z bolečimi kostmi odrinila od tal. Zagledala sem površje vode. Na vrh sem priplavala vsa potolčena. Lovila sem zrak. Bolel meje hrbet in komaj sem odplavala do roba bazena. Tisti dan sem se komaj premikala. Zdaj meje še zmeraj strah tiste skakalnice in obljubila sem si, da nikoli več ne bom skočila z nje.
Sara Pomberg, 8. a
Anže Anžel, 3. a
Visoka šola na Ptuju obvešča,
da bo v študijskem letu 2013/2014 pričela izvajati
izredni visokošolski strokovni program Bionika v tehniki
visoka šola na ptuju Vičava 1, 2250 Ptuj
BIONIKA	DIPLOMIRANI INŽENIR/KA BIONIKE V TEHNIKI
znanje za prihodnost! poklic prihodnosti!
Informativni dnevi
bodo organizirani v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava - bivša vojašnica)
•	27. 05. 2013 ob 16.00
•	06. 06. 2013 ob 16.00
•	29. 08. 2013 ob 16.00
•	12. 09. 2013 ob 16.00
Informacije
3
• http://vsp.scptuj.si
• 02 78 71 829 ali 031 614 024 •
Mesec april - mesec knjige
Dnevi, ko so nas knjige spremljale na vsakem koraku, so bili dnevi našega vzajemnega prijateljstva. Bralci ljubimo knjige, zato si želimo, da bi bile še naprej naše spremljevalke in prijateljice. Odnos do knjige govori tudi o odnosu do kulture.
2. aprila smo praznovali mednarodni dan knjige. Letošnjo poslanico je pripravila USBBY - United States Board on Bo-oks for Young People (Sekcija Združenih držav Amerike). Poslanico je napisala pesnica Pat Mora, pesem ima naslov S knjigosrečo okoli sveta.
Brati znava, ti in jaz.
Vidiva, kako črke postanejo besede in besede postanejo knjige, kijih drživa v rokah.
Slišiva šepetanje reke in njeno bučanje s papirnih listov, medvede, kako pojejo smešnice Luni.
Vstopava v strašljive sive gradove in v najinih rokah cvetoče drevje požene do oblakov. Drzne deklice letijo, fantje ribarijo sijoče zvezde.
Ti in jaz bereva, krog za krogom, s knjigosrečo okoli sveta.
(Prevedla Barbara Simoniti)
Mednarodni dan knjig za otroke je letos ponujal razmislek o poeziji. K branju slovenske poezije smo učence spodbujali tudi na naši šoli. V knjižnici je bila na ogled razstava knjig s poezijo. Učenci so ob obisku knjižnice brskali po teh knjigah, si jih izposojali, veliko pesmic smo prebrali, nekateri učenci pa so se izbrane pesmi naučili tudi na pamet.
V	mesecu aprilu sta še dva pomembna datuma, ki poudarjata pomen knjig in seveda branja. To sta 20. april - dan slovenske knjige in 23. april - svetovni dan knjige in avtorskih pravic. UNESCO je 23. april za svetovni dan knjige razglasil leta 1995. To je tudi dan, ko so se rodili ali umrli nekateri velikani svetovne literature, kot so Miguel de Servantes, Vladimir Nabokov in VVilliam Shakespeare. Ta dan je namenjen povezovanju avtorjev, založnikov, knjižničarjev, učiteljev v želji po spodbujanju bralne kulture. Vsekakor pa je dan namenjen tudi kulturi širjenja pisane besede. Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni.
V	šolskem letu 2012/2013 že sedmič poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo« - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmo-šolcu. Naši sedmošolci so 8. maja v okviru projekta obiskali splošno Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju. V knjižnici so jim knjižničarji predstavili Mladinski oddelek knjižnice z možnostjo vpisa v knjižnico in izposojo gradiva ter vzajemni katalog COBISS. Ob obisku so učenci prejeli knjigo Tadeja Goloba
Zlati zob.
Tretješolci so se v šolski knjižnici preizkusili v pravljičnem knjižnem kvizu o Svetlani Makarovič. Odlično so se odrezali v razumevanju vsebine prebranih knjig in v znanju nekaterih literarnih pojmov.
Zatorej se ne obotavljajte - vzemite knjigo v roke in jo preberite.
»Skupaj se ujemimo v svet branja!«
Knjižničarka
Marica Zebec
$
ŠKRJANČEK
*
*
•4; SKRJANČKO\O PETJE
naznanja dolet je C : a sinje nebo
, NAS SPREMLJALO BO
'M; \
±1 ROŽE CVETIJO, ČEBELE. BRENČIJO. METULJČKI UK\Hck NA CVETKE LETIJO.
^nhajjjta/
Del seznama domnevnih žrtev 2. svetovne vojne za
javno preverjanje
T7~ot sem najavil že v decembrski JX.številki Glasila občine Cirkulane, sem na namig svetnikov občine Cirkulane v Sekciji za domoznanstvo in ohranjanje kulturne dediščine Društva za oživitev gradu Bori prevzel nalogo za prečiščenje seznamov žrtev prve in druge svetovne vojne z območja današnje občine Cirkulane. Delo na seznamu prve vojne je v glavnem končano in v zvezi z njim ni pomembnejših nejasnosti. Drugače je s seznami žrtev druge vojne.
Izkazalo se je, da je seznam v knjigi Cirkulane - Svet Belanov (iz leta 2005), str. od 172 do 178, nepopoln in z nekaj napakami. Kljub skrbnosti in vztrajnosti sem pri svojem delu naletel na primere, ki so videti trd oreh in jih sam skoraj ne bi mogel rešiti. Zato prosim za pomoč vse, ki boste na spodnjem seznamu prepoznali katero od navedenih domnevnih žrtev in boste lahko potrdili ali ovrgli njeno smrt ali pogrešanost po vojni. V seznamu boste v nagnjenem tisku brali nekaj mojih ugotovitev in domnev o (ne)pravilnosti seznama v omenjeni knjigi. Tako so lahko podatki o datumu in kraju rojstva posameznika sporni. Poiskal sem starše in domača imena, kar naj bi vam olajšalo razmišljanje, kdo je kdo.
31. maja 2013 ob 19. uri bom v okviru občinskega praznika v Cirkulanah predstavil seznam žrtev obeh svetovnih vojn in posebej izpostavil dvomljive podatke o žrtvah druge svetovne vojne. Vabim vse, ki vas to zanima in ki lahko prispevate k rešitvi nejasnih primerov, da se moje predstavitve osebno udeležite. Kdor ne bi mogel priti, pa kaj ve, me lahko doseže tudi po telefonu 02 803 6611 ali po elektronski pošti mar-tin.prasnicki@gmail.comi_Vabljeni ste tako člani zveze borcev, kot vsi tisti, ki kaj veste o prisilno mobiliziranih v nemško vojsko in njihovih usodah. Vsi ti so bili žrtve nesmiselne vojne in vsem želimo nameniti spoštljiv spomin. Pomembna in zadostna bo že naša ugotovitev, če je navedena oseba bila žrtev
vojne ali pa ne. Ko bo prišel čas, bodo vse žrtve dobile dostojno spominsko obeležje v Cirkulanah ...
Okrajšave na spodnjem seznamu pomenijo: SIMŽ - Seznam Irene Mavrič Žižek; INZ - Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani; MK - matična knjiga; SA - Status Animarum; Sv.BvH - Sv. Barbara v Halozah.
Irena BLAS (1914-?), Cirkulane, gospodinja; umrla med vojno.
Njena identiteta pri Sv. Barbari v Halozah ni potrjena. Morda gre za zamenjavo z Reneejem Blassom (podobnost zapisa krstnega imena), ki pa je bil zares žrtev in je njegovo ime zapisano na spomeniku v Cirkulanah.
Ivan EMERŠIČ (1918-1943), roj. 20. apr. 1918 v Okiču Jožefu in Mariji r. Vogrinec, po domače OREŠKI; posestniški sin, vojaški čin grenadirja, padel 15. nov. 1943 v kraju Tarchau na Krimu v spopadu z Rdečo armado. Podatek je z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani (INZ). Te osebe pa ni na SIMŽ in j e tukaj dodana na novo. Kdo kaj ve o njem?
Jakob EMERŠIČ (1923-?), roj. 30. jun. 1923 nezakonski materi Mariji Emeršič v Pohorju 35, po domače OREŠKI; pogrešan brez znanega datuma in z dnem 26. maja 1946 razglašen za mrtvega. Vir INZ Ljubljana. Te osebe ni na SIMŽ in je tukaj dodana na novo. Ga je kdo prepoznal?
Jožef EMERŠIČ (1922-1942), roj. 5. julija 1922 v Paradižu 35 Jožefu E. in Mariji r. Kolednik, po domače OREŠKI, kmečki sin; zanj je podatek o smrti 16. sep. 1942. Ni razvidno, če je umrl naravne smrti doma ali pa kot prisilni mobiliziranec nekje v vojni. Niti SIMŽ niti INZ ga ne navajata med žrtvami.
Jurij FAJFARIČ (1927-1945), Veliki Vrh; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel leta 1945 neznano kje.
V letih 1923-1930 ni vpisan v Krstno knjigo Cirkulan. Tudi priimek FAJFARIČ je tu neobičajen. Ni ga tudi med najemniki in viničarji. Morda je rojen na Zavrču, pa je pred mobilizacijo bival
pri Sv.BvH?
Ivan GAVEZ (L9FL-1944), Veliki Vrh, delavec; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel 1. marca 1944 v bojih v Nemčiji. V matični knjigi ni podatka, da bi bil rojen pri Sv.BvH leta 1911 ali v katerem od bližnjih let. Verjetno pa gre za Ivana GAVEZ A, roj. 5. maja 1912 v Gorenjskem Vrhu (Zavrč), kije bil poročen s Terezijo Gol in j e bival kot viničar s svojo družino v Velikem Vrhu. Sega kdo spominjafje bil žrtev ali ne?
Ivan JUGOVEC (1914-1945), roj. 23. jun. 1914 v Brezovcu Martinu in Mariji r. Pungračič, po domače ZAVRČANEC; pogrešan v marcu 1945.
Te osebe ni na SIMŽ, je pa na seznamu Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani: prisilni mobiliziranec v nemško vojsko, poslan na vzhodno fronto septembra 1944. Ranjen, zdravljen v Salzburgu, zopet poslan na fronto in pogrešan od marca 1945 na vzhodni fronti.
Se je kdaj vrnil v domači kraj?
Franc KELC (1922?—1943), Pohorje, prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel leta 1943 v bojih pri kraju Minsk na vzhodni fronti.
Te osebe ni bilo mogoče identificirati, da bi bila rojena ali pozakonjena pod priimkom Kek v letih 1920-1928 pri Sv.BvH. Tega Franca Kelca ni najti niti med morebitnimi priseljenimi viničarskimi ali najemniškimi družinami. In tega Franca Kelca tudi ne vodijo na seznamu INZ. Morda pa gre za dvojno navajanje Franca Kelca - Graberskega, ki je pojasnjen ...
Marija KETIŠ (1893-?), Pristava; padla kot aktivistka OF neznano kje.
Njene identitete kot rojene ali poročene pri Sv.BvH ni bilo mogoče potrditi. Tega priimka tu ni. Je pa Marija verjetno žena predvojnega oskrbnika banske imovine v tem kraju, Matije Ketiša. Priimek Ketiš je tudi na spomeniku sredi Cirkulan, vendar je zaradi poškodbe na mestu imena in letnice rojstva dvoumno, če gre za Marijo ali za Matija.
Matija KETIŠ (?), Pristava, oskrbnik banske posesti; okupator ga je ustrelil
23. marca 1944. Glej opombo pri Mariji Ketiš!
Ivan KOKOL (?-1943), Gradišča; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel v bojih na vzhodni fronti leta 1943.
Morda je bil rojen 17. maja 1913 v Gradiščah Jakobu Kokolu in Jeri r. Gabrovec; drugega Ivana Kokola v letih 1910-1927 med krščenimi v fari sv.BvH ni.
Franc KOLEDNIK (1918-1943), roj. 18. avg. 1918 v Pohorju Francu in Amaliji r. Kozel, po domače HUMIČKI; delavec; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel leta 1943 v bojih pri Mon-te Cassinu v Italiji. O smrti 18. 8. 1918 v Pohorju rojenega Franca Kolednik ima INZ podatek, daje bil pred mobilizacijo poročen in 5. 2. 1944 pogrešan na vzhodni fronti ... Ker je bil leta 1918 rojen le omenjeni Franc K. (Humički), je vprašanje, če je bil še kateri drugi Franc K. te dobe, ki je tudi žrtev?
Ivan KOLEDNIK (1920-1945), roj. 12. avg. 1920 v Gruškovcu Jožefu in Mariji r. Kelc, po domače GEČ-GREGUREC, bival v Brezovcu, kmečki delavec; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel 12. februarja 1945 v bojih pri Gdanjsku.
Podatek INZ v LJ navaja datum rojstva kot zgoraj, v dopolnitvi pa pravi, da naj bi omenjeni Ivan (Janez) padel v Albaniji, a ni naveden datum ...
Jožef KOLEDNIK (1923-1944), Paradiž, delavec; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel 20. julija 1944 v bojih v Romuniji.
Identiteta po MK rojstev: 13. marca leta 1923 je v Paradižu 45 pri Sv. BvH krščen edini primeren Jožef, nzk. sin Katarine Kelc (Mišakove) in Jožefa Kolednika, ki pa je s poroko staršev poza-konjen; tako torej Jožef Kelc postane Jožef KOLEDNIK.
Toda ta Jožef je vojno preživel in se leta 1947 poroči v Cirkulanah z Veroniko Kokol (Habičakovo, roj. v Franciji). Ali se kdo spomni še katerega drugega primernega Jožefa K.?
Jožef KOLEDNIK (1912?-1944), kmečki sin; avgusta 1944 odšel v partizane, priključil se je borcem Šlandrove brigade. Padel je 26. oktobra 1944 v Savi pri Litiji.
Njegovo ime je na spomeniku sredi Cirkulan pod Slatina in na SIMŽ. Leto
rojstva 1912 je najbrž napačno. Leta 1945 neka Urša Kolednik prijavlja vojno škodo za svojega pokojnega moža Jožefa Kolednika, starega pribl. 39 let (torej roj. ok. 1906); morda gre tu za Jožefa Kolednika, kije bil rojen 19. mar. 1905 v Velikem Vrhu, ali tistega, kije bil rojen 1. feb. 1907 v Slatini (Levak)?
Franc KRAJNC (1928?-?), Meje; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel neznano kje.
Alternativa je lahko Franc KRAJNC, roj. 18. okt. 1924 na Mejah 43 Ivanu KRANJCU in Barbari Glavica. Gre za napako v letnici rojstva? Ga je kdo poznal?
Ivan KRAJNC (1928-1944), Meje, delavec, padel v partizanih leta 1944.
Gornji podatki so s SIMŽ. Vendar pa na Mejah leta 1928 ni bil rojen noben Ivan KRANJC. Je pa bil rojen 1. dec. 1928 v sosednjem Gruškovcu Janez Kranjc, kije bil sin Janeza K. in Marije r. Levanič, po domače KOREJAČKI. Temu Janezu ustreza tisti, ki ga navaja na svojem seznamu INZ, tako po datumu, kot po starših in kraju rojstva. Po tem viru pa bi naj Janez pred vpoklicem bival v Gradiščah in bil pogrešan leta 1944 na vzhodni fronti.
Se je torej morda po pogrešanosti na vzhodni fronti Janez Kranjc vrnil domov in se priključil partizanom?
Ignac KOZEL (1905-1944), Gradišča, orožnik; leta 1941 izgnan v Slavonsko Požego, od tam preseljen v Staro Gradiško, kjer je bil vse do avgusta 1944, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Ignaca ni najti med rojenimi-kršče-nimi pri Sv.BvH za obdobje 1904-1906, zato rojstni podatki niso verificirani. Njegovo ime je na spomeniku sredi Cirkulan.
Jožef MAJHEN (4920-1945), Paradiž, delavec; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, pogrešan februarja 1945 v bojih na Danskem.
Preverjanje identitete po MKR: v letih 1917-1930 pri sv.BvH ni bil rojen in krščen noben Jožef Majhen. Tudi noben nezakonski Jožef med leti 1917 in 1924 ni bil rojen. Eden je bil rojen na Zavrču leta 1912...
Verjetno gre za zamenjavo identitete s Francem Majhnom. Upravičenost za uvrstitev Jožefa Majhna na seznam žrtev vojne je torej sporna.
Anton OMlŠELD{ 1919-1944), ni bil
rojen pri Sv.BvH, domnevno bival v Slatini, padel v partizanih 1. novembra 1944 pri Čakovcu. Kdo bi kaj vedel o njem?
Kdo je bil to?
Stanko PRIMOŽIČ (1919-1944), Cirkulane; ubit med vojno.
Med leti 1910 in 1928 ni bil krščen pri sv.BvH. Ni ga tudi na SA za viničarje in najemnike. Tako njegova identiteta ni verificirana. Njegovo ime pa je na spomeniku sredi Cirkulan. Ali ve kdo kaj o njem?
Jakob VINDIŠ (1923-1944), Slatina; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel leta 1944 v bojih v Franciji.
V letih od 1920 do 1928 pri sv.BvH ni bil krščen noben Jakob Vindiš. Nobenega ni tudi, ki bi bil naveden med najemniki in viničarji. Je pa bil 11. okt. 1926 rojen v Gradiščah 11 neki JANEZ VINDIŠ Jožefu V in Ani r. Blažek, po domače KOLAR. Zanj najdemo na SA za Gradišča 11 zaznamek, da je 1. okt. 1943 umrl v ptujski bolnišnici, vzrok smrti pa ni naveden. Je umrl morda za posledicami ran, dobljenih na fronti, ali iz drugih vzrokov?
Anton ZAVŠEK { 1923-1944), Gradišča; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel 12. decembra 1944 v bojih v Franciji.
Tako Anton kot Janez ZAVŠEK (spodaj) po MK in SA za Sv.BvH nista domačina ...
Janez ZAVŠEK (1922-1944), Gradišča; prisilno mobiliziran v nemško vojsko, padel 29. marca 1944 v bojih v Italiji.
Andrej ŽULA (19F34-1945), roj. 7. sep. 1916 v Paradižu 63 Andreju in Mariji r. Žuran, po domače KOMAR; posestniški sin, prisilno mobiliziran v nemško vojsko, pogrešan od 1. februarja 1945 v bojih v Italiji. Letnica rojstva 1913 na SIMŽ je napačna. V prijavi vojne škode je podana starost 28 let (1945 minus 28 pa je 1917, torej je rezultat približno v redu).
Tam je tudi zabeleženo, da je bil pogrešan 1. 2. 1945 v Italiji. Je preživel in se kdaj vrnil?
Mag. Martin Prašnički
Za vsebino članka odgovarja avtor prispevka. Uredniški odbor ne nosi nikakršne odgovornosti za škodo, ki bi komur koli nastala zaradi morebitnih napačnih, pomanjkljivih ali kakor koli drugače neustreznih podatkov, ali če bi bilo kršeno varovanje osebnih podatkov.
4
[eruzalem Ormož a lože
lovenske gorice
www.visitjeruzalem-ormoz.eu
sonce m vino
j e sliv ali
ooti kulturne in naravne dediščine
zgodbe preteklosti
odkrij sebe
izvir življenja
termalna doživetja
Fw 1 f
111 ;'-r JL?
/ - / r - ■
v.** • v < >
ifa
Naložba v vašo prihodnost
OPF.RACip DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
25Bistra
P V T U J
Fotografije: arhiv RDO, arhivi partnerjev RDO, Ciril Ambrož, Matija Brodnjak, Vid Ponikvar, Črtomir Goznik, Rado Škrjanec, Gregor Brodnjak, Foto Tone, Foto Žalar. Aljoša Videtič - projekt Mura-Drava bike, fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Foto Langerholc, Aleš Fevžer - projekt Biking & Hiking, Domen Grogi - arhiv projekta Vinocool. Tomo Jeseničnik, Zmago Kokol, Vanja Bučar
Kukafce - nova zgoščenka tamburašev
/^irkulanski tamburaši smo ponosni nasledniki tradicije, V-Vki sega v leto 1899. Od takrat do danes so se zasedbe menjavale, bila so tudi daljša obdobja, ko v Cirkulanah tamburašev ni bilo. Tako smo se leta 1994 zbrali tudi mi, predvsem s ciljem, da bodo ob 100-letnici delovanja kulturnega društva na proslavi zaigrale tamburice.
Naši začetki so bili obetavni, saj nas je leta 1997 na državnem srečanju opazila Jasna Vidakovič, takratna urednica za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Dve leti kasneje smo v studiu 14 Radia Slovenija v živo posneli pesmi in viže, ki so izšle leta 2001 na zgoščenki »100 let«. Z založnikom Dušanom He-dlom smo se dobro ujeli in že leta 2003 je izšla naša druga zgoščenka z naslovom »Hoj-ladrija«. Tretjo zgoščenko smo obljubljali kar nekaj časa in letos spomladi je končno prišel čas, da se lotimo dela.
Snemali smo v »Studiu na meji«, v Kozjaku pri Ceršaku. Instrumentalne dele smo posneli 11. in 12. aprila, petje pa 13., 20. in 24. aprila. Tokrat smo k sodelovanju povabili tudi člane Folklornega društva Rožmarin Dolena, ki so zapeli uskoško pesem in zaplesali mutasto kolo. Glasbeni producent zgoščenke je multiinstrumen-talist in raziskovalec zvokov akustičnih in ljudskih glasbil Tomaž Rauch, ki je pri Plesih iz Razkrižja tudi zaigral violino. Snemal je Peter Dobaj, za mastering je poskrbel Stojan
DOBRODELNI KONCERT KD CIRKULANE ZA SONČEK
TAMBURAŠI IZ CIRKULAN Vokalna skupina MUDI VESELJAKI Folklorna skupina KD Cirkulane Folklorno društvo Rožmarin Dolena
IILADO KRESLIN
in Mali bogovi
Moderatorja:
Urška Vučak in Nenad Tokalič-Nešo
Sobota, 15. 6. 2013 Cirkulane, ob 20.00
Dobrodelni prispevek: 10 EUR (otroci 5 EUR)
Predprodaja kart: www.kd-cirkulane.si
Naslovnica nove zgoščenke.
Foto: Srdan Mohorič
Kralj, oblikovanje ovitka pa je delo Romea Štrakla.
Posebna zahvala velja našima prijateljema Aljani Primožič in Srdanu Mohoriču. Aljana nas je humorno upodobila na karikaturah, ki jih najdete na notranji strani ovitka zgoščenke, Srdan pa je naredil odlične fotografije z nami po haloških gričih, pomagal pa nam je tudi pri grafični zasnovi naslovnice. Oba sta svoje delo opravila brez plačila, za kar smo jima izredno hvaležni.
Zgoščenka z naslovom »Kukafce« bo izšla v juniju 2013 pri založbi Subkultur-ni azil, na njej pa je 14 ljudskih pesmi in viž. Javnosti jo bomo predstavili na koncertu, ki ga prirejamo v soboto, 15. junija 2013, v naši novi večnamenski turistično-pri-reditveni dvorani, zato upamo, da bo glas o njem dosegel čim večje število ljubiteljev glasbe in tako ponesel tudi ime Cirkulan po vse regiji. Naši gostje na koncertu bodo
Mladi veseljaki, ki praznujejo 15. obletnico delovanja, folklorni skupini iz Cirkulan in iz Dolenc, osrednji gost pa bo Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando. Program bosta povezovala igralca Urška Vučak in Nenad Tokalič - Nešo. Koncert bo dobrodelen, ves izkupiček bo namenjen za SONČEK -Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, zato upamo, da boste prišli v čim večjem številu. Pa veliko užitka ob poslušanju naših »Kukafc«.
Boštjan Polajžer