Domoznanski oddelek
35
DOBER den 2001
352(497.4 Zavrč)(061)
r*		A x	
H	H 0	h I a i	D
H	h a	a | a a	a
			
UCENCI PODRUŽNICE ZAVRČ OB PRAZNIKIH
PRESTOPILI SMO PRAG NOVEGA
TISOČLETJA
Iskrene besede, prisrčen nasmeh, prijateljstvo, ljubezen in sreča naj bodo vtkani v novo tisočletje. Želim, da bi božič in novo leto preživeli v družinskem krogu in s prijatelji, saj je vsak božič nekaj posebnega in ima svoj čar.
Božič naj bi bil čas radosti. Čas sprave, miru in obdarovanja.
Zakaj torej po svetu vladajo spopadi?
Ali imajo nekateri raje vojno kot mir?
In vsi revni, lačni ljudje po svetu?
Koliko otrok ne bo dobilo božičnega darila?
Pomagajmo torej tistim, ki našo pomoč potrebu-1 jemo in si prizadevajmo, da bo svet šel na bolje.
Želimo si več razumevanja v družinah, mir na svetu I vsem ljudem, topel dom vsem otrokom sveta, želimo, da bi zmanjšali revščino in lakoto, da bi se uspešno bojevali proti drogam, aidsu in drugim neozdra-j vljivim boleznim.
Želimo si čim boljšega uspeha v šoli, vam pa vesele | božične in novoletne praznike.
Osmošolci OŠ Zavrč
n
Im- W'
& *	i
i * i
A:
xl V V'




BOŽIČNI CAS
Snežinke padajo in se lesketajo, tiho pokrivajo utrujeno naravo, zdaj je vse že belo, božič prihaja, vse je veselo!
Božiček na svojih saneh privablja otroški smeh.
Božično drevesce je okrašeno in pod njim mnogo daril podarjeno.
Mojca in Dušanka
.*

V
VESELI DECEMBER
Mesec december prišel je med nas, na vrata potrkal nam zimski je čas, prišla sta Božiček in dedek Mraz, veseli otroci hitijo v vas.
Sreče. Daril želijo si vsi in z njimi prav tako tudi mi, veseli nasmehi, srečne oči, med nami zdaj ljubezen gori.
Skupaj zapojmo pesmi božične, ko v zraku lesketajo se drobne snežinke,
zvonovi oznanjajo veseli čas in s pesmijo osrečujejo nas.
Katja, 8. b
Prestopili smo prag novega)
tisočletja. Pred nami je leto 2002! Kaj nam bo prineslo? Odgovora |
ne vemo.
Želimo si, da vse lepo, toda za to I moramo poskrbeti tudi sami, pre-1 dvsem sami.
Če bomo živeli zdravo, bomo| zdravi.
Če bomo pridni, bo naše delo| uspešno.
Če bomo spoštovali druge, bodo |
drugi spoštovali nas.
Če bomo spoštovali naravo, nam |
bo vračal s svojimi darovi.
Če bomo sejali ljubezen, bomo|
tudi sami ljubljeni.
Če bomo pomagali nemočnim, |
jih bomo osrečili.
Če bomo zadovoljni z majhnimi |
radostmi, bomo srečni.
Če bodo srečni drugi, borno)
srečni tudi sami.
Učenci 7. razreda
Spoštovane občanke in občani!
V času, ko pišem ta uvodnik, nam je zima že pošteno pokazala zobe. Mraz in padajoče snežinke mnoge prisilijo, da ostajajo v svojih toplih domovih in v pričakovanju bližajočih se praznikov, razmišljajo o iztekajočem se letu. Kakšno leto je bilo, si bo moral vsak od nas sam odgovoriti.
Sebi in predvsem vam, spoštovani občani in občanke, bom potrdil, da je bilo leto, ki se izteka, zelo pestro, včasih tudi težko, pa vendar kljub temu uspešno. Bilo je prekratko, da bi lahko vse začrtane plane realizirali in s tem zadovoljili vse potrebe in želje vas vseh.
Čeprav v letu 2001 nismo izvajali finančno tako velikih investicij kot prejšnja leta, pa sem prepričan, da smo z letošnjimi modernizacijami cest ponovno veliko pridobili za našo majhno lokalno skupnost. Izboljšali smo izgled Slomškovega doma, uredili parkirišče pri pokopališču. Za kaj več ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev.
Upam, da se boste z mojo trditvijo strinjali in jo podprli na zboru občanov, ki ga sklicujem ob zaključku letošnjega leta. Ob tej priložnosti vas vse skupaj prisrčno vabim, da se v čim večjem številu udeležite zbora občanov, da se pogovorimo o težavah in si na družabnem srečanju zaželimo dobrega sodelovanja še naprej.
Zelo pestro je bilo tudi na drugih področjih našega življenja. Še posebej me veseli ohranjanje in razvijanje dobrih medsosedskih odnosov s sosedi Hrvati, o čemer smo se prepričali s skupnimi projekti, ki so jih izvedla naša društva in šola in za katere menim, da jih je potrebno krepiti in razvijati tudi naprej.
V letu 2002 nas čakajo nove naloge in obveznosti. Zaključiti bo potrebno, predvsem finančno, nekatere odprte investicije. V kolikor bomo uspeli pridobiti dodatna finančna sredstva iz posameznih ministrstev, bomo modernizirali še ceste, nadaljevali z adaptacijo Slomškovega doma, pričeli z idejnimi zasnovami za kanalizacijo. Dela nam še lep čas ne bo zmanjkalo.
Vse to so plani, za katere sem prepričan, da nam jih bo s složnostjo in vztrajnostjo uspelo uresničiti.
Pred nami so prazniki, ko si bomo ob raznih srečanjih zaželeli vse najboljše. Vse najboljše Vam želim tudi jaz, da bi božič in novoletne praznike preživeli čim bolj lepo in v krogu tistih oseb, ki so vam najdražje.
Prihajajoče leto naj bo polno zdravja, miru, veselja in družinske sreče.
Vaš župan Miran VUK
Miklavž je završke otroke obiskal tudi letos
Najlepšim željam ob praznikih se pridružuje tudi celotno uredništvo časopisa Dober den.
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Vesenjak, Tatjana Mohorko, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje: Vejica, Rado Škrjanec s.p. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: (02) 762-01-50, 761-1801. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613- Natisnjeno: 500 brezplačnih izvodov www.spodnje-podravje.com/doberden.html
V DRENOVCU PRI PUNGRAČIČEVIH DELOVNO SREČANJE OB MEJI
Se v obmejne kraje vračajo stari časi?
Na Miklavžev dan, 6. decembra, so se na Vinogradniško turistični kmetiji Pungračič na delovnem srečanju dobili župani in predstavniki občin ob slovensko -hrvaški meji z območja Haloz in hrvaškega Zagorja - Varaždinske županije, med udeleženci srečanja pa so bili
tudi predstavnik hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Beri-slav Jurčič, predstavnica slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Riana Benko, predstavnik ministrstva za gospodarstvo-sektor za regionalni razvoj Leon Devjak, Andrej Škrinjar iz Podjetniškega
centra Novo mesto in še mnogi drugi. Delovno srečanje v završki občini je nastalo na podlagi aprila letos podpisanega pisma o nameri med občinami na območju Haloz in Varaždinske županije, za srečanje pa je poskrbel Lokalno pospeševalni center Haloze iz Cirkulan, kjer bo poslej tudi sedež na novoustanovljene projektne pisarne za čezmejno sodelovanje.
Cilje sodelovanja med občinami ob slovensko-hrvaški meji naj bi bil usmerjen na tista področja, ki so skupnega pomena in omogočajo hitrejši razvoj obmejnega območja, smo lahko slišali med razpravo, ti cilji pa so naslednji:
-	gospodarski razvoj, podpora malim in srednjim podjetjem, zaposlovanja
-	reševanje infrastrukturnih problemov
-	razvoj kmetijstva in aktivnosti, ki pospešujejo razvoj vasi in podeželja razvoj turizma in akti-
Dr. Štefan Čelan in Peter Vesenjak v pogovoru z gostom iz Hrvaške
Se bodo za zaselke ob meji začeli boljši časi?
vnosti, povezane s kmečkim turizmom
-	zaščita naravne in kulturne dediščine celotnega območja
-	sodelovanje na kulturnem in športnem področju ter sodelovanje različnih društev.
Riana Benko, ekonomska svetovalka veleposlaništva republike Slovenije v Zagrebu, je dejala, da so srečanja ob meji dobrodošla, saj se na tak način tudi prenašajo koristne informacije, prenaša se znanje med državama, pa četudi so to majhni koraki in prvi projekti. Povedala je, da si Slovenija že lep čas prizadeva s Hrvaško vzpostaviti čezmejno sodelovanje po principu Evropske unije, kot ga sicer pri nas že poznamo na primeru sodelovanja z Avstrijo in Italijo. Po prvih treh letih se po besedah Benkove že poznajo prvi »sadovi«, Slovenija pa da poskuša prav z malimi koraki vzpostaviti dolgoročno sodelovanje ob slovensko-hrvaški meji.
O nacionalnem pogledu na regionalni razvoj ob meji z republiki Hrvaško je na srečanju govoril Leon Devjak z ministrstva za gospodarstvo, ki je med drugim povedal, da ima Slovenija v letošnjem proračunu 90 milijonov tolarjev rezerviranih za male neinfrastru-kturne projekte (nekateri med njimi turistične narave, drugi za krepitev sodelovanja med društvi ob meji). Omenil je, da imajo za prihodnje za ključno aktivnost pripravo skupnega meddržavnega programa, dokumenta, s katerim naj bi dosegli tudi kon-
senz. V bodoče naj bi se čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško krepilo tudi po gospodarski plati, sodelovanja pa naj bi bilo bolj regijsko usmerjeno, so menili nekateri razpravljale!.
SODELOVANJE OB MEJI GOSPODARSKO PODKREPITI!
Na delovnem srečanju se je mudil tudi Peter Vesenjak, podžupan občine Zavrč, ki je o pomenu tovrstnih druženj ob meji povedal: »Prepričan sem, da bo to srečanje poneslo v obe državi nekaj, kar bo dalo temu splošnemu regionalnemu razvoju (tudi obmejnih občin) večjo perspektivo. V Zavrču si želimo, da bi zaživela že večkrat omenjena zelena meja, in današnje srečanje, upam, bo kaj doprineslo k temu. Rad bi poudaril, da je življenje ob meji na našem območju nekaj posebnega, če ne redkega v Sloveniji, kajti sodelova-
nje med občinama Zavrč in Cestica traja že dolgo in na izredno prijateljski ravni.
Ideje in ideali so eno, drugo je gospodarstvo, zato sem tudi na tiskovni konferenci tudi poudaril, da bi kazalo čezmejno sodelovanje gospodarsko podkrepiti. Želel bi, da bi občine ob meji zaživele, da bi bile bogatejše, saj bi samo na tak način lažje zaživele, se bolje razvijale in med seboj tudi več sodelovale.
Kaj pričakujem od srečanja v občini Zavrč? Prijateljstvo me ljudmi ob meji naj bi se v prihodnje še bolj utrdilo, želeli bi, da bi več delali v okviru regij, da se ne bi toliko ukvarjali z mejo, kajti navsezadnje nas tudi dobro čezmejno ter urejeno sodelovanje vodi v Evropsko unijo.«
TM
f.	v
)#•
K
v » HT c; '
. I
m \	...


I WTi
,cMU/ -m


-^r v
»>:" F
) * i
- | ■ w

F

OBČINSKI ODBOR ZA DRUŽBENE ZADEVE
Majhna pozornost do starejših, bolnih,
invalidov
12. decembra se je na svoji redni seji ponovno srečal na svojem delovnem sestanku Odbor za družbene dejavnosti Občine Zavrč, ki je med drugim tudi razpravljal o obisku najstarejših invalidnih občank in občanov ob prihodu božičnih in novoletnih praznikov.
Najstarejši občan Jožef Trančar
Zelo lepo je slišati, da se v tem času tudi spomnimo naših starejših invalidnih občanov, ki ne morejo iz svojih domov v središče svoje bivalne okolice. Na sestanku so bili prisotni predstavniki društva upokojencev, Občinske organizacije RK in seveda predstavniki Karitasa in občinskega odbora za družbene dejavnosti. Skupaj smo se dogovorili, da se obiščejo naši starejši invalidni občani in občanke, bodisi na vašem domu ali pa v domu upokojencev, da se vas skromno obdari in tudi z Vami spregovori nekaj besed. Skupna skrb za Vas, starejše in invalidne občane in občanke, je največji dosežek vseh društev, ki so se odločile, da tako skupaj obudimo Vašo prisot nost v naši občinski sredini, kjer tudi dejansko živite ali ste dolga leta ustvarjali in živeli med nami. S skromno obdaritvijo Vam želimo povedati, da vas spoštujemo, da ste tudi Vi del nas in da tudi Vam želimo, da bi vam bili ti božični in novoletni dnevi čimbolj topli, prijetni v družbi z vašimi najdražjimi in najbližjimi.
Peter VESENJAK, predsednik odbora
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAVRČ
Bilo je dobro leto
Spoštovane bralke, bralci in ustvarjalci našega glasila Dober den. Prisrčno pozdravljeni z željo po dobrem zdravju, sreči in uspehih v letu, ki je še ostalo pred nami. Kar tako se ne bomo poslovili od starega, moramo še obračunati z njim. Rekli bomo, bilo je dobro, saj smo si takega tudi želeli. Bilo pa je tudi muhasto, težko in nepredvidljivo, je dajalo in tudi jemalo.
Tudi mi, upokojenci, smo v našem društvo upokojencev Zavrč pridobili dobrine, za katere se zahvaljujemo vsem našim članicam in članom ter občini Zavrč, ki nam je prisluhnila, ko smo jo prosili za pomoč in razumevanje. Hvala vsem. Žal pa smo tudi v tem letu izgubili naše kolege in prijateljice in prijatelje. Spominjali in žalovali
bomo za njimi. Ostali bodo med nami. Slava jim.
Tako lahko zaključimo, da je leto bilo dobro, tudi slabega ni manjkalo, mislim, spoštovani bralci, da smo tu enakih ugotovitev. V upanju, da bo novo leto, ki prihaja, prineslo vsem nam več zdravja, sreče, zadovoljstva in uspehov ter upanje v boljše počutje. Vse to so tudi želje v decembrskem času, ko praznujemo božične praznike in stopamo v novo leto.
Tudi članice in člani ter upravni in nadzorni odbor društva upokojencev Zavrč iskreno čestitamo vesel božič in srečno, zdravo, uspešno, zadovoljno leto 2002. Vsem članom društva upokojencev Zavrč, občanom naše občine Zavrč, svetnikom občine Zavrč,
občinski upravi ter županu občine Zavrč.
Vsem se v imenu društva upokojencev Zavrč zahvaljujemo za pomoč in razumevanje, tudi v bodoče Vam bomo hvaležni za vse storjeno v dobro članom in občanom naše občine.
Ob koncu Vam vsem želim prijetno praznovanje in obilo osebnega zadovoljstva, sreče in uspehov v novem letu. Zdravja, enake želje in čestitke tudi ekipi, ki pripravlja naše občinsko glasilo, uredniku in novinarjem.
Vsem iskrene čestitke in prijetne praznike ter SREČNO!
Franc Vaupotič, predsednik DU
ODDAJA »RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ « IZ HRASTOVCA PRI ZAVRČU
V
Radijsko martinovanje na Švabovem
Z završkimi ljudskimi pevkami smo se družili na Švabovem
Jeseni je bilo v vinorodnih Halozah še posebej lepo. Narava je ljudi obdarila z dragocenimi jesenskimi plodovi, povsod po Halozah pa je bilo v jesenskih mesecih čutiti veselo vzdušje. Še najbolj veselo je bilo okrog Martinovega v vinskih kleteh, kjer je bilo mlado vino že za poskusiti. In prav v Martinovem tednu se je tudi ekipa radia Ptuj podala med vinorodne griče, v Hrastovec pri Zavrču, ki že od nekdaj slovi po odlični
vinogradniški legi in dobrem vinu. Z domačini so se dobili na Švabovem.
Naselje Hrastovec leži v obmejnem koncu SZ dela vinorodnih Haloz. K njemu prištevajo zaselke Kojuhovje, Mrzli vrh in Vrhovec, razgibana pokrajina in razprostrani vinogradi so posebnost Hrastovca. Nekdaj so bile tod večje viničarije, te so danes že skoraj pozabljene, o njih pričajo le še nekatera poslopja in pod njimi velike
Martin Tetičkovič s prijatelji pevci, ki so se dobro znašli pred mikrofonom
kleti. V Hrastovcu je dandanes veliko manjših vinogradniških posesti, v sončnih legah pa se Hrastovec ponaša s kakovostnimi terasnimi vinogradi, ki vsako leto dajo odličen pridelek. Posebnost vinogradniškega Hrastovca je Švabovo - nekdaj letno počivališče gospode, zdaj pa je preurejeno v gostišče in je v lasti družine Pongrac.
Na Švabovem je v Martinovem tednu nastala radijska oddaja »Rajžamo iz kraja v kraj«, v njej pa so o svojem kraju, posebnostih, ljudeh in o navadah ob Martinovem pripovedovali: Martin Tetičkovič, znani Hrastovčan,
Franc Težak se je po dolgih letih dela v tujini z ženo za zmeraj vrnil v rodni Hrastovec
vnet vinogradnik, ljudski muzikant in pevec, Franc Težak, ki se je po dolgih letih službovanja po tujini vrnil v rodni kraj, Rozalija Notersberg in Marija Kojc, starejši Hrasto-včanki in dobri poznavalki krajevne zgodovine, Milan Fostnerič, vinogradnik in ljudski pevec. Za dobro voljo so v oddaji poskrbele še završke ljudske pevke in harmonikar Martin Tetičkovič s pevci.
TM
OBUJANJE STARIH NAVAD OB KOŽUHANJU
Manjkala ni ubrana pesem in domača
hrana
Že v drugo je letos Ivan Kokot s Turškega Vrha 104/a, po domače Majurov Hanza, pripravil obujanje starih navad iz našega polpreteklega življenja. Tokrat je bilo na vrsti kožuhanje.
Želel je prikazati čas iz šestdesetih oz. sedemdesetih let pravkar minulega stoletja oz. iz njegovih mladeniških dni. Takrat so se ljudje s te in hrvaške strani meje večkrat srečevali, zlasti ob skupnih delih ali pa ob različnih ali domačih praznikih.
Tudi tokratno kožuhanje je bilo zgodovinsko, srečanje ljudi iz Hrvaške, Koroške in Haloz. Med obiskovalci je bilo poleg Haložanov in Hrvatov tudi nekaj Korošcev in Korošic, ki so veselo “flincali” koruzo.
Nekateri od njih imajo na Turškem Vrhu tudi vinograd.
Ivan Kokot pravi, da je “kožuhanje” pripravil zato, da bi se tudi v naših krajih kaj dogajalo, da bi se ljudje več srečevali, da ne bi bili zaprti vase, ampak odprti drug do drugega, da bi se obdržalo prijateljstvo med ljudmi, da bi tukajšnji
ljudje spoštovali in cenili samega sebe in svoj domači kraj.
Sam je vse posnel s kamero, da bi njegovi potomci in tudi drugi ljudje nekoč videli, kako so trgali koruzo na njivi ali lazi, kako so natrgano koruzo nosili v koših na breg in jo vsipavali v skedenj. Zdaj je kupil otrokom koške, da bi tudi otroci občutili na svoji rami, kako je nesti koruzo na rami. Na njivi so koruzna stebla poželi in jih, zvezane v snope postavili v “rastavke”, da se bodo posušila. Včasih so bila nadomestila k senu za hrano goveje živine.
Med kožuhanjem se je slišala tudi domača pesem, večinoma iz ust ljudskih pevk iz Zavrča.
Ko je kup ne skožuhane koruze že skoraj splahnel, so se pojavili godci. Včasih so se ljudje ob glasovih harmonike brž predramili in hitro končali delo, da bi lahko čim-prej zaplesali. “Kožušje”, obleka nove koruze, je bilo kasneje tudi za veselje otrok, saj se je valjati po njem prav zanimivo, še bolj prijetno pa je bilo tako valjanje včasih tudi za fante in dekleta.
Gospod Ivan Kokot je za dobro razpoloženje povabil tudi godce, pravzaprav kar ansambel Cim rek iz sosednje Hrvaške. Hrvaški “muzikaši”, oblečeni v črne hlače in brezrokavnike ter bele srajce, na glavi pa črn klobuk, so prepevali in igrali domače zagorske pesmi. Oglasila se je tudi harmonika pokojnega domačega godca Fran-čeka Ropiča, zdaj iz nje izvablja mile glasove Franc Pungračič, z njim pa je zaigral tudi Ivan Bratuša. Proti koncu pa so zaplesali še “pojštertanc”, kot nekoč, ko je bil ta ples plačilo za muzikante. Bogatejši fant je vedno več plačal. Tudi večerja po opravljenem delu je teknila kot najbrž včasih: “oprešak” (kvašeno testo z zaseko) in kvašeni sirovi štruklji. Da vina iz gospodarjeve kleti in drugih pijač ni manjkalo, se ve.
Prav bi bilo, da Ivan Kokot v svojih obujanjih običajev ne bi ostal osamljen in da bi mu na pomoč priskočili tudi drugi, morda občina in društva. Zdaj pa se zahvaljuje Maksu Trančarju in njegovi ženi za vso opravljeno delo.
Opazovala in zapisala Trezika Majcenovič
iz KUD-a Maksa Furjana Zavrč.
Kulturno umetniško društvo Maksa Furjana Zavrč želivsem ljudem v naši občini mirne in zadovoljne praznike in vse leto 2002, obogatene s kulturnimi doživetji. Obenem pa vabi vse, stare in mlade, ki jih veselijo kulturne dejavnosti, da se pridružijo KUD-u Maksa Furjana Zavrč.
Veseli vas bomo!
ČLANI LOVSKE DRUŽINE ZAVRČ POSKRBELI ZA DIVJAD V ZIMI
Krmišča s hrano bodo pomagala
Zima ni kaj preveč prijazna do divjadi, zato lovci vsako leto znova poskrbijo zanjo. Postavijo krmišča in manjša zavetišča, skrita v grmičevju. Nekaj teh smo v zadnjih tednih lahko opazili tudi na završkem lovno-gojitve-nem območju. Skrb za ohranjanje divjad in čiste narave pa je lovcem še zmeraj osnovna naloga.
Za lažje opravljanje lovskih nalog, še posebej za lažje opazovanje gibanja divjadi, pa so lovci denimo ob cesti v Turški Vrh in Drenovec postavili novo lovsko prežo.
TM
ČEBELARSKO DRUŠTVO ZAVRČ
Čebelariti želimo z zdravimi čebelami
Društvo je imelo že svoj prvi rojstni dan 12.oktobra letos.To pomeni, da smo ravno začeli »hoditi«. Za nami je eno leto dela, plan dela nam je uspelo skoraj v celoti uresničiti.
Občanom smo se najbolje predstavili z razstavo in našimi izdelki na občinskem prazniku, katere so si lahko odnesli za spomin domov. Nekateri občani so se takrat prvič srečali z nami in tudi niso vedeli, da društvo sploh obstaja.
Tudi za leto 2002 smo si postavili plan dela, vendar bo naša prva skrb ČEBELA. Čebelariti želimo z zdravimi čebelami, saj samo zdrava čebela zmore oprašiti razne cvetove,da potem lahko nastane sadež, katerega kmet pridno pospravi v skladišče. Za zdrave čebele moramo spremljati zdravila, a ker nekatera ne delujejo več, iščejo se nova. Imamo željo in po vabili jih bomo, da postanejo člani našega društva vsi, ki imajo čebele na območju občine Zavrč in tudi tiste, ki še nimajo čebel, pa bi jih
radi imeli. Znanj, ki ga imamo o čebelah, bi radi prenesli še na naše otroke v osnovni šoli, kjer bomo naredili čebelarski krožek.
Obdržali bomo stik z naravo, skrbeli bomo zanjo in tudi odgovorni naj vedo, da brez njih bo to delo oteženo, zato naj nam pomagajo.
Vsem občanom občine Zavrč želimo vesel božič in srečno novo leto.
NAJ MEDI....
Zvonko Potočnik,
pred. Čebelarskega društva
Završki čebelarji so se uspešno predstavili na razstavi ob letošnjem občinskem prazniku
	PD HALOZE Sekcija Zavrč	
© ni planine brez doline	sprehoditi po haloških gričih, saj eden ni podoben drugemu; na vsakem stoji kapela. Primerni so enodnevni pohodi, zlasti: Turški vrh-Sv.Mohor; Lesko vec-Sv.Avguštin-Velika Varnica (etnografski muzej) - Videm; Pod-lehnik-Janški vrh; Dolena-Ptujska Gora. Predsednik PD Haloze Sekcija Zavrč Peter PRELOG	* * PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE - SEKCIJA ZAVRČ želi vsem občanom občin Zavrč, Podlehnik, Videm, Gorišnica in Žetale ter donatorjem, rekreativcem, športnim in turističnim delavcem in članom društva vesele božične praznike ter srečno in veselo ter uspehov pobio novo leto 2002. * *
Kdor želi celovito doživeti Haloze, kulturne in etnografske značilnosti Haložanov, se mora		
BOŽIČNI POHOD
Letos k cerkvi Sv. Mohorja
Ponedeljek: 24.12. 2001 Sv. Maša bo ob 20.00 uri
Človek, ki skusa doseči svoje ideale, je podoben popotniku, ki se je povzpel na hrib; ko je prišel na vrh, ni bliže zvezdam, jih pa zato bolje vidi.
(Tannery)




■ ;


ODHODI IZ ZBIRNIH MEST:
1850 odhod gasilskega vozila izpred gasilskega doma v smeri
Turškega Vrha (Veselič)
19°" odhod izpred Bara pri
Veseliču 19'5 odhod iz zbirnega mesta v
Drenovcu (Liber)
Stopimo v prihajajoče novo leto polni upov in idej, ki naj postanejo naša vizija, resničnost in naš uspeh.
SREČNO 2002!
TURISTIČNO DRUŠTVO ZAVRČ
PRODAJNA MESTA BAKEL:
* Bar pri VESELIČU (Turški Vrh)
5	Adolf VIDOVIČ (Pestike)
* Robert KUSERBANJ (Turški
Vrh)
6	Jože LIBER (Drenovec)
& Maks TRANČAR (Korenjak)
IZ NAŠE ŽUPNIJE
Kaj nam prinaša božič in kaj novo leto?
Ko vam to pišem, je za nami približno 10 dni letošnjega adventa. Oziramo se nazaj na prehojeno pot, še z večjim hrepenenjem in pa tudi z nekaj negotovosti pa se obračamo in gledamo v svojo prihodnost in se sprašujemo: Kaj nam bo prinesel letošnji Božič in prazniki Božične dobe? Kaj nam bo prineslo leto 2002, ki se bliža z neverjetno naglico?
Dostikrat si znamo reči: Kar bo, pa bo! Kakor da bi se že vnaprej
predali in odpustili, da bi nas življenje teplo in do konca izčrpalo. Na ta način smo si ljudje mnogokrat kar sami krivi za takšno ali drugačno težko situacijo, v kateri se znajdemo. Namesto, da bi si prizadevali za mir, se spuščamo v večjo ali manjše prepire, ki povzročajo dušni nemir. Raje se prepuščamo vsakdanjiku, da nas nosi kakor pač nanese, namesto da bi se spoprijeli s problemi. Raje smo večkrat zaverovani v svojo sebičnost, namesto da bi se obrnili do sočloveka in ga vprašali, ali česa potrebuje. Raje se ukvarjamo s samoto, ki v teh dolgih zimskih večerih ubija, namesto da bi iskali družbe sočloveka.
Prazniki, ki prihajajo, naj nas napolnjujejo z novim upanjem, predvsem pa z željo, da bi sami čim več prispevali k boljšemu jutri. Prazniki bodo hitro minili. Kaj bo ostalo za njimi? Nič? Ali le bledi spomini na polnočnico in silvestrsko rajanje? Ali pa nekaj, kar nas bo napolnjevanju z novo močjo vse tja do prihodnjih praznikov?
Vsem vam želim blagoslovljene božične praznike, obilje notranjega miru, ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2002!
Vaš župnik Jože Pasičnjek
MAŠE MED PRAZNIKI
Ponedeljek, 24.12. 2001
*	ob 2000 : Polnočnica pri sv. Mohorju
*	ob 2400 : Polnočnica v Zavrču
Torek, 25.12. - Božič
Maše bodo ob 700, 1030 in ob 1500 (v hrvaškem jeziku)
Sreda, 26.12. sv. Štefan
Maši bosta ob 7°° in 1030. Med obema mašama bo blagoslov vode.
Četrtek, 27.12. - sv. Janez Evangelist
Maša bo ob 9°° pri Janžu v Gorenjskem Vrhu.
OBČINSKI ODBOR LDS ZAVRČ
Drage občanke, spoštovani občani Občine Zavrč, torej po vseh teh naših vinorodnih gričih in prav tako plodnih dolinah, prav vsem,od tistih najmlajših, do vas najstarejših, Vam v imenu celotnega Občinskega odbora LDS Zavrč želimo prijetne, zdrave, srečne in predvsem mirne božične in novoletne praznike, ki naj bodo prepleteni s toplo družinsko ljubeznijo, ki naj bo prisotna tudi ob dnevu naše samostojnosti. Vse lepo želimo tudi našim bližnjim sosedom iz prijateljske Hrvaške.
IO OO LDS Zavrč Peter Vesenjak
IO OO SDS ZAVRČ
Spoštovane občanke in občani!
V imenu izvršilnega odbora SDS Zavrč Vam ob prihajajočih praznikih želim vesel božič ter zadovoljno, zdravo in uspehov polno novo leto 2002.
Predsednik IO OO SDS Zavrč: Dušan Rojko
UREDBA O TAKSI ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV
V uradnem listu št: 70/01 je bila objavljena Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov ( v nadaljevanju; taksa ) ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja takse.
Obremenjevanje okolja je:
-	obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in
-	obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov.
Zavezanec za plačilo takse je upravljavec odlagališča - v našem primeru je to podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj d.o.o.. Zavezanec bo plačeval takso v znesku, ki je enak osnovi za takso za odpadke, katere je v koledarskem letu trajno odložil na odlagališče. Višina osnove za plačevanje takse bo določena na podlagi raznih meritev-tehtanja pred odlaganjem in izračunana na podlagi predpisanih formul. Zavezanec bo moral pri Agenciji Republike Slovenije za okolje do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto, v kateri bo navedel vse potrebne podatke za odmero takse. Zavezanec pa bo lahko uveljavil tudi oprostitev ali zmanjšanje plačila takse na podlagi zakona o varstvu okolja in določil uredbe. Agencija bo zavezancem odmerila takso z odločbo. Odločba bo vsebovala znesek odmerjene takse, znesek določene in vplačane akontacije in znesek doplačila ali vračila takse ter rok plačila. Taksa bo morala biti odmerjena do 31.
		
		
oktobra tekočega leta za preteklo 500.000 ton komunalnih odpad-leto.	kov in
Zavezanec bo lahko z vložitvijo vloge na agenciji uveljavljal oprostitev ali zmanjšanje plačila najkasneje do 31. marca tekočega leta zaradi izvajanja sanacijskih ali drugih del v istem letu za zmanjšanje obremenjevanja tal oz. zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. Taksa se bo zavezancu znižala ali oprostila za naslednje namene:
-	za izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča za odlaganje nevarnih odpadkov predpisanim zahtevam;
-	za gradnjo obratov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču nevarnih odpadkov v obdobju, ki je za obdelavo odpadkov določen v predpisih na področju ravnanja z odpadki;
-za gradnjo novega odlagališča nevarnih odpadkov s celotno kapaciteto odlaganja za najmanj
-	za širitev obstoječega odlagališča za odlaganje nevarnih odpadkov, če je več kot 70% širitve odlagališča namenjena odlaganju komunalnih odpadkov.
Za oprostitev oz. znižanje takse pa bodo morali biti izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih v tem članku zaradi obsežnosti ne navajamo.
Zavezanci bodo morali pričeti plačevati takso s 1. januarjem 2002. Znesek mesečnih akontacij, ki ga bodo plačevali obstoječi zavezanci v letu 2002, se bo določil na podlagi:
-	podatkov o količini in vrstah odloženih odpadkov iz zaveza-nčeve evidence o odlaganju odpadkov za obdobje leta 2000 skladno s predpisom o ravnanju z odpadki in
-	podatkov o količini zajetega metana v letu 2000.
Navedeni podatki so marali biti posredovani upravi najkasneje do 31. oktobra 2001.
KAJ POMENI SPREJETA ODREDBA ZA OBČANE?
Zavezanci za plačilo takse bodo morali takso vključiti v ceno odvoza komunalnih odpadkov, kar bo celotno storitev odvoza odpadkov nekoliko podražilo, logično je, da je povzročitelj dolžan prevzeti stroške za ravnanje z odpadki. Višina plačila takse, ki bo bremenila občane - povzročitelja, zaenkrat še ni znana. Taksa je predpisana enotno za celotno območje Republike Slovenije, kar pomeni, da se plačilu ni mogoče izogniti. Na višino takse lahko vplivajo povzročitelji z vzornejšim sortiranjem in odlagajem odpadkov. Taksa se, kot je predhodno navedeno, odmerja za obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in za obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov. Navedeno pomeni, da lahko s količino proizvedenih odpadkov, predvsem pa z ločevanjem na izvoru, vplivamo na višino takse; manj bomo proizvedli odpadkov za trajno odlaganje, nižja bo taksa in obratno. Torej je potrebno že na izvoru izločiti tiste vrste odpadkov, ki jih je potrebno odlagati na
ekoloških otokih in s tem zmanjšati količino ostanka odpadkov. V tem primeru je nujno potrebno, da vsaka občina zagotovi potrebno število lokacij za ekološke otoke, da bodo občani imeli možnost zmanjšati količino odpadkov za končno odlaganje. Tako je potrebno izločiti papir ter plastično, kovinsko in stekleno embalažo. Če bomo vzorni še pri odlaganju bioloških odpadkov (potrebno jih je izločiti in kompostirati), ti vplivajo na višino emisije metana, bomo takso znižali tudi na tem področju. Vsi smo dolžni zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke, oziroma jih sploh ne smemo oddajati! Trenutno za območje podeželskih naselij ni predvideno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, saj je ta strošek za samo nekaj gospodinjstev, ki bi koristilo to uslugo previsok, zato so prebivalci teh naselij dolžni biološke odpadke sami kompostirati doma! Z namenom zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke je bila v začetku tega leta posredovana v vsako gospodinjstvo brošura Kompostira-
nja na vrtu, zato pričakujemo, da vam bo kot napotek v veliko korist. Pričakujemo, da bo ravnanje z odpadki v bodoče s strani vseh povzročiteljev odgovornejše, da bodo ekološki otoki vzornejši in da ne bo več divjih odlagališč, kot jih je sedaj. Na ta način bodo tudi stroški občine manjši, ker ne bo potrebno opravljati dodatnih del, porabljena sredstva pa bi lahko izkoristili za druge potrebne projekte.
Tako občina, ki mora po zakonu zagotoviti javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, kot tudi izvajalec Čisto mesto Ptuj d.o.o., še enkrat prosimo vas občane, da odpadke odlagate na zato določena mesta odgovorno in vzorno, saj boste tako polepšali okolje, pomembno pa vpliva tudi na višino takse, ki nas bo pričela bremeniti s 1. januarjem 2002.
Za Čisto mesto Ptuj d.o.o.: Franc MERC
VRTEC NA OBISKU PRI POLICISTIH
Ker se je potrebno seznaniti z varnim vedenjem v prometu, smo se odpravili na obisk k policistom. Spoznali smo prijazen policiste, ki skrbijo za našo varnost. Omogočili so nam veliko doživetje, saj smo se peljali s čisto opravim policijskim avtomobilom.
AKTIVNOST POLICIJE OB ZAČETKU
ŠOLSKEGA LETA
Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
POLICIJA POLICIJSKA UPRAVA MARIBOR Postaja mejne policije Zavrč
Tudi letos smo policisti ob začetku šolskega leta dali velik poudarek varnosti otrok v cestnem prometu. Za večjo varnost otrok na poti v šolo smo pred pričetkom šolskega leta izvedli vrsto aktivnosti.
Pregledali smo stanje cestno prometne signalizacije na celotnem območju občine Zavrč ter o ugotovitvah obveščali vzdrževalca cest.
Pregledali smo šolske poti, vodja policijskega okoliša pa je kot član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodeloval tudi pri čiščenju solskih poti. Pri čiščenju je sodeloval tudi predsednik sveta staršev OŠ Zavrč, Anton Bratuša. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Zavrč smo predlagali sodelovanje staršev in sorodnikov pri varovanju otrok na poti v šolo.
Tako so pri varovanju otrok na poti v šolo v času od 03.09. 2001 do 14.09. 2001 sodelovali:
Franc VAUPOTIČ, Ivan BRATUŠA, Janez PRAVDIČ, Zvonko PRAVDIČ, Antonija in Ivan VIDOVIČ, Zvonko TEŽAK st., Jože TEŽAK st., Marijan BRUNEC, Maja KELC in Anton TRANČAR. Za so-
delovanje se jim zahvaljujemo, saj je njihova pomoč pripomogla k večji varnosti otrok in dvigu varnostne kulture.
Prvi dan pouka se je vodja policijskega okoliša Janko LORBEK udeležil sestanka s starši in prvošolčki. Starši in prvošolčki so bili seznanjeni z načrtom šolskih poti, starši pa so prejeli zloženke “PROMETNA ABECEDA” ter bili opozorjeni na obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o varnosti v cestnem prometu.
Za varnost otrok v cestnem prometu bomo policisti skrbeli skozi vse leto, k sodelovanju pa vabimo tudi vse občane.
Janko LORBEK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
S SREČNO NOVO LETO 2002
VAŠKA KRONIKA
Bilo je leto veselih in žalostnih trenutkov
Tudi to prvo leto tretjega tisočletja se nagiba h koncu, saj smo že krepko sredi decembrskih dni, ko v sebi že razmišljamo o lepih in veselih prazničnih dneh. Bližajo se prazniki; božič, Janezovo, ki je tudi dan naše samostojnosti, Štefanovo, Tepežni dan ali »frižiksunt«, kot smo mu nekoč dejali po domače, in potem pride najdaljša nov v letu - Silvestrovo. Z novim dnem »prikuka« na dan novo leto. Kako srečni smo lahko vsi tisti, ki bomo te velike praznike doživeli zdravi in v miru, s svojo notranjo sproščenostjo, ki nas bo ob spominu na veliko rojstvo popeljalo v novo-kratko časovno obdobje, v leto 2002.
Zakaj sem dejal kratko časovno dobo? Predvsem zato, ker se mi zdi, da leta vedno hitreje tečejo, to pa najbrž zaradi izredno hitrega tehničnega napredovanja, ki pogojuje naše življenje z novimi spoznavanji, zaradi česar pa, ne da bi se tega globoko zavedali, hitro mineva čas. Ko spoznamo noviteto, je že pred nami druga, tako, da čas resnično hitro mineva. Toda smo bitja, ljudje s srcem in dušo, ki bi se naj zavedala, da smo kot subjekt- človek in da lahko kot človek obstajamo le v družbi sočloveka, ki bi naj v miru in v dostojanstvo človeka tudi živel. Ustanavljanje družin je temeljni in najtoplejši odnos v družbi, je kot
celica tvorjenja celotne ljudske družbe, ki jo sestavljajo posamezni ljudje, združeni predvsem že v svojih družinskih skupnostih. Veselijo se ob spominu na rojstvo ob božiču, veselijo se rojstev otrok, s tem pa zapolnjujejo svoje družinske skupnosti.
DOBILI SMO OSEM NOVIH OBČANOV
Prav gotovo so ti božični in novoletni prazniki najprimernejši čas za veselje, za lepe in radostne trenutke rojstva novih družinskih članov, naših zaželenih otrok. Teh radostnih trenutkov smo v drugem polletju leta 2001 imeli kar nekaj.
V	naši občini so privekali na svet:
-	Damjan TEŽAK, roj. 09.07. 2001 v Ptuju, iz Turškega Vrha št. 5
-	Nika PIJAN, roj. 05.07. 2001 v Ptuju,iz Turškega Vrha št. 103/a
-	Miljenko LAZAR, roj. 11.07. 2001 v Ptuju, iz Hrastovca 45
-	Franci KRAJNC, roj. 25.07. 2001 v Ptuju, iz Korenjaka št. 6
-	Luka MINDEK, roj. 25.08. 2001 v Ptuju, iz Hrastovca št. 3/a
-	Žan KORNET, roj. 17.09. 2001 v Ptuju, iz Pestik 5/a
-	Maja KUSERBANJ, roj. 01.11. 2001 v Ptuju, iz Hrastovca št. 72
-	Mateja SLAMERŠEK, roj. 21.11. 2001 v Ptuju, iz Pestik št. 2/a
V	letu 2001 je luč sveta zagledalo do sedaj, ko sestavljamo to našo kroniko, 13 otrok, vsem staršem in seveda družinskim skupnostim čestitamo k temu srečnemu trenutku z željo, da bi skupaj s svojim novorojencem tudi zdravi nadaljevali svoje toplo družinsko življenje. Družini Borak iz Goričaka št. 5 pa ob smrti Davida izrekamo iskreno sožalje.
ZAKON
Ob teh velikih praznikih se zelo radi spomnimo na družinsko srečo in toplino novoustanovljenih družin. Tudi v drugem polletju tega leta 2001 je nekaj parov z območja naše občine sklenilo zakonsko zvezo in se tako odločilo za novo-družinsko pot, ki bo ohranjala naš bivalni kraj živ in poseljen. Bel, prijazen dim iz toplih haloških završkih domačij bo ponovno in vedno znova oznanjal, da so tukaj doma prijazne, vedno nekako skromne in tople družinske skupnosti, med katere pa je že zavelo tisto napredno in tudi že moderno življenje današnjega časa, kar je tudi prav, saj čutimo, da je tudi naš človek v Halozah tega vešč. V tem drugem polletju so sklenili zakonsko zvezo naslednji pari:
-	Aleksander LAZAR iz Turškega Vrha in Ivica PUNČEC iz Donje Voče
-Jožef ŽNIDARIČ in Natalija BEDNJANIČ iz Turškega Vrha
-	David KOKOT in Sonja KOKOT iz Hrastovca
-	Robert KUSERBANJ in Bernardka ČUŠ iz Turškega Vrha
Vsem, ki ste sklenili zakonsko zvezo, želimo mnogo zdravja, medsebojnega toplega družinskega razumevanja in prijetno bivanje v naši občini.
Natalija Bednjanič in Jožef Žnidarič
Sonja Kokot in David Kokot
Ivica Punčec in Lazar Aleksander
BILI SO TUDI TRENUTKI ŽALOSTI IN SLOVESA
V	tem času je v našem življenjskem bivalnem okolišu nekaj naših občank in občanov tudi preminulo. Umrli so:
-JURIČ Anton, roj.07.06. 1942, umrl: 09.08. 2001 iz Belskega Vrha 80/a
-VIDOVIČ Marija, roj. 06.12. 1922, umrla: 09.09. 2001 iz Gorenjskega Vrha
-	VUZEM Angela, roj. 17.04. 1927, umrla: 01.11.2001 iz Belskega Vrha 57
-	BORAK David, roj. 30.01. 2001, umrl: 12.11. 2001 iz Goričaka 5
Vsem, ki ste izgubili svoje najbližje in najdražje, pa prav tako v imenu uredništva iskreno sožalje.__________________________________
V	upanju, da bo v prihodnje več veselih kot žalostnih novic, pa se bom z vaško kroniko ponovno oglasil v mesecu juliju v letu 2001. Ob koncu tega sestavka, ki je postal že stalnica v našem časopisu Dober den, vam v imenu celotnega uredništva zaželim zdrave, srečne in predvsem mirne božične in novoletne praznike, kar pa naj traja vse leto 2002 in še naprej.
Peter VESENJAK
NA VINOGRADNIŠKO TURISTIČNI KMETIJI PUNGRAČIČ PRIPRAVILI ŽE TRADICIONALNO
DECEMBRSKO TRGATEV
Spet bomo pili Barbarino vino
Pri Pungračičevih v Drenovcu ima 4. december, ko goduje sv. Barbara, poseben pomen, kajti prav ta dan si je družina izbrala za zadnjo trgatev v tem letu. Za pozno, že bolj zimsko obarvano trgatev so se odločili pred tremi leti, ko so uspešno pridelali Barbarino vino, lani so morali trgatev opraviti nekoliko prej, letos pa je grozdje počakalo na pravi trenutek. Za decembrsko trgatev so pustili grozdje na blizu 400 trsih laškega rizlinga, grozdne jagode so lepo dozo-
rele, pridobile še na sladkorju in se odlično držale do Barbarinega, ko je so jih pospravili s trte.
Dan za trgatev je bil lep, temperature ne preveč zimske, torej s pričakovano ledeno trgatvijo ni bilo nič. Pri Pungračičevih se je za pozno trgatev zbralo kar nekaj beračev, ki so imeli v vinogradu kaj delati nekaj popoldanskih ur, po trgatvi pa je napočil čas za slavje. Ob obloženi mizi seveda, ki pri Pungračičevih ni nobena redkost, za kar poskrbijo do-
mače gospodinje. A še prej so laški rizling spravili v prešo, mladi gospodar Robert Pungračič pa nam je povedal, da bo iz nabranega grozdja priteklo blizu 300 litrov tekočine. Kako bodo trgatev poimenovali, nam tistega dne še ni mogel zaupati, ugibal je le med pozno trgatvijo ali izborom. A nekaj je zagotovo, Barbarino vino bo nekaj posebnega, sladko in pristno. Z njim bomo nazdravili šele prihodnje leto!
TM
NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE POŠTE
SLOVENIJE
Pošta Slovenije je v letošnjem letu izdala 32 priložnostnih in 7 rednih poštnih znamk. Med njimi sta priložnostni znamki, ki sta izšli novembra in obeležujeta dva pomembna dogodka: novo leto s prehodom v leto 2002, še prej pa vseljudski, družinski in še posebej krščanski praznik božič.
Naslednje nove priložnostne znamke bodo izšle 23. januarja prihodnje leto. V seriji pustnih mask bosta izšli znamki z motivom ruše in piceka, ki sta poleg kurentov značilna pustna lika Ptujskega polja. Ljubezni bo namenjena voščilna znamka.
TM