V e s t n i k. Osebne vesti. Gospica Božena Sernec, učiteljica na višji dekliški šoli v Ljubljani, je imenovana za učiteljico francoščine na c. kr. višji dekliški šoli v Pulju. — Učiteljski kandidat Janez Bračko v Negovi je dal slovo učiteljskemu stanu ter je imenovan poštnim praktikantom. — Umrl jc eden izmed onih mož, ki so v času hrvaškega preporoda, v dobi ilirizma, izskušali spojiti vse Jugoslovane v eno celoto. Stjepanllijaševič — menda razen Ivana viteza Traskega še edini Ilirec — je 89 let star zatisnil za večno oči. Naši bratje Hrvati so izgubili z njim moža, katerega znaSaj je bil čist kot zlato, moža poštenjaka, kakršnih je malo dandanes. Slava njegovemu imenu! Cesar — odstopi? Listi poročajo, da namerava naš cesar v teku tega leta odstopiti. To sklepajo iz tega, da se je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand udeležil nagodbene konferencije, bil poprej pri Koerberju ter tudi sprejel ruskega ministra Lambsdorffa. Cesarja so baje politične in rodovinske razmere popolnoma utrudile, največ pa znana afera nadvojvode Leopolda in princezinje Lujize. Nevedni doktorji svetega pisma ali pa lažnivi pačitelji resnice morajo biti naši pismouki, ki so skovali v koticku za liberalce imeniten stavek: No, nevedni vzgojitelji, ali ne vestc, da je liberalce Kristus imenoval ,,gadjo zalego", »pobeljene grobove" i. t. d.? — Dasi smo nnevedni" vzgojitelji in ni naša dolžnost, pcČati se z branjem sv. pisma, ali vendar smo toliko poučeni, da labko konštatujemo, da je ,,Slovenec" imenitno falsificiral evangelij sv. Matevža (XXIII.) s tem, da je iztrgal 33. vrsto in jo hotel uporabiti za slovensko učiteljstvo. Ravno XXIII. poglavje evangelija sv. Matevža ni pisano za nikogar drugega kakor za tedanje pismouke ali naše sedanje doktorje teologije. Zaraditega bočemo navesti najmarkantnejša mesta tega poglavja. 1. Tedaj reče Jezus Ijudstvu in učencem svojim, 2. govoreč: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji. 3. Vse torej, karkoli vam reko izpolnovati, izpolnjujte in delajte. Po njih delib pa ne delajte; ker giovore, pa ne delajo. 5. Vsa svoja dela pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč napise in dclajo velike robove oblačilom svojim. 6. In Ijubijo prve prostore na gostijah in prve stole po shajališčih. 7. In pozdrave po ulicah in da jib Ijudje imenujejo: Rabi! Rabi! (pri nas ,,gospod, gospod"). 14. Gorje pa vam, pismarji in iarizeji, binavci! da požirate vdovam hiše (ali pa hranilnične knjižice ,,med živimi"), in na videz dolgo molite: zato boste prejeli ostrejo sodbo. 15. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi (dandanes: poklerikali) * in ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sina, dvakrat hujega od sebe. 24. Slepi vodniki, ki ocejate komarja, kamelo pa požirate. 25. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da čistite sklenico in skledo zunaj, znotraj ste pa polni ropa in nepravičnosti. 27. Gorje vam, pismavji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobovom, kateri se zde zunaj lepi, znotraj so pa polni mrtvaškib kosti in vse nesnage. 28. Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj ste pa polni hinavstva in budobije. 33. Kače, gadja zalega, kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja? —¦ Tako sv. pismo ! Prav jako bi vam svetovali, da nas nikar preveč ne spominjate sv. pisma, zakaj lahko vam še marsikaj citiramo iz njega, kar vam ravno ne bo prijetno donelo. In če ljudstvo pride do tega, da bo začelo čitati in izvajati nepopačen Kristusov nauk — potem boste slišali od njega besede, ki bodo za vas res — pretresljive. Ljubljanske učiteljske knjižnice. Na Silvestrov večer lanskega leta je imel občinski svet ljubljauski sejo. V razpravo je prišla tudi prošnja c. kr. niestnega šolskega sveta, naj se nakaže raznim mestnim ljudskim šolam nekaj podpor, da si lahko nakupijo za pouk potrebnih učil. Poro.evalec je bil obč. svetnik gosp. gimnazijski ravnatelj in nekdanji okr. šolski nadzomik A. Senekovič. Občinski svet je najprej odklonil prošnjo za 400 K, s katerimi bi se kupil drobnogled za ljubljanske ljudske šole. Takisto je odklonil občinski svet prošnjo, naj se dovoli Ijubljanskim ljudskim šolam podpora po 25 K (ta velikanski znesek!), da si izpopolnijo uciteljske knjižnice zlasti z metodiškimi knjigami. Kolike važnosti so take knjižnice, ve vsak, kdor ne pozna našega ljud. šolstva samo od zunaj. Učitelju morajo biti primerne in najpotrebnejse knjige vedno pri roki, da pogleda lahko vanje v vsakem slučaju in vsakem primeru. Zlasti dandanes, ko se gleda s pedantovsko natančnostjo na pravilno postopanje pri pouku, je treba vestnemu učitelju vedno brskati po dobrih metodiških knjigah, da mu je srce mirno, kadarkoli se mu odpro vrata v učilnico. Da bi si ucitelj satn kupoval take knjige, je neinogoče že zaraditega, ker nima za to potrebnega denarja. Možje v VII. in VIII. plačilnem razredu seveda ne vedo, kolika umetnost je, dostojno skrbeti Ijubljanskemu (in vsakemu drugemu) učitelju za svojo družino. Kdor ne pozna raziner, je v vsakem primeru slab sodnik. No, učiteljski zbori nekaterih ljubljanskih ljudskih šol zlagajo sami med sabo mesečne prispevke, da si morejo nabaviti najpotrebnejših knjig. To seveda ni njihova dolžnost, to je njihova dobra volja, ki je vredna glasne pohvale! Ta dobra volja vsega učiteljstva sc kaže tudi v tem, da si že od pravekov samo kupuje vse tiste potrebščine, ki jih rabi šoli v prid, kakor n. pr. papir, svinčnike, peresa, tinto, itd. itd. Koliko žrtvuje nadalje učiteljstvo iz svojega za ubožne učence! Tega ni pri nobenem drugem stanu na svetu! Drugi dobivajo vsako leto v ta namen določeni znesek, ki seveda ni kdo ve kako velik, pa je vendarle znesek. Mi pa, ki imamo vsega v obilnosti, lahko kupujemo take stvari iz svojega. In sedaj bi nemara morali še za ljubljanske šole napravljati knjižnice, to pa že zato, ker so ponekod popolnoma ustavili prispevanja učiteljstva za okr. učit. knjižnice, ker vedo, kako trda prede vsakemu u.itelju za novce! Ako bi ljubljanski občinski svet dovolil omenjene minimalne podpore, bi s tem ne pokazal samo važnosti učit. knjižnic primerne naklonjenosti, nego bi tudi učiteljstvu priskočil kolikortoliko na pomoč. Cudno se nam torej zdi, da je glasoval proti tudi profesor in ravnatelj višje dekliške šole — torej tudi šolnik! — dr. L. Požar, ki pa je vendarle našel nekaj besed v prilog takozvani centralni knjižnici. Tako knjižnico (v miniaturi) ima že pravzaprav ljubljansko učiteljstvo, saj je znano vsemu svetu, da ima vsak okraj svojo okr. u.it. knjižnico, iu tako jo ima — zahvaljen bodi zakon! — tudi Ljubljana. Dosti knjig je v nji, dobrih in slabih. A to so knjige, ki so v nji le v enem izvodu, ki si jih morejo izposojati le posamezniki in to za več časa, zakaj knjige okr. učit. knjižnice so večinoma vecja dela, ki jih ne prebavi človek v pol uri. Zato se nam pa zdi učiteljska knjižnica posameznih šol vse drugega pomena nego je okrajna (centralna) knjižnica. Kolikor se je dalo, je branil prošnjo in jo priporočal milosti naš tovaris obč. svetnik g. Dimnik. Ko je splavala prva po vodi, je predlagal, da se naj vsaj okrajni knjižnici zviša prispevek od 200 K na 300 K, ker daje doslej Ljubljana za okrajno učit. knjižnico najmanjši prispevek med vsemi okraji na Kranjskem. Žalibog, da je ostal tudi ta predlog v manjšini. In tako ostanemo lepo pri starem, kar je najceneje! Ukovina na Ijubljanskih Ijudskih šolah odpravljena. Na predlog občinskega svetnika g. ravnatelja Š u b i c a je sklenil občinski svet Tjubljanski, da se v prihodnje odpravi ukovina na ljubljanskih Ijudskih šolah. Ta sklep tudi mi z veseljem pozdravljamo. Glas izmed Ijubljanskega učiteljstva. Nekateri prijatelji so nam poslali vprašanje: Ali bi ne bilo umestno, da skliče deželno nSlovensko učiteljsko društvo" v kratkem shod, na katerega bi se povabilo vse kranjsko užiteljstvo in naši deželni poslanci, da vzamemo v pretres blažene sadove brezmiselne klerikalne obstrukcije v našem dež. zboru, ki je u.it. pojedla vsaj povišanje kvinkvenij? — To umestno vprašanje pošiljamo v naglo rešitev imenovanemu društru. Iz okrajnega šolskega sveta za goriško okolico. V zadnji seji c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico se je potrdil proračun za 1. 1903. V tem se je zvišala postavka nPisarniški izdatki" za 800 K in potnina potovalnim učiteljem na 260 K. — Šola za silo v Zapotoku se je izpremenila v redno in ekspositura vDobravljah v samostojno enorazrednico. — V tej seji so se dennitivno namestili: gg. Merljak Franc, nadučitelj v Batujah, Gorjup Rihard, učitelj v Avčah in Krajnik Franja, učiteljica v Ajdovščini. Nadalje so se dovolile nekatere podpore ter sklenilo izdajati koncem vsakega šolskega leta nŠolsko porocilo goriškega šol. okraja". V odsek za izdavanje šol. poročila so bili izvoljeni g. okr. šol. nadzornik Finšger, nadučitelja Bajc in Križman ter Zega Miha, upokojeni nadučitelj in posestnik v Kanalu. Učitelj — poslanec. Dne 29. decembra 1902 je bil izvoljen deželnim poslancem za kmetiške občine gradiščanskega okraja nadučitelj Falconer. Regulacija učiteljskih plač na Ogrskem. Z Novim letom so uredili učiteljske plaže na Ogrskem tako-le: Temeljna pla2a uciteljev in učiteljic je povišana na 1000 kron; stanarina je odmerjena s 600, 420, 360, 300 in 200 kronami. Učitelji, ki služijo v Budimpešti in na Reki, imajo poleg tega še mestno učno nagrado. V ta namen se je proračunska postavka za učitelje na Ogrskem zvišala na 1,000.000 kron. Učiteljice v državnih otroških vrtcih dobe plačo 800 kron, ki se zviša vsakih pet let za 100 kron, dokler ne preseže vsote 1300 kron. Stanarina je ona, kakor pri učiteljih ljudskih šol. Iz Črne gore nam poročajo: Črnogorski knez Nikola je izdal ob priliki svojega godu nove reforme za Črno goro. Najvažnejši del novih zakonov je reorganizacija pravosodstva. Dosedaj so sodili razen kneza prvi junaki v deželi. Odslej naprej pa se nastavijo stalni sodniki, ki bodo popolnoma neodvisni od kneza. Državna prcosnova obsega sledeče zakone: 1. o knežji vladi in civilnem svetu; 2. o civilnih uradnikih; 3. o sodnikovi oblasti; 4. o organizaciji sodišč; 5. o kompetenci sodišč v civilnih zadevah in 6. o kompetenci sodišč v kazenskih zadevah. Zakon o organizaciji vlade določa, da je na krmilu šest ministrov popolnoma po avstrijskem vzorcu. Državni svet sestoji iz kneza, prestolonaslednika, metropolita, vseh ministrov, predsednika državne kontrole in članov, ki jih imenuje knez. Te nove reforme stopijo v veljavo 1. februarja t. 1.