—<»   135   «— K. ANDREJEV:
Kastor.
-^W^*Tv     movit kmet je imel psa Kastorja.   Bil je zvest čuvaj in
/^   |B|L      \    ni se mu godilo slabo. Pripetilo pa se je, da se je na-
I           ^fflV"        \  ve''čal čuvati gospodarjev dom; ko je odšla družina k
!             -t |           \ počitku, je zapustil dvorišče in se potepal po vasi.
\         jk?              I           Neko noč pa so prišli v vas tatovi in sklenili so
^^^r            /  okrasti  imovitega kmeta.   Brez ovire so prišli na dvo-
\ijH         /    rišče; nikogar ni bilo, ki bi opozoril speče na nevarnost.
'    ^j                Razbojniki  so  vlomili v hišo in pobrali   vse  dragoce-
—           nosti. Preden so zbežali, so še zažgali poslopje.  Kmet
je komaj   rešil  sebe in družino.   Odslej je postal  siromak.   Kruha ni imel
odveč, zato je dal Kastorja konjedercu.