IN SVET
LJUBLJANI is. AVGUSTA 1926. ŠTEVILKA
6.
IVAN GROHAR: SV. CTRTL IN METOD.
OSMERO PESMI.
(Idila.)
IVAN PREGELJ.
?. Vesela ekloga.
rVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorls No-strl ProCessio. Locopoli, die 3„ Mar-tij.« Oče gvardijan Agatangelus je odložil pero in stopil k oknu, ki je bilo odprto na samostanski vrt. Vonj mlade zemlje in prvih vijolic je puhtel kvišku, izza samostanskega vrta pa je zaudarjalo zoprno po
193
olju in barvah. Tam zadaj je bila namreč pristava loškega meščana Kosena. Bratovščina presvetega Telesa Kristusovega jo je bila porabila za delavnico. Že nekaj dni so se tu trudili vsi domači mizarji, podobarji in slikarji, da pripravijo potrebno orodje za slovesni obhod na veliki petek. Izmed očetov kapucinov, ki so prevzeli pokroviteljstvo pri tej procesiji, je bil določil oče provincijal za reditelja očeta Serafina. Bratovščina mu je izplačala za ta trud po navadi devet goldinarjev za tobak, oče gvardijan Agatangelus ga je oprostil za ves postni čas matutina in kora. Oče Serafin se sicer te samostanske olajšave ni poslužil. Verjel je, da njegovo delo pri procesiji ni težje mimo onega, ki ga je predstojništvo naložilo očetu gvardijanu, ki naj bi vestno sestavil poročilo, kako, kje, kdaj in s kolikim uspehom se je pripravil, izvršil in dopolnil pobožni obhod.
»Funesta visu incepit Redemptoris nostri processio,« je ponovil oče Agatangelus na glas, kar je bil pravkar zapisal. Kakor da zbira besede, je nato strmel skozi okno. Obrvi nad očmi so se mu sršile, ni bil dobre volje.
»Sitnosti,« je zamrmral, »pa le čemu! Za božjo čast seveda! Za burko pač in je res, da bi se sam gospod Kristus smejati moral, če bi prišel poslušat, kako bodo pačili po loško in žabniško Njegovo sveto besedo.«
Očetu Agatangelu loška govorica ni bila nevšečna, saj ga je živo opominjala njegove lastne, ki je bila tolminska. Tudi pobožni obhod meščanske bratovščine mu je bil prav tako pri srcu kakor vsem drugim očetom v samostanu. Sitno mu je bilo le to, da je provincijal zahteval natančnega poročila: »Kako, kje, kdaj in s kolikim duševnim in blagovnim uspehom?«
»Sitnosti,« je zamrmral redovnik še enkrat, potem pa mu je ugasnila v lepem moškem obličju nejevolja in se je odločno obrnil nazaj k mizi in začel pisati. Zapisal je, kako so se zglasili pri njem v ponedeljek po prvi postni nedelji trije Ločani, kot odborniki bratovščine presvetega Telesa in želeli, da bi kakor doslej častiti očetje kapu-
13