Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. februarja 2022 - Leto XXXII, št. 8 stran 2 Književnost je iskanje resnice Showdown, kegljanje in pikado stran 6 Grbanje rada berem stran 8 Pripovejsti od stari Slavov stran 9 2 Zamejska književnost od Trsta do Porabja Književnost je iskanje resnice »Danes Slovenski dom v Monoštru gosti izjemna ustvarjalca, pisatelja, pesnika, novinarja in publicista Marija Čuka s Tržaškega ter porabskega ustvarjalca, novinarja, prevajalca in pesnika Dušana Mukiča,« je predstavila Leta 2020 je izdal izjemen roman Črni obroč, katerega italijanski prevod (Fiamme nere) je osvojil drugo mesto na veliki italijanski vsedržavni književni nagradi Vladimir Nabokov. Dušan Mukič se je po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze Marij Čuk gosta srečanja z naslovom Slovenska zamejska književnost od Trsta do Porabja generalna konzulka Metka Lainšček, ki sta ga 17. februarja organizirala Gerneralni konzulat R Slovenije in Zveza Slovencev na Madžarskem. Med prisotnimi, ki so se zbrali v lepem številu, je posebej pozdravila veleposlanika R Slovenije v Budimpešti Marjana Cencena s soprogo, slovensko zagovornico v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss in predstavnika Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, profesorja Francija Justa in Štefana Kardoša. Moderatorka večera je bila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács, ki je najprej nanizala ustvarjalno pot obeh gostov. Literarno delovanje Marija Čuka je zelo raznoliko, saj je ob tem, da je izdal osem samostojnih pesniških zbirk (Pesniški list, Šumenje modrega mahu, Zakleta dežela, Suho cvetje, Igra v matu, Sledovi v pesku, Ugrizi, Zibelka neba, Ko na jeziku kopni sneg) avtor »zamejske trilogije« romanov (Pena majskega vala, Molk koloradskih hroščev, Prah), več satiričnih nadaljevank in gledaliških iger. v Ljubljani vrnil v Porabje in se zaposlil kot novinar televizijske oddaje Slovenski utrinki, ob tem je bil dolgoletni sodelavec Radia Monošter in tudi enot porabskega ljudskega pripovedništva ter prestavitev gradiva – ki ga je leta 1970 v porabskih vaseh posnel etnolog Milko Matičetov – v slovenski knjižni jezik. Navzoči so lahko prisluhnili tudi po eni pesmi obeh avtorjev, nakar je stekel živ in zanimiv pogovor – o ustvarjanju, namenu književnosti, o pomembnosti branja v maternem jeziku itd. – pri katerem sta se ustvarjalca dopolnjevala, navezovala na misli drug dugega. Oba sta pripovedovala zanimivo zgodbo o začetkih svojega ustvarjanja. Marij Čuk, ki je kot otrok rad bral pustolovske romane, med njimi Karla Maya, je kljub temu, da mu je mama kot otroku, ki je začel pisati svoje zgodbe, rekla, da so pisatelji nesrečni, vztrajal pri pisanju. Dušan Mukič se je kot srednješolec dogovoril s svojim sošolcem, da napišeta vsak dan po en haiku, sicer sta zdržala le 30 dni. Prvi svoj sonet v narečju je napisal Del občinstva, na desni strani Štefan Kardoš in Franci Just, ob njiju urednica knjižnih izdaj pri založbi Mladika Nadia Roncelli, generalna konzulka Metka Lajnšček in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss zdaj piše za časopis Porabje. S prevajanjem književnih del iz slovenščine v madžarščino in obratno se ukvarja vse od svojih ljubljanskih študentskih let. Po vrnitvi v Porabje se je posvetil tudi prevajanju v domače slovensko narečje. Njegovi najobsežnejši prestavitvi sta roman »Stric Geza gre v Zaturce« Štefana Kardoša in zbirka kratkih zgodb »Ptice dronovke« Norme Bale. Njegovo najzahtevnejše delo je bila transkripcija 240 kot študent v Ljubljani. »Književnost je iskanje. Iskanje česa, še danes ne vem,« je razmišljal o pisanju Marij Čuk. »Nekateri pravijo, da je iskanje resnice. Ampak katera je ta resnica? Je to pisateljska resnica, je to moja resnica ali je to objektivna resnica vseh nas. Resnica v književnosti in resnica v resničnosti se začenja tam, kjer se beseda, dogodki in čustva dotaknejo čimveč ljudi. Ko se moja beseda, moje iskanje resnice dotakne veliko ljudi, da jih veliko prepriča, takrat je književnost „uspešna” Zame je književnost tudi družbeni dogodek, kirurški poseg v družbo«. Dušan Mukič je odgovor na to Po mnenju Dušana Mukiča ima porabska književnost dve inačici, prva je, ko avtor piše za svojo skupnost (sem spadajo tudi prevodi pesmi ali proze v domače narečje), druga inačica je, ko se piše o zamejski skupnosti in se odnese glas o skupnosti širši Dušan Mukič vprašanje začel z mislijo, ki jo je slišal na več mestih, namreč, da imajo v Sloveniji za eno funkcijo pet ljudi, v Porabju pa en človek opravlja pet funkcij. Izpostavil je, da so vsi, ki so se ali se ukvarjajo s pisanjem leposlovja, v prvi vrsti novinarji. Omenil je Ireno Barber, Karla Holca in svojega očeta Franceka Mukiča in tako nadaljeval: »Zame je pisanje leposlovja iskanje estetskega, dokazati hočem namreč, da je naša tisočkrat zaničevana porabščina vsaj deloma sposobna opraviti funkcijo za pisanje leposlovja.« Oba avtorja sta ugotavljala, da je književnost ohranjanje besede, brez besed nas ni. Posebej velja to za maloštevilčne narodne skupnosti, ki brez svoje besede ne morejo obstajati, niso razpoznavne. Ogromno primerov je tudi v Evropi. Če določena skupnost zgubi svojo besedo (jezik), je lahko zanimiva, ni pa več osebek določenega prostora in časa. (Bretonci, Ladinci, itd.). Pri Ladincih je sicer s pomočjo kuharice v njihovem jeziku prišlo do oživitve jezika. Oba ustvarjalca sta izpostavila pomembnost branja (ponudimo štenjé) v maternem jeziku. Porabje, 24. februarja 2022 skupnosti v Sloveniji in ostalim zamejskim skupnostim. Tretji vidik je, ko se zamejska dela prevajajo v jezik večinskega naroda, v tem primeru v madžarščino (Garaboncijaš Franceka Mukiča), da o skupnosti vse več zve tudi večinski narod. To se je zdelo sila pomembno tudi Mariju Čuku, vse vidike je izpostavil na primeru svojega zadnjega romana, ki je zahvaljujoč prevodu zaslovel tudi med večinskim italijanskim narodom, ki pravzaprav zelo malo ve o slovenski skupnosti. Ustvarjalca sta skupaj ugotavljala, da je vedenje matične Slovenije o zamejskih slovenskih skupnostih še zmeraj zelo šibko. V povezavi s skupnim slovenskim kulturnim prostorom je Marij Čuk izpostavil, »če se robovi naroda začnejo trgati in krušiti, se lahko krči tudi narod«. Na koncu pogovora sta Franci Just in Štefan Kardoš predstavila razpis Porabske litere (objavljamo ga na zadnji strani časopisa), namen katerega je spodbuditi ustvarjalno voljo na literarnem področju med Porabci. Marijana Sukič Slike: Silva Eöry 3 Kusta repa, dugi len – 2. Mačkare, škoromati in laufarge Preminauči keden smo malo poglednili, kakše norije so na fašenski torek zganjale maškare v Prekmurji, na Štajerskom, Koroškom in Gorenjskom. Zdaj pa se pelajte z nami eške v drüge slovenske krajine, na Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko, ka bi spoznali njine fašenske figure tö! Na Dolenjskom so najbole erične »mačkare« s krajine Dobrepolje, štere so talali na »ta lepe«, »ta grde« in »ta gospojske«. Najlepša mačkara je biu »mauž«, šteri je na glavej noso en mejter visiki klabük s trejmi vreji. »Baba« si je na sé djala ronjavi ženski gvant, svoj vacalejg pa zvezala na zatanki. »Grbec« se je naravno v vözobrnjeno bundo, na remen pa si je obeso en par kravdji zvoncov. »Kurent« je biu trnok tüčen, emo je tak šurki gvant, ka sta v njem mesto mejla dva pojba – grato je eden strašen stvaur z dvöma glavama. Grbec je skrb emo na moža in babo, šteriva sta v vsakšo ižo nutstaupila brezi edne rejči in tüoma prosila djajca. Kauli dolenjskoga varaša Kostanjevica se je nutnaravnalo staro in mlado, kompanijo norcov so zvali »Perforcenhaus« (tau prej nemški znamenüje »djagarija«). Boter cejle bande je biu »oča Šelme«, šteri je na glavej emo cilinder in dugi naus, noso pa je bejle lače. V rokej je držo dugo palco, na konci štere se je hrzala plejatna tikevna glava. Na fašenski pondejlek je »Perforcenhaus« vküpprišo na djilejši, na šterom so mogli norci obračun dati o svojom deli v lanjskom leti. Na fašenski torek se je med lidami pokazala maškara z drvenkov na glavej, v šteroj je nosila dosta stari plejatni posaud. Drejkt se je poteknila, piskri pa so zrogatali nakle. Inda svejta so takše fele formo trli lončene posaude, ka je prej prineslo srečo. V Bejloj krajini je bilau nika posabnoga tzv. »hupkanje« (hintázás): vseposedik si je lüstvo napravilo hupkance, v šteraj so se hupkali za kusto repo. V varaši Metlika so šegau meli igrati goslarge na konjaj, za šterimi so štirge nutnaravnani možacke nosili slamatnoga Fašenka. Toga sablov, šteri je v ram prvi nutstaupo in slejdjen vö z njega prišo. Fašenki so brezi edne reči plesali v iži, poštar pa je sigurno srkrb emo na réd in pobéro dare. Na Bloškoj planoti (fennsík) so na fašenski torek skijali in se čujskali, ka je po staroj vöri prineslo bogati pauv, puno dino, vekši V bregaj Brkini nosi maškara »škoromat« visiki klabük z umetnimi raužami, njegvi padaš »škopit« pa z veukimi klejščami zgrabi nedužne lidi - vsikšoga namažeta s sajami sta z bejdvej strani s svojima meklama po obrazi baužala črniva rafankerera. »Fašenkova sneja« je gučala grde, svinjske hejce, zatok so bili domanji plebanoške vsikdar prauti takšim razvüzdanim norijam. Na Notranjskom se je mladina ranč tak rada špilala kak v drügi slovenski krajinaj. V vesi Babno polje so bili v fašenskoj procesiji zvün »ta staroga« in »ta stare« eške medved, vrag, smrt in rafankerer. Té maškare so nika nej gučale, samo so skakale in plesale, lejtale po vesnici in naganjale mlajše. V vesi Košana so se vsi fašenki naravnali v bejle ženske gvante in si obraz zakrili za vacalejgom, samo eden, »grdin« si je na sé djau vözobrnjeno bundo. Kauli varaša Cerknica se je med maškarami sükala »müza«, špajsna stvarina z birkečov glavauv in nazaj obrnjenimi orami. Pri Sveti trej kralaj je bila fašenska sneja žalostna, ka je nej dobila moža. Maškare je tam komandéro poštar z dugov len in kusto repo. V Slovenskoj Istriji, v vesi Kubed sta se dva glavniva, stariva fašenka zvala »nono« in »nona«. Rafankerer je mesto meklé držo edno brinovo vejko, s šterov je rad postegečo dekle. »Cunder« (condraš) je emo na gvant zošite falajčke papéra, na glavej pa noso visiki papérnati klabük. Lüstvo je letelo kraj od té maškar, vej so pa v turbaj držale pepeu, šteroga so trausile na vsakšoga. V Koštaboni so na kaulaj kauli vozili Fašenka z lesenov glavauv, šteri je emo lijak v lampaj, v šteroga so pri vsakšoj iži vlejali malo vina. V bregaj Brkini se je gordržala trnok bogata tradicija »škoromátije«, štera je trpela od števanovoga do pepenice. »Škoromatov« je bilau več, tisti glaven je emo na glavej pokrivalo, šteroga sta ma pomagala narediti mati ali dekla. Ednoma staroma klabüki so krajodrezali vrnjico in na njega djali edno piramido z leskovi šib. Na tisto so gorzošili umetne rauže in farbaste pantlike, štere so prau- sto frnckale v vötri. Na vreje klabüka so djali eške eden püšeu z raužami od vauska, šteroga je pojbi narédila dekla, gda je biu regrut. Inda svejta si je vsakši »škoromat« narédo eden lafli z lesa, gnesnedén pa ga zvekšoga samo küpüjejo. Vsikdar so si obüli duge, živo farbaste štrümfe, vsakši pa je emo v rokaj palco s krivim štilom tö, šteroga si je eške v pravom cajti naredo sam. V kompaniji škoromatov so veuki straj napravili »škópiti«. Obraze so si namazali s sajami, svejtili so jim samo veuki bejli zobgé z repe. V svoj stari klabük so vteknili kireča in vranja pera, v rokej so držali veuke, skor paudrügi mejter duge lesene klejšče. S tejmi so leko zgrabili eške najbole tüčne lidi tö, vsikšoga so fajn namazali s sajami. Na taljanskom tali Krasa (Karsztvidék), v vesi Zgonik je dugo živejla šega »fantovske«, tau so bili tisti penezge, štere je vsikši pojep plačüvo od svojoga 14. leta do ženitve. Na fašensko nedelo je samo tisti leko prišo na djilejš, šteri je tau svojo dužnost nutplačo. Odebrali so žipana, šteri je stapo na čeli procesije. Vküp so pobérali dare za »Fašenkovo ženo«, štera se je žaurdjala, ka za en malo dovica grata. V vesi Boljunec pa je edna komisija raztalala Fašenkovo erbo, šteroga teštament je gorprešto predsednik. Nekak je daubo »poštijo do krčmé«, drügi »deset litrov ricinovoga olina«, tretji »sago kisele repe« pa tak tadale. Ranč tak kak indrik na Slovenskom, so na Goriškom tö talali pravico. V varaši Kobarid so nutnaravnani moški na kaulaj na srejdi placa pokazali, ka je bilau v preminaučom leti naaupek, hejcno so tazošpilali hibe domanjoga lüstva. V bližanjoj vesnici Drežnici pa so meli šegau z lesá delati posabne lafline, po formi indašnji švajcarski Porabje, 24. februarja 2022 mask. Njini »ta grdi« so lejtali s štrümfi, punimi s pepelom in vsikšoga vdardjali ž njimi, ka se je samo tak kadilo. Najbole erične maškare na Goriškom so gvüšno »laufarge« kauli varaša Cerkno, šteri so na obrazaj nosili lepau vözrezane in pofarbane lesene lafline. Glaven laufar je biu Fašenek, šteri je emo na gvant zošito brdinje, v rokej pa noso eden mladi baur. Sprevajo ga je »ta mršlanast«, šteri je biu cejli pokriti z bršljanom (borostyán), »ta tirjesta« pa sta med visikim skakanjom naganjala mlajše. »Lamant« je biu naravnan v bundo, na obrazi emo bundasti lafli, v rokej pa držo vile za senau. Na placi pred cerkvov so na fašenski torek saudili Fašenki, šteroga glaven grej je bilau, ka je lüstvo v njegvom časi preveč zélo in spilo, pa preveč penez zapravilo. Fašenek je šegau emo vujti, de so ga pa »ta tirjesta« vsikdar zgrabila. »Ta star« je na konci birovije s svojim botom tak düno Fašenka po glavej, ka je spadno na pripravlene sani. V Reziji na Taljanskom eške dobro ponijo »bábace«, šteri so ranč tak bili naravnani v bunde. Na remen so si obesili zvonce, na obraze so si dali lesene »škúfe«. Fašenek je trpo tri dni, po večeraj so domanji vküpprišli na srejdi vesi, gde so jim igrali »citiravci«, lüstvo pa je plesalo »to püstovo«. 1. marciuša letos tö pride fašenski torek, gda se gvüšno cejla Slovenija in Vogrska postavita na glavau. Kak de se tau godilo od našoga Prekmurja vse do slovenski krajin na Taljanskom, ste leko zvödali z naši pisanj. Za konec leko povejmo, ka če rejsan má vsakša slovenska krajina svoje posabne šege, mo vsi radi, če se končno začne sprtolejtje. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó 4 PREKMURJE Divdjačina Tak kak v Porabji tüdi v Prekmurji divdjačina že več lejt velki kvar dela. Pavri v Prekmurji pravijo, ka je iz leta v leto več divdjačine, stera dosta pauva dolazgrzé, pa te tau, ka raste, posene. Največ kvara napravijo djelenge pa divdje svinje. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so djagri v Sloveniji lani vsevküper vöstrelili 66.981 divdjih živali, med sterimi je bilau 19.377 divdjih svinj, tau pa je največ v zadnji deseti lejtaj. Tüdi v Pomurji je bilau v leti 2021 odstreljenih največ djelenov (895), pa tüdi tau je bilau največ v zadnji deseti lejtaj. Pauleg toga so djagri strelili ške 1036 divdjih svinj. V Zvezi lovskih družin Prekmurje, gé so lani planerali odstrel 642 divdjih svinj, so jih na konci vöstrelili celau 972. Pri djelenaj, gé so planerani odstrel 850 živali, pa so tau numero presegnoli za devet. Pri območni enoti Zavoda za gozdove Murska Sobota pravijo, ka je bilau v leti 2021 v Sloveniji in tüdi v sausedni rosagaj do zdaj v zgodovini najvekše povekšanje populacije divdjih svinj. Največ jih ge glij na granici med Slovenijo in Madžarsko, tak na Goričkom kak tüdi prauti lendavskomi konci. Tomi naj bi bilo krivo tau, ka so bile v zadnjom cajti mile zime, ka pavri furt več kukorce pauvajo in ka je v Slovenijo v zadnjom cajti prišlo dosta divdjačine z vogrske strani granice. Kvara pa nemajo samo pavri, vej pa so lani v Pomurji obravnavali ške 12 primerov, gda je divdjačina kvar napravila na ograjaj, tak okauli ramov kak gračenkov in sadovnjakov, pa v nasadih cipres. Silva Eöry V spomin Ireni Pavlič Pavlics Irénke emlékére Leta 1990 se je peščica ljudi pod vodstvom Irene Pavlič zavzela 1990-ben Pavlics Irénke vezetésével egy maroknyi ember gon- za veliko nalogo, ustanovila je Slovenski prijateljski krog, pred- dolt egy nagyot és megalapította a Budapesti Szlovén Egyesület hodnika Slovenskega društva v Budimpešti. Takrat verjetno niti elődjét, a Szlovén Baráti Kört. Talán nem is sejtették, hogy slutili niso, da bo prijateljski krog prerasel v društvo, v organi- a baráti kör egyesületté nővi ki magát, egy olyan szervezetté, zacijo, ki ima nedvomno pomembno vlogo pri ohranitvi in raz- mely vitathatatlanul nagy szerepet kapott a Budapesten élő Rá- vijanju identitete Porabskih Slovencev, ki živimo v Budimpešti. ba-vidéki szlovének identitásának megőrzésében, alakításában. Ireninemu zavzetemu in vztrajnemu delovanju se lahko za- Irénke céltudatos, állhatatos munkájának köszönhetően Buda- Irena je prejela več nagrad in odlikovanj Húsvétváró foglalkozáson az egyesület tagjaival hvalimo, da smo v Budimpešti – največkrat v ulici Sebestyéna pesten – általában a Rumbach Sebestyén utcában - időről időre Rumbacha – od časa do časa uživali v slovenski besedi na odru, szlovén beszélgetések, énekek, színházi előadások hangzottak v slovenskem petju in pogovorih v maternem jeziku. fel egy-egy szlovén program során. Malo slovenskega petja, nekaj zabave, saj to ni nič kaj takega, bi Egy kis éneklés, egy kis vidám szórakozás, nem nagy dolog, gon- si lahko mislil zunanji opazovalec … In kljub temu, če gledam iz dolhatná egy kívülálló… És mégis 30 év távlatából hiszem, hogy 30-letne perspektive, sem prepričana, da je vse to izjemnega po- óriási jelentőségű…. Nagy eredmény benne maradni a magyar- mena … Velik doprinos vsega tega je, da ostaneš del utripa svoje országi szlovén nemzetiség élet vérkeringésében, nagy ered- slovenske skupnosti na Madžarskem, sila pomemben dosežek mény nem engedni feledésbe merülni a közös, szlovén gyöke- je, da ne pozabiš svojih slovenskih korenin tudi takrat ne, če reket, távol a szülőföldtől néha-néha belemerülni a szlovén szó, živiš daleč od rodne grude, in da te od časa do časa prevzameta dallam varázsolta hangulatba, és mintegy átadni magunkat a čarobni zven slovenske besede in slovenske pesmi ter na valovih Rába-vidéki múltba révedés felülmúlhatatlan érzésének. le-teh odplavaš v porabsko slovensko preteklost. Ezt a csodát Irénke nélkül nem élhettük volna meg… Teh čudežev ne bi doživeli brez Irene … Utolsó rendezvényünkön 2021. októberében – az Egyesület Oktobra leta 2021 – praznovali smo 30-letnico društva – je vztra- 30 éves jubileumát ünnepelve – ragaszkodott hozzá, hogy ő jala pri tem, da bo slavnostna govornica. V nepozabni mod- mondja az ünnepi beszédet. Felejthetetlen kék ruhájában be- ri obleki je z navdušenjem naštevala, koliko programov smo szélt arról, hogy mennyi program, élmény van mögöttünk, és imeli in koliko skupnih doživetij ter izpostavila, da nas čaka še mennyi minden vár még ránk… veliko lepega … Akkor nem sejtettük, hogy ez az alkalom lesz az ő búcsúja… Takrat niti slutili nismo, da je bilo to njeno slovo … Búcsúzott, elment, de valójában velünk van és velünk marad. Odšla je v fizičnem smislu, toda v duhovnem je z nami in bo tudi Velünk marad minden rendezvényünkön, az általa alapított ostala z nami. Z nami bo na vseh naših prireditvah, na vajah in énekkar próbáin, fellépésein. nastopih pevskega zbora, ki ga je ustanovila. A még közösen szőtt terveket már nélküle fogjuk megvalósíta- Skupaj zasnovane načrte bomo izvedli brez nje, toda na podlagi ni, de az ő szellemiségét követve a jövőben is igyekszünk szlo- njene duhovnosti si bomo prizadevali, da bi (do)živeli in ohra- vénségünket megőrizni és megélni… nili svojo slovenskost … Agi Kállay Kállay Attiláné predsednica društva az egyesület elnöke Porabje, 24. februarja 2022 5 Indašnje slovenske meštrije – 8. Medičarge in svejčarge Kak na Vogrskom tak v Sloveniji majo šegau na bučaj odavati medena srca, na šteraj vsefelé lejpoga piše, včási pa na nji nakelijo mala gledala ali kejpe tö. Té majstre, šteri stri so mogli oprvim dobiti méd in satje (po našom »kerpe« ali vogrski »lép«), s svojimi pomočniki so se ponavadi geseni napautili kipüvat k veškim fčelarom ali pa vöposlali svoje odküpovalce. Méd je na priliko na Dolenjskom vrnau telko košto kak friške sirauve zmauče. Satje je medičar küpo zrankoma rano, po nji pa je s kaulami prišo večer, naléčene je emo posabne posaude in škafe. V delavnici so medičar in njegvi pomočnicke (ali večkrat držinski člani) scedili »Mali krüjek« z varaša Škofja Loka – tau medeno med, po tistom figico so pekli na cerkvene in drüge svetke, v dar pa satje eške dvapa so go dali z lübezni tö krat vöprešali v rédijo medene figice v formi stiskalnici. Z medű, šteri je od konjičkov, báb ali djelenov, drügim vöpriteko, so spekli reslovenski »medičare« ali »lec- teše ali »deské«. Té drüge so na tare« zovémo. Takši lidgé pa senjaj odavali paverskim pojse ponavadi razmejo na svejče bom, šteri so je mogli sklati na tö, štere napravijo z vauska. en küp in je razsejčti z ednov Če rejsan so medičarge dosta sekérov – tau se vej, ka se je tau inovacij vpelali že prva tö, je prišikalo samo najkrepšim. ta meštrija na Slovenskom Gda so satje že dvakrat vöspredobila cejlak nauvo formo šali, so ma cujvlejali vodau in po drügoj svetovnoj bojni. ga stisnili eške tretjo paut. S Tistoga ipa so se začnili bole toga slejdnjoga medű so namoderno spravlati s fčelami, pravili »medico«. Tau pa je depa od tistoga mau so pri fi- nej bilau alkoholno piti, kak gicaj furt bole na gausti nüca- ga poznamo gnes, liki edna li falejši cuker mesto medű prilüblena mlašeča dobrauta. tö. Produkte s »cukernoga Na senjaj so go držali v veuki testá« so začnili kinčati s po- kuferni vrčaj, s šteri so go küpmočjauv mali začk in na nji com natakali v posance. Té keliti nadruknivane vinjete. méd, raztoplen v vodej, so gda Tak se je oprvim naraudo kič pa gda radi gutnili vözraščeni (giccs), srca so zvekšoga do- tö. Z medű pa so küjali alkohol bila raužnato, redečo ali tür- ranč tak: cuj so ma dali méu kizno farbo. Tau je biu tisti (hmelj) in vse vküper zavreli čas tö, gda so začnili küpüvati v edno krepko piti. Z ovaškim sploj dosta svejč, najbole za metodušom, de so pa z medű düšen den. Toma žalostno- küjali palinko tö. ma svetki so se leko svejčarge Po triplanskom stiskavanji zavalili, ka je njina meštrija je medičari austo več samo dugo nej vömrla. vausek, šteroga je trbölo očisPred srejdov 19. stoletja je bi- titi in tau je bilau zamüdno. lau tau delo sploj ovaško. Maj- Vöspucano satje so preküja- li v vausek in ga stoplenoga skaus drauvne lüknje spistili v mrzlo vodau, ka bi trdi grato. Razprestrli so ga na lesene ponjave in ga tak bejlili na sunci. Tau delo so mogli večkrat po- je nosili v cerkev. Z »votivi« z motivom rauke ali nogé so si želejli zadobiti zdravdje na koncaj svojoga tejla, figura v formi male bábe pa je nosila srečo nauvorodjenoma deteti. Günec ali krava sta znamenüvala zdravdje živine, dvauje oči pa so vračile pogled. Razkoračena žaba je bila simbol mladi mater, zatok so ž njauv prosili pomauč za kuste ženske. Na Dolenjskom so medičarsko meštrijo zvali »krajcarkšeft«, vej so pa meli majstri med odavanjom dosta dela z drauvniIndašnja škér za »polejvanje« svejč – gnes rédijo mi penezami – krajcarami. Če svejče mesto vauska s falejšoga parafina rejsan je edna finoviti tačas, ka so dobili čistak gica koštala samo malo, je več bejli vausek. vküper medičarom prineslo Medičarge so tak meli dva gvüšno plačo. Bilau je dosta materiala za svoje figure: med takši majstrov, donk pa so vsi in vausek. Figice so s trdoga brž leko odali svoje produkte. medenoga testá rédili tak, Eške poseba dobro so slüžili ka so ga nutpotisnili v lesene na veuki senjaj, gda je vsikdar modele s figurami djelena, dosta küpcov vküpprišlo. bohoca, krala Matjaša, sable, Ženske, štere so odavale fipükše, srca, male bábe, vsefe- gice, so furt na glas gorštele lé svetcov, konja, ftiča, vöre ali verše na svoji medeni srcaj, črejvla. vej je pa paverskim pojbom Takše »piškote« so v gorenjs- štenjé žmetno spadnilo. Svoje kom varaši Škofja Loka zvali produkte so medičarge vödjali »mali krüjeki«, de so je pa poz- v zimskom cajti tö, te so nosili nali po vsej vekši mejstaj na kuste slamatne papuče. Stali Slovenskom, gde so meli me- so na cüglaj, štere so prauti dičarske delavnice, ranč tak. segrejvali v odnji, ka bi je pri Figice so rédili v Avstriji in na pulti nej zeblo. Vogrskom tö, najbole erični V ništerni slovenski muzejaj pa so bili venak češki in slovaš- leko eške gnes poglednemo ki majstri. Medičarge so svoje trnok lejpe lesene modele za produkte odavali na letni se- medene figure. Takše figice njaj in bučaj, največ svejč pa je so podje v našom Prekmurji lüstvo küpilo na svejčnico ali in Porabji tö radi küpüvali za posvejte. deklam, štere so steli zacomSvejčarge so völejvali takzva- prati. ne »votivne figure« z vauska ranč tak, s šterimi so prausni vörnicke prosili zdravdje -dmin srečo. Küpüvali so je na ilustraciji: veuki prauškarski mejstaj in Marija Kozar Porabje, 24. februarja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Smetje v potoki Železna županija je edna med tistimi županiji, gde se zavole dosta vode najde kak pod zemlauv tak v potokaj pa v mlakaj. Tau je dobro, zato ka gde je voda, tam je življenje, depa samo tam, gde čisto vodau mamo. Prvin je po vasaj sploj dosta izvirov, vretin bilau, leko bi prajli, ka skur pod vsakšim brgaum. Gda je vrauče bilau, te so si žejo pri tej vretinaj gasili. Samo kak se je vrejme pa klima začnila spreminjati, tak so te vretine eden za drügim začnile vöseniti. Gnesden že samo močnejše vretine majo vodau, depa té tö nej tak kak prvin. Ranč tak je s potoki tö, sprtulejt pa gda kakšni vekši dež pride, te teče v njij voda, ovak pa cejlak vöposenejo. Tau je velka baja, zato ka v tej potokaj nega rib pa drügi živali tö nej, stere v vodej ali pri vodej živejo. Pa če bi še tau nej dojšlo, tam gde potok ma vodau, tam pa zato nika ne ostane ali ne prežive, ka je puno smetja. Edne vidimo, kak plastiko, glaže, žalejzge, depa bola navarno je tisto, ka ne vidimo, ka je notri v vodaj. Kemikalije, odpadna voda pa še dosta vse kaj tašoga, ka bi v vodej nej smelo biti. Tau je velka nevola po vasaj, depa vekša baja je po varašaj. V Somboteli je potok Gyöngyös vsigdar puno smetja, zaman majo vösklajeni smetnjaki, smetje itak v potok lüčajo. Občina zaman kontrolira, smetje največkrat vnoči prinesejo pa zlüčajo v potok. Tau vöpobrati je nej málo delo, več lüstva na keden 40 vör dela pa puca, aj tau smetje voda ne odnese tadale, nutra v sredino mesta. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Predvolilno dogajanje se je tudi uradno začelo Pred državnozborskimi volitvami 24. aprila začenjajo teči roki za njihovo izvedbo. Politične stranke in volivci lahko že predlagajo kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo treba vložiti do 24. marca. Takrat bo stekla uradna predvolilna kampanja. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 100 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti v volilno tekmo, lahko to storijo do 24. marca do polnoči, ko se izteče rok za vložitev kandidatnih list. Še prej, do 9. marca, pa morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune, s katerih bodo poravnavali vse stroške volilne kampanje. Ta bo sicer uradno stekla 24. marca. Ko bodo kandidatne liste potrjene, bodo volilne komisije volilnih enot sestavile seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, določenem z žrebom, in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Da se bodo tudi tokrat podale v volilno tekmo, je že znano za vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo merile tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke. V preteklosti se je za vstop potegovalo od 17 do 25 strank in list, štiriodstotni parlamentarni prag jih je največkrat prestopilo po sedem, pred štirimi leti pa jih je v državni zbor prišlo devet. Predčasne volitve bodo potekale med 19. in 21. aprilom. Pred tem bo Državna volilna komisija sporočila, kako bo potekalo glasovanje za tiste, ki bodo zaradi okuženosti ali tesnega stika z okuženim z novim koronavirusom v izolaciji ali karanteni. Soboški slepi in slabovidni športniki Showdown, kegljanje in pikado V preminaučom leti, gda smo predstavili Medobčinsko društvo slejpih in slabovidnih (MDSS) Murska Sobota, stero povezüvle več kak 210 članov iz 27 pomurskih občin (önkormányzat), smo neka rejči napisali tüdi o tom, kak se v tom drüštvi s športom spravlajo. V njihovi nauvi zidini, gé majo zdaj tüdi eno ižo namenjeno samo za športno dejavnost, smo se pogučavali s tremi člani, steri so nej samo o športi gučali, liki tüdi o tom, kak se majo v vsakdanešnjom žitki. Silva Mlinarič, stera je vodja športno-rekreacijske dejavnosti pri MDSS Murska Sobota, je prva raztolmačila, s kakšnimi športi se slejpi in slabovidni leko vse spravlajo: »Showdown je namizni tenis, steroga špilata dva igralca. Za igro se nücajo takša kmična očala, s sterimi nika ne vidiš, tüdi tisti, steri je slabovidni nej, tak ka so te vsi slejpi in slabovidni na istom. Pauleg toga se za tau igro nüca ške lopar, rokavica in zveneča labda. Naši slovenski tekmovalci ne tekmüvlejo samo doma, liki odijo tüdi na mednarodna tekmovanja na tihinsko. Bili so že na evropskih prvenstvih na Švedskom, na Finskom, v Italiji, tak ka so rejsan dobri. Drügi šport je stezno kegljanje. Tau trenejramo gnauk na keden na kegljišči v Radencaj. Vodja te ekipe je Jelka Orban, stera nas tüdi trenera. Tü smo raztalani na tri različne kategorije, B1, B2 in B3, s tem ka v prvi nastopajo slejpi pa ške tisti, steri majo kmična očala gor. Mamo še vrtno kegljanje. Dobro je, ka mamo zdaj na naši terasi priliko, ka tau tüdi trenejramo. Zdaj pa je najbole popularni in aktualni pikado, vej pa mamo v Sloveniji glij v tom zimskom cajti ligaško tekmovanje. In zdaj tau v tej naši nauvi zidini od dva do trikrat kedensko tüdi trenejramo.« Silva Mlinarič je raztolmačila, ka je ona nej od rojstva slejpa, liki je zbetežala sledkar, gda je bila stara 23 lejt. »Delala sam v fabriki Mura kak sabolica, ali po tistom, ka sam skor čista oslejpila, sam mogla titi v invalidsko penzijo. Tak je na žalost gé, ka té beteg v naši dr- pa tau, ka se leko drüžijo, tüdi zdaj v koronskij cajtaj, sploj na športni tekmovanjaj takši lidge, steri majo gnake nevole v žitki, je ške povedala Silva Mlinarič, Od leve strani: Marija Jurančič, Danilo Kreslin in Silva Mlinarič (Kejp: Silva Eöry) žini erbamo, vej pa slabo vidimo vse tri sestre in en brat, pa vsi smo vid zgübili te, gda smo že vözraščeni lidge bili,« je raztolmačila sogovornica, stera je stera se je s športom dosta spravlala že prva, kak je vid zgibila. Zdaj najbaukše rezultate ma v vrtnom kegljanji, 2008 in 2009, gda je bila državna prvakinja v Na terasi pauleg nauve zidine se leko spravlajo tüdi z vrtnim kegljanjom (Kejp: MDSS) gorrasla v kraji Spodnji Kamenščak, pauleg Ljutomera, zdaj pa z držino žive v Prekmurji, v Lipovcaj. Pri vsakdanešnjom žitki ji pomaga moderna oprema, računalnik, s pomočjauv steroga si te trnok na velko napravi litere, ka te leko bar malo vidi, ka piše: »Tüdi telefon je prilagojeni moji slepoti. Morem pa prajti, ka mi je dosta ležej tüdi zavolo toga, ka je moja čerka zdaj tüdi moja osebna asistentka, tau pomeni ka je plačana za tau, ka mi pomaga tak pri küjanji kak pri vsakdanešnjih delih. Tüdi mauž dosta pomaga.« Fontoško mesto v žitki pa ma tüdi njihovo drüštvo, sploj showdowni, pa je šla s slovensko reprezentanco tüdi na tekmovanjaj na Nizozemsko in Finsko. Marija Jurančič, stera je gorrasla v Maribori, zdaj pa že 35 lejt žive v Murski Soboti, je največ uspehov mela v vrtnom kegljanji. »Za mene so vsi športi, s sterimi se spravlamo slepi, fontoški,« je prva povedala sogovornica, stera je slabovidna gratala te, gda je mela 21 lejt: »Tau se je zgaudilo zavolo tumora, steroga sam mejla v glavi, pa je vničo moje živce v obej okej, malo bole na pravi kak na lejvi. Žmetno se je bilau navaditi na slabovidnost, na tau, ka prideš s 100 % na 2 % vida.« V šauli za Porabje, 24. februarja 2022 slejpe v Škofji Loki je napravila tečaj za tajnico (titkárnő), po tistom pa je dobila delo v fabriki, stera je autone v Maribori redila. Gda je ta fabrika propadnola, je zgibila delo, po tistom pa je šla v invalidsko penzijo. V Mursko Soboto je prišla zavolo lübezni. Zdaj že pokojnoga moža, steri je tüdi biu slepi, je spoznala te, gda sta se oba šaulivala v Škofji Loki: »Mam dva sina, pa tüdi že dva vnüka. Eden sin žive v Soboti, drügi pa v Lendavi in me dostakrat z držinama obiščejo. Ges pa zdaj živem z nauvim partnerom, steri tüdi slabše vidi. Morem pajti, ka sam vesela, ka leko ške sama küjam in skrbim za gospodinjstvo. Dosta po občutki delam. Čiglij skor nika ne vidim, pa telko baukše vonjam, čüjem pa šlatam.« Življenjski partner Marije Jurančič je biu naš tretji sogovornik. »Ges sam se kratkoviden že naraudo, tak ka že od mali naug nosim očala. Zdaj mam dioptrijo - 26, tak ka se z očali leko ške kelko telko gibam okauli, brez očal pa skor nika več ne vidim,« je povedo Danilo Kreslin, steri z Marijo zdaj že šest let vküper žive: »Spoznala sva se tü v našom drüštvi. Ge sam notristaupo komaj pred osmimi leti, vej pa sam prva sploj nej znau, ka vse zanimivoga delajo, sploj pa tau, ka se dosta s športom spravlajo. Leko povejm, ka sva si zdaj z Marijo v pomauč eden drügomi. Fontoško je, ka znaš, gé kaj maš, pa si te tau znaš vzeti. Morem ške prajti, ka mava tüdi gračenek, tak ka od sprtoletja do geseni dosta cajta preživeva tüdi tam.« Danilo Kreslin se je šaulivo normalno, zgotovo je tüdi šaulo in je biu neka cajta zaposleni kak bautoš, ali po tistom, ka se njemi je vid slabšo, je tüdi on mogo titi v invalidsko penzijo, vej pa ga je niške nej steu več v slüžbo vzeti. (Kejp na 1. strani: Naši trije sogovorniki so na športnih tekmovanjih osvojili že več medalj in pokalov (Kejp: MDSS)) Silva Eöry 7 Pisali smo pred 30. lejti V 4. številki novin Porabje, stera je leta 1992 vöprišla 27. februara, je na prvi strani glavna urednica Marijana Sukič pisala o razstavi z naslovom Prekmurski likovni umetniki Slovencem na Madžarskem, stero so ob slovenskon kulturnon svetki gorodprli v Monoštri, v prostorih Zveze Slovencev na Madžarskem : »”14. februar je pomemben datum tudi zaradi tega, ker je izšla prva številka našega časopisa točno pred enim letom,” je povedal Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pozdravil tudi goste, med njimi gospoda Cirila Zlobca, akademika in člana predsedstva Slovenije, gospoda Ferenca Józsefa Nagya, ministra brez listnice, odgovornega za narodnostne skupnosti na Madžarskem, in Jánoša Wolfarta, predsednika Urada za narodnostne in etnične manjšine. Gospod Ciril Zlobec je poudaril, da so letos v Sloveniji praznovali Prešernov dan kot državni praznik. Slovenija je s tem priznala pomembno vlogo kulture in umetnosti na poti osamosvajanja. „V demokratični družbi sploh ni vprašljivo, „čigava” je neka narodnostna skupnost in kdo je dolžan skrbeti za njo. Narodnostna skupnost pripada tako državi, v kateri živi, kot matici. Za njo morata torej skrbeti oba naroda, in to naj bi manjšina tudi izkoristila. Seveda v dobrem pomenu besede. Tudi to današnjo priliko lahko vzamemo kot dobronamerno izkoriščanje,” je povedal akademik Ciril Zlobec. Goste je na razstavi strokovno vodil Franc Obal, vodja galerije Miška Kranjca v Murski Soboti. „Ne morem mimo tega, da ne bi danes, ob tej priliki, omenil leta 1976, ko se je v Murski Soboti rodila Med- narodna likovna razstava Panonnia, ki je zbrala in predstavila dela umetnikov treh sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Slovenije oziroma njihovih dežel Gradiščanske, zahodne Madžarske z Železno, Győrsko in Zalsko županijo ter severovzhodne Slovenije. Od takrat so se zvrstile šte- KOLAJU BEERU, SANDIJU ČERVEKU, JOŽETU DENKU, ŠTEFANU GALIČU, ENDREJU GÖNTÉRJU, SUZANNI KIRÁLY-MOSS, IGNACU MEDENU, FRANCU MESARIČU, DITKI PETKOVIČ in MIRKU RAJNARJU.« Irena Barber pa je na 6. strani pisala o tom, kak so števanovske ženske oprvin bile v Odprtje razstave ob slovenskem kulturnem prazniku pred tridesetimi leti vilne izmenjalne razstave, predvsem med M. Soboto in Sombotelom, s katerimi gradimo mostove prijateljstva in boljšega poznavanja sodobne likovne umetnosti dveh narodov. Nocoj pa vam želimo predstaviti dela 10 izbranih sodobnih likovnih umetnikov iz naše krajine, ki so se z odprtim srcem in vso resnostjo odzvali naši skupni akciji, se pravi širjenju likovne kulture in rasti slovenske narodne zavesti Porabskih Slovencev,” je povedal gospod Obal. Razstava bo na ogled do 14. marca, slike pa ostanejo na Zvezi Slovencev, kajti umetniki so svoja dela podarili Slovencem na Madžarskem. Zato se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da je prišlo do tega lepega dogodka. Hvala Gezi Bačiču, republiškemu svetovalcu za narodnosti, ki nam je bil kot pobudnik in organizator v veliko pomoč. Posebno priznanje velja desetim avtorjem, NI- Sloveniji: »Že skurok edno leto, da so se v Števanovca vküpzbrale ženske, da bi lejpe porabske slovenske pesmi popejvale. Lani so najoprvin doma mele nastop, da so v Števanovca slovenski den držali. Od tistogamau so že večkrat nastaupile. Magdalena Bartakovič - štera vodi nji - je pred nisterni mejsaci dobila vabilo v Slovenijo v Medvode. Tü dela eden moški pevski zbor. Njini menedžer se dobro pozna z Bartakovičovo, etak se je leko zgodilo, ka so je pozvali. Naše ženske so se s srca parpravlale. Vö so si odebrale najlepše porabske pa prekmurske pesmi. Aj bi simbolizirale, da so prišle z Vogrskoga, so si parpravile dvej vogrske pesmi tü pa 8 slovenskih. Kak se je približavo 8. februar, tak so vse bola boječe gratale naše ženske. Lejpi gvant so si dale zašiti pa vse večkrat so mele probo. 8. februar - vsi znamo - je slovenski kulturni praznik. Za tau priliko sta se srečala dva zbora. Večer se je dosta lüdi zbralo v avli Blagovnega centra v Medvodah. Najoprvin so domači moški pevci gorstaupili. Sploj lepau so popejvali. Zatoga volo so se naše ženske eštja bole bojále. Po tistin so pa na vrsti bile naše ženske. V imenu Slovencev na Madžarskon smo lepau pozdravili ludi iz Medvod pa smo njin zavalili, ka so nas pozvali. Po tistim so pa naše ženske začnola spejvati. Da so začnile, je videti bilau, ka se malo bojijo. Publika je pa trnok dobra bila. Fejst so ploskali njin. Etak so pa dobile batrivnost, moren prajti, da so sploj lepau spejvale. Na konca so dvej vogrske pesmi spejvale. Med njimi je edna pesem od Petőfija. Petőfi - tak šagau mamo prajti - je Vaugrom telko, kak Slovencom Prešeren. Tau smo tam povedali. Tau se je pa sploj vidlo Medvodčanom. Pevski zbor iz Števanovca je oprvin nastaupo v Sloveniji. Nepozablena dva dneva so preživele naše števanovske ženske v Sloveniji.« O tom, kak je bilau 15. februara v Varaši na slovenskom bali, so bralci Porabja – pauleg toga, ka so poglednoli več kejpov – na zadnji strani leko ške prešteli: »Goslarje (ANSAMBEL MAGNET iz Murske Sobote) so tak fejst špilali cejlo nauč, ka se je vse kadilo! (Rejsan se je kadilo!) Humorist DODO nam je parpovejdo norije, ka smo se vse za rébra držali, ka nas je od smeja vöbadalo. Dodo je edne na njé zéjo, aj ponašajo živali, mi smo se pa reketali, kakšne velke opice pa konji so. Eni so tak plesali, ka so se skoruk razčesnili, drugi so raj posence zdigali. Depa vsi smo se fanj meli. Če ste nej bili, pitajte tiste, steri so bili!« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 24. februarja 2022 ... DO MADŽARSKE Začela se je izbira bodočih madžarskih astronavtov Zaključila se je prva etapa izbire bodočih astronavtov za madžarski vesoljski program Hungaian to Orbit (HUNOR). V drugi krog je prišlo sto kandidatov, med njimi 14 žensk. Do poteka roka, 31. januarja 2022, je prispelo na Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino, v okviru katerega deluje madžarski vesoljski program Hungaian to Orbit, 240 veljavnih prijav, je povedala ministrska poverjenica, odgovorna za vesoljski program, Orsolya Ferencz. Sto kandidatov, ki so se uspešno prebili čez prvi filter, je že začelo z izpolnjevanjem on-line sposobnostnih testov. Dodala je, da proces izbire poteka v skladu z zahtevami Evropske vesoljske agencije. Skupni kandidat opozicije je Péter Róna 10. marca bo madžarski parlament izvolil novega predsednika države. Združena opozicija je imela dalj časa več kandidatov, 15. februarja so se predsedniki šestih strank poenotili in za skupnega kandidata izbrali 79-letnega profesorja ekonomskih znanosti na univerzi v Oxfordu Pétra Róno. Péter Róna je kandidaturo sprejel, čeprav se zaveda, da ima vladna stran, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino, vse možnosti, da izglasuje svojo kandidatko, in sicer bivšo ministrico brez listnice Katalin Novák. Dodal je, da opozicijski volivci upravičeno pričakujejo od svojih strank, da postavijo kandidata, zato je kandidaturo sprejel kot čast. 10. marca bo imel v parlamentu 15 minut časa, da predstavi podobo Madžarske, kot bi si jo sam želel oziroma kritizira dosedanja dogajanja v državi. Kot je povedal, poslanstvo predsednika države je, da predstavlja enotnost svojega naroda in brani demokracijo. V tem oziru se zgleduje po Árpádu Gönczu, prvem predsedniku države po spremembi sistema. 8 Grbanje rada berem Bedi Joškana iz Števanovec vsi dobro poznamo, najbola tak kak žganjara (pálinkafőző), depa ženo Djörtjino Ano, dekliško Kürnjek, že menje, njau bola samo domanji. Ana je sama bila, nej mejla nej sestro pa graf, sto je te kejpe delo? »Kak tistoga reda vsikšoga, name je tö fotograf Tanay doladjemau. Te se je še lüstvo večkrat dalo doladjemati, zato ka doma pri rami je nej bilau fotoaparatov. Mladi so se tü dosta odli Z možaum Joškanom med iskanjom stari kejpov nej brata. V Števanovci na ednom najlepšom mesti je stau njeni rojstni ram, depa tauga zdaj že nega, odali so ga, nauvi gazda ga pa dola dau razmetati. Nejdaleč kraj od rama je bila edna vretina, mi mlajši, steri smo iz Andovec pejški odli v šaulo, smo se vsigdar tam ”napajali”. Zdaj več nega nej vretine pa nej rama, samo edna velka črešnja stoji, stera se fejst krpi nej ka bi go gosterdja gorazaraslo. - Prvin kak sem Djörtjino Ano gorpoisko, po telefoni sem go proso, aj mi poišče par stari črno-bejli kejpov, tiste iz starejši časov. Gda sem v künji k stauli vseu, kejpi so že na stauli bili. Prvi kejp, steroga sem vöodebro, je eden birmanski bejo, Ana z velki očami gleda gora na püšpeka. »Tau je 1962. leta bilau, te je bejla moja birma, zark za menov Štotjin Iluš stoji, pred menov pa püšpek, steri se je Kovač zvau.« - Zvün tauga še dosta taši lejpi kejpov maš, da so tebe slikali, sto je bejo foto- slikat, zato ka te tjejpe so te eden drügoma talali, tak za spomin. Stokoli, kakoli povej, zato papirnati tjejpi so bilej pravi, tiste v roke leko vzemeš, leko je na stenau povejsiš, leko je gledaš. Gnesden že vsikši dela tjejpe s telefonom, depa gda trbej, nika menša bejla od mene.« - Je eden mali tjejp, gda se nekak ženi, sto so tej? »Tau je te bilau, gda sta se Šporan Mariš pa Joška ženila. Na okrajma na lejvi strani Karba Imi studjej, on je bejo tisti, steri se je na drüdji ali tretji den po gostüvanji bujo, gda je z biciklinom spadno.« - Sto so pa te svadbice, stere tak na red stojijo? »Tau smo mi, gda se je Šporan Magdi ženo, Iluš, Lošina Ana, ženina sestra, Öčin Mariš, Bružina Marti pa dja. Te lejpe püšle je nam Nakamnina Treža redla z Verice, gvant je pa Filip Irma zašila.« - Ka si delala, gda si vözopodla šaulo? »Najprvin smo se en mejsec včili, potistim smo pa že na mašinaj delali. Vsevküp osemtresti lejt sem mejla v židanoj fabriki. Vejš, kelko kilomejtrov je tau, ka sem med mašini lejtala, vejn ne falij dosta, ka bi cejlo Zemlau kaulak zopojdla. Zato ka sprvoga sem šest mejla, Svadbice v 70-i lejtaj te itak ji nega.« - Sto so pa te dekle, stere so pred ramom dolavzete? »Tau sem dja pa Mijalin Margit dolazeta še tam doma pri njij, pred stari ramom. Te sva še obadvej v šaulo odle, nika tašo nej bilau, samo tak sva se dala dolavzeti. Dja sem vejn v osmi klas odla, ona je sledkar pa že vsigdar več, gda sem v penzijo odišla, te sem že dvadvajsti gnala.« - Pri mašini se je dosta vse kaj nej pripovejdalo. »Tau gvüšno ka nej, gnauk zato, ka si nej emo časa, drüga pa tau bilau, ka si eden drügoga sploj nej čüjo, tak fejst so mašini buvnjarili.« - Nej ste v pamet vzeli, ka bi bola slabo čüli? »Tau sem nej v pamet vzela, lau vašo gostüvanje? »Müva sva se leta 1971 zdala, tau je tistoga reda tak bilau, ka najprvin smo v tanač (občina) šli, te v cirkev, gda smo s tejm zgotauvili, te pa v krčmau. Do desete ali še duže je bejla tam paradija, pa samo potejm smo šli domau, gde je gostüvanje bilau. Drüdji den se je te cejla banda vzela pa so ali k ženina ali k sneji šli domau, ta, gde so Ana pri birmi leta 1962 še nej bilej pa tam so te tadale bola tau, ka tisti, steri smo djeli, pilej pa plesali. Gda je v židano fabriki delali, bola gostüvanje bilau, dosta norij na glas gučimo.« so delali, bilau tak, ka še na - Kelko si stara bila, gda si streji so plesali. Fejst veselo penzionistka gratala? je bilau, dobro je bilau, vej »Petdeseteno leto stara sem gnesden že tašo tak nega, bila, zato ka sem tkalka bila vse se je tapozabilo. Tau je pa te zavolo toga so mi se- tö istina, ka telko gostüvanj dem lejt tapistili. Rada sem že tö nega, dosta je taši, steri bejla, ka sem v penzijo leko samo vtjüpar živejo ali samo odišla, zato ka nika mira v tanač (občino) dejo.« smo nej meli, delali smo - Te so še odli podaraj? kak nauri, po sobotaj pa po »V Števanovca smo cejli nedelaj, v partiji (izmeni) den odli, na Verici pa v An6+2.« dovci tak pau dneva. Tau je - Zdaj si že več kak dvajs- žmetno delo bilau, zato ka ti lejt doma, ka delaš, ka vsepovsedik, pri sakšom najraj delaš doma? rami so te s pitim ponidili, »Delo vsigdar djé doma, kak če si nej emo skrb, te si brž v rama tak kaulak rama, trüden grato. Depa dobro je depa najbola rada v gauštjo bilau, zato ka te je lüstvo še odim te, gda grbanji rastejo. bola vtjüpodlo pa se veselilo Tašoga reda sem vsikši den eden drügoma. Gnesden že v gauštja pa nej samo dja, ništje nikan nede, vsakši ranč tak moje sausedice tö, samo televizijo pa računalnajvečkrat vtjüpar demo. nik gleda, če kaj trbej ali štje Lani smo nej meli sreče, prajti, te vzeme telefon pa te zato ka so nej rasle gobe, gorapozove.« predlani je dosta baukše (Kejp na 1. strani: S padašbilau, dosta smo najšli pa kinjov Mijalinim Margidosta smo odali.« tom.) - Naprej so prišli vaši zdavanski kejpi tö, gda je biKarči Holec Porabje, 24. februarja 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti od stari Slavov V naši pripovejsti smo že od toga tö pisali, gda so se sta- Gorice so vesnice, menjši varaš Udine tö vala. Njegvo pognali, so na toj zemlej ri Slavi, iz steri smo Slovenci vöprišli, na gnešnjo zemlo varaši, v steri so Slovenci talansko menje se je iz sla- ostanoli. Vesnice v Benčiji naselili. Zaprav, indasvejta so na dosta vekši krajini vskoga Videm so po goraj pa dolaj razživeli, kak gnes Slovenci živemo. Slovencov gnes kaunarodilo. Gda tepene. Leko povejmo, ka lak 2,5 milijauna živé. Največ v Republiki Sloveniji, pa od goriške nikšnoga svojga centra ali kaulak pau milijonke pa zvün slovenske granice. krajine guči- vekšoga varaša nemajo. Je mo, brezi reke pa vejs Topolovo najbole od Soče nejde. vsej poznana. Bitje za njino Slovenci na Talanskom gnako so od vsega toga Nisterni jo za domanjo slovensko rejč je Slovenci v Italiji, na Talans- tö naši stari Slavi, skrak najlbole lejpo ranč v Topolovom rejsan kom, gnes v peti krajinaj Blatnoga jezera, Balatona, reko v Evropi krepko seme posejalo. Gda živejo. Dvej sta skrak velki pripovejdali. V vsejm tom majo. pa od Benečije pripovejdavarašov, v steri tö Slovenci se leko vidi, ka iz istoga koGda se je vedlo, mo, ne mremo, ka bi od eni živejo, tau sta Trst pa Go- renja smo vöprišli. Gnes na ka Gorica po muzikantov nej kaj povedarica. Tadale gor v planine Krasi više Trsta rejsan lejpe drugoj velkoj li. Beneški fanjte se zovéjo. Benečija sega, Kanalska slovenske vesi gestejo, kak bojni v Sloveniji Možakrge so že nej pojde dolina, skrak nje pa Rezija. Opčine, Zgonik, Mavhinje, ne ostane, so na bili, gda so ansabel naprajli Demo po redej po tej kra- Devin (tam legenda od lejslovenskom kra- pa so trno popularni v Slojinaj. Trst je okno v svejt, pe Vide je živeti začnila), ji granice Novo veniji tö bili. Njiva najbole skrak njega se najvekši šifti Cerovlje, Nabrežina, Križ, Gorico napraj- poznana nauta Rdejči cvejt stavlajo. V té varaš pa v kra- Dolina, Milje, Prosek, Bazoli. Tak zdaj na eške gnesden žive pa od tijino kaulak njega so stari vica …, najbole visko od vsej enom kraji gra- sti časov je že prejk 40 lejt Slavi malo po leti 600 prišli, pa Repentabor se zdigava. nice trno stari minaulo. se tam naselili. Brž so se na Gda skrak granice zmejs Slovenci v Italiji skrak maurdja pa vcejlak na varaš stodji, na Skrak Benečije Slovenci severi med gorami živejo. Nej samo eden njivi drugom pa mla- eške v Reziji pa Kanalski maurdji kcuj k ribičiji vzeli, med Italijo pa Slovenijo dialekt se guči. V Reziji pa Kanalski dolini trno da Nova Gorica dolini živejo. V tej raztepestara rejč živé. Tau rejč Slovenci iz Slovenije skur živi. ni vesnicaj ji najmenje živé, nika ne razmejo, skur tak kak domanjo porabsko Više Gorice ena depa dun eške v svojoj starejč tö nej druga sloven- roj domanjoj rejči gučijo, ostanoli. Tau so Doberdob, Jaleršice, Štandrež, Ločnik, Kopriva, Devetači, Sovodnje, Števerjan, Sredpolje … Kak vseposedi pri Slovencaj na Talanskom so v Gorici pa kaulak nje tö naši lidge dobro organizejrani. Kak bi bole po domanje prajli, SloKaulak cerkve Blajžene Device Marije v Repentabru so inda velke venci na velki vküper držizidine gor zdignoli. Tau je v tistom časi bilau, gda so po Evropi Törki vmarjali pa krajine na nikoj dejvali. Te zidine so je pred njimi obranile jo. Dosta sam po tej krajini ojdo, Držina Nindri indri je na zemlej so začnili delati. više na sever demo, na go- tam tö dobro obojdla. Kelko Topolovo nam od toga pripovejda, kak so si lidge že indasvejta svoje mesto, svoj daum iskali Gda od maurdja pripovejda- riško krajino prijdemo. Po paunim, bi leko povedo, ka mo, moramo prajti, kelko varaši Gorica se ta krajina skur so nas po rokaj nosili. indašnji rejči eške gnesden zové. Staro slavsko menje Kak v drugi krajinaj se v ska krajina živé. Slovenska pišejo, svoje novine vödavaitak živé. Prva je čoln ali nam parpovejda, ka inda toj tö leko na vsikšom sto- Benečija je trno lejpa kra- jo. Samo eno veško menje čunaklin, kak se tau v Po- so se lidge tam gori, na go- paji vidi, kelko je eške stari jina. V njau so stari Slavi vöovadimo, ka se leko po rabji vej prajti. Dosta vekša rici, naselili, tam so živeti slavski rejči ostanolo. Nej v tistom časi prišli, gda so tejm vidi, sto na tistoj zeod čunaklina je barka gé. začnili. Varaš Gorica je po samo eden brejg, dosta nji tam Langobardi najbole mlej živé: Špeter Slovenov. Tö barka nej samo v staroj vsej bojnaj pa konferen- staro slavsko menje ma pa prejgnji bili. Langobardi (Kejp na 1. strani: Soča je slavskoj rejči eške gnesden caj po njij k Talanom kcuj tam že dugo enoga Sloven- je staro lüstvo, po nji se planinska reka, stera se živé. Depa barka je stara zakapčeni osto. Ja, lagvo ca nega. Kakša takša vejs talanska krajina Lombar- na Talanskom v maurdje slavska rejč, od stere leko se čüje, ka varaš, ka sta- se tö najde, njeno menje dija zové. V tau krajino so zlidjé. Najprva je divdja, daleč nazaj gučimo. Mora- ro slovensko menje ma, v pripovejda, ka je iz slavske naši stari tö kak tihinci tam skrak maurdja pa mo eške tau prajti, ka skur Sloveniji ne živé. Kaulak rejči vöprišlo. Tak za velki prišli, depa brž so korenje bole manjasta grata.) Miki Roš Porabje, 24. februarja 2022 10 Knjiga Lajosa Benceja Furijasta generacija Humorne zgodbe in anekdote iz Prekmurja v prejšnjem stoletju V knjigi kratke proze z naslo- ene od novel pa je naslikal vom Furijasta generacija je László Herman. pesnik in pisatelj iz Lendave Knjigo je začel pisati v času, ko Lajos Bence ubesedil dogodke, ki jih je doživel in slišal od otroštva v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa do konca stoletja. Knjiga je izšla v začetku lanskega leta v madžarskem, konec leta pa še v slovenskem jeziku. Izdal jo je Zavod Volosov hram. Iz madžarskega je besedilo v slovenski jezik prevedel Béla Szomi Kralj, Lajos Bence je knjigo posvetil svoji generaciji v Lendavi in okolici urednik knjige je Robert Titan Felix, sliko na se je začela pandemija, ob zanaslovnici z motivom zgodbe prtju države. S spominom na prijetne dogodke iz njegovega življenja ter življenja njegovih prijateljev in znancev, pa si je pomagal, da je bilo te dneve lažje preživeti, je povedal Lajos Bence: »Takrat sem pomislil: če ne bom pisal o vedrih stvareh, se mi bo zmešalo. Knjigo sem namenil moji generaciji, rojeni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in v njej tudi največ pišem o njej, mislim pa, da so zgodbe zanimive tudi za druge generacije. Želel bi, da bi tudi njim ob branju knjige privrele v ospredje podobe življenja nekoč v Prekmurju, predvsem v Lendavi in okolici.« To so zgodbe zelo različnih ljudi, ki jih je srečeval in so si znali na različne načine narediti življenje bolj prijetno. Veliko je bilo druženja prijateljev v lendavskih gostilnah, ki ga danes pogreša. Urednik knjige Robert Titan Felix je povedal, da je Bence v prvi vrsti pesnik, katerega Platnica knjige pesniško ustvarjanje smo v slovenskem jeziku lahko spo- znali iz izbora njegovih del z naslovom Vzklit iz kamna, ki je leta 2011 izšla pri Založbi Franc – Franc: »V tokratni prevodni izdaji ga spoznamo tudi kot pisca sugestivne in vznemirljive kratke proze. Bence je pri svojem pisanju kritičen in z realnim pogledom na to, kako stvari stojijo.« Vsaka osebna izkušnja nabere tudi dovolj majhnih, humornih zgodb, anekdot, s katerimi so pregneteni posamezni deli zbirke njegove kratke proze. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor Demenca že kloncka na dveri Gnesden že dosta lidi živé prejk 85 lejt ali eške duže. Tau je dobro gé, ka dugo živemo, dapa nej vseedno, kakšen žitek mamo v tej lejtaj. Znano je gé, ka človeško tejlo vsigdar slabše grata, düševno se tö degradira. Več nega telko mauči kak v mladi lejtaj. Fizično mauč pomalek zgibimo pa memorija več tö ne funkcionira kak prva. Vse bole pomalek dé, žitek vsakši den bole žmeten grata. Ništrni pozableni gratajo, se ovak obnašajo kak prva. Pri nji že demenca kloncka na vrata. Dostakrat tašo tö pozabijo, ka so prva znali; ménje lidi, s sterimi so duga lejta vküper delali, naslove romanov, filmov ali znani lidi. Dostafart kaj tadejejo pa drugi den ne najdejo. Ne vejo več, ka se je prvi den ali prvi keden zgodilo. Najprva kratkoročni spomin (rövidtávú emlékezet) baude oslabljeni. Dapa eške dobro znajo, s kem so v šaulo ojdli, s kem so sejdli v stolici, na pamet vejo pesmi (vers), stere so se v šauli včili. Moški z veseljom pripovejdajo, kak je bilau, gda so pri sodakaj bili. Kak ta beteg dé tadale, dolgoročna memorija tö vse slabša grata. Na slednje, na žalost, vse pozabi betežnik. Zgibi orientacijo, ne vej, gdé je gé. Žalostno je videti, kak tej lidgé na nikoj pridejo, ka več ne morejo samostojno (önállóan). Kak se leko branimo prauti demenci? Ka leko napravimo, če škemo dugo biti aktivni fizično in psihično? Vej pa vsi si želejmo kakovostno živlenje (minőségi élet) na stara lejta. Gerontologi pravijo, stari se tö morajo dosta gibati, vsigdar nika delati, kak njim mauč dopisti. Zrankma rano gorstaniti, telovaditi pred zajtrkom. Znamo, ka stari človek tak ne more dosti spati, komaj čaka, aj sveklau baude, že völeti iz postele. Moramo si napraviti dnevni red, zatok je pomembno (fontos), aj vse delamo v gnakom časi, ka tak naloge rutina gratajo. Ne bojmo brezi dela ali brezi aktivnosti. Bojmo dosta venej v naravi. Steri ma ogračenek, si od sprtolejti do zime najde delo. Nej se mujs paštjiti, delo trbej na vsikši den nutvtalati. Moški leko v verkštauti (delavnici) kaj delajo, škeri nücajo. Ženske küjejo, pečejo. Dapa kakoli delajo, aj baude tisto izvir veselja. Naj se šetajo, se srečajo s padaši. Naj se med seuv pogučavajo, ka se je z njimi godilo preminauči den, ka so šteli ali vidli na televiziji. Tak jim bole nazaj pridejo spomini, vej pa če na glas vöpovejmo svoje misli, nam tau pomaga pri koncentraciji. Pomembno je gé, aj stari ne ostanejo sami, aj se ne izolirajo. Gda starejši gratamo, se spremenijo naši človeški stiki. Dosta stari padašov smo že zgibili, ka so mrli. Dostafart nemamo nikoga, s sterim bi si leko zgučali naše baje ali naše cilje. Pa nega nikoga, ka bi ma leko pripovejdali o tom, ka smo doživeli. Padarge tanačivajo, aj starejši odijo v drüštva pa na programe. Šteri ma volau, naj pleše v skupini itd. Mentalno bole friški ostanejo, če se kartajo, igrajo šak ali družabne igre. Reševanje križank tö dosta pomaga prauti demenci. Ranč tak, če memoriziramo telefonske številke ali v glavej računamo. Moramo dosta šteti novine, kratke novele pa pesmi, vsebino tapovejmo nekoma, tak nam bole v spomini Porabje, 24. februarja 2022 ostane. Zvün toga trbej zdravo živeti, dosta sada, zelenjave pa vitaminov gesti. Piti pa dosta tekočine, čaja, vodé ali soka. Če premalo pigemo, zavolo dehidracije ne moremo koncentrirati, slabše so naše spominske funkcije. Demenca je proces, steri pomalek najprej dé. Dostafart leta pa leta tadéjo, ka žlata vpamet vzeme, ka je starejši človek dementen. Demenco stokoli leko dobi, ne šté se, če je prva pader, školnik ali prausen delavec bijo. Niške ne vej, ka ga čaka, gda stari grata. Gda sem tau pisala, mi je dostakrat na pamet prišlo, ka so meni gučali stari starci, gda sem mlada dekla bila: »Mladost je norost, starost je žalost«. Te sem eške tau nej razmejla, dosta lejt je odišlo, zdaj že vejm, ka tau znamenüje. Margit Čuk 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 25.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 10:45 Loti in izgubljeni zmaj, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Nadnarava: Čutila, dokumentarni program, 14:25 Prisluhnimo tišini: Podajmo roko pomoči potrebnim, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:35 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Vseživljenjsko učenje, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Mehika, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20:00 Zimski pozdrav, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:00 Kinoteka: Monty Python: Smisel življenja, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2:10 Napovedujemo PETEK, 25.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:00 Videotrak, 9:00 Dobro jutro, 10:55 Ugriznimo znanost, 11:35 Čarokuhinja pri atu: Avstralija, izobraževalni program, 11:55 Tarča, 13:10 O živalih in ljudeh, 13:50 Na vrtu, 14:15 Migaj z nami, izobraževalni program, 14:55 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, ekipna tekma, svetovni pokal, 16:55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 18:55 Kraljice Oranga, 20:05 Črni KKKlanovec, 22:20 Bogovi Molenbeeka, film, 23:45 Videonoč SOBOTA, 26.02.2022, I. spored TVS 6:15 Kultura, Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:25 Infodrom, 10:45 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 11:20 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta!: Vseživljenjsko učenje, 12:10 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:05 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, dokumentarni program, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 River, 22:35 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat: Kafarnaum, 1:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:35 Napovedujemo SOBOTA, 26.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:20 Spomini: prof. dr. Ljubo Bavcon, izobraževalni program, 9:25 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 10:25 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 12:25 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 13:25 Nordijsko smučanje: Smučarski tek, sprint, svetovni pokal, 15:10 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 16:25 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, ekipna tekma, svetovni pokal, 18:20 Deskanje na snegu: Paralelni slalom, svetovni pokal, 18:50 Na dolžnosti, 19:55 Utrip, 20:15 Zrcalo tedna, 20:30 Intervju, 21:30 Film tedna: Dobra plat Dorien B., 23:20 Koncert, 1:00 Videonoč NEDELJA, 27.02.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Zimski pozdrav, 14:50 Na lepše, 15:15 Brodolomca, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V imenu ljudstva, 20:55 Delo na zahtevo, 21:55 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 V kamen, v vodo, 23:20 Za lahko noč: Bojan Gorišek - Philip Glass: Metamorphosis Four, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:45 Napovedujemo NEDELJA, 27.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:45 Duhovni utrip, 7:00 Ugriznimo znanost: Vpliv človeka na gibanje živali, 7:25 Glasbena matineja: Tanja Činč, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Camille Saint-Saëns: Koncert za klavir št. 2), 7:50 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, 9:25 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 10:25 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 11:25 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski tek, 10 km, svetovni pokal, 12:25 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 13:35 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 15:55 Smučarski skoki (M): Svetovni pokal, 17:50 Deskanje na snegu: Paralelni slalom, ekipno, svetovni pokal, 18:40 Na dolžnosti, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Avstralija v barvah: Premik v zvestobi, dokumentarni program, 20:55 Arena – omizje, 21:55 Grunge, zgodba o glasbi in besu, film, 22:55 Nedeljsko popoldne, 0:20 Kaj dogaja? 0:55 Videonoč PONEDELJEK, 28.02.2022, I. spored TVS 6:20 Zrcalo tedna, Utrip, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Veličastne reke sveta, dokumentarni program, 14:20 S-prehodi, 15:00 Dober dan, Koroška, 15:35 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Studio City, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Umetni raj, 23:15 Glasbeni večer: Ob 330. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija: Tartini Festival, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo PONEDELJEK, 28.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:10 Dobro jutro, 12:10 Obzorja duha, 13:00 Čarokuhinja pri atu: Mehika, 13:30 Prisluhnimo tišini, 14:00 Intervju, 15:15 Na lepše, 16:00 Ljudje in zemlja, 16:55 Redke bolezni v tekmi s časom, dokumentarni program, 17:25 Sobotno popoldne, 19:00 Dokumentarna oddaja, 20:00 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, 21:15 Stonehenge: Razkriti izgubljeni krog, 22:15 Podjetno naprej, 22:45 Iva, 24, 23:15 Videonoč TOREK, 01.03.2022, I. program TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 10:35 Zdravilna voda, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Veličastne reke sveta: Nil, dokumentarni program, 14:25 Duhovni utrip, 14:40 TV-izložba, 15:00 Kanape/Kanapé, 15:35 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Tib in Tamtam: Zmešan! risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Kukavici, 21:00 Vojna v Evropi: Drama v Ukrajini, 22:00 Odmevi, Šport, Pričevalci, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo Porabje, 24. februarja 2022 OD 25. februarja DO 3. marca TOREK, 01.03.2022, II. program TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 13:25 Šef doma, 14:00 Tednik, 15:20 Avtomobilnost, 16:15 Po dežju/Nakon kiše, dokumentarni program, 17:20 Joker, kviz, 18:25 Kaj dogaja? 19:00 Dokumentarna oddaja, 20:00 Dokumentarna oddaja, 21:00 Kruha in iger, 22:40 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:10 Dokumentarna oddaja, 0:10 Videonoč SREDA, 02.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 10:40 100 kilogramov do zvezd, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Veličastne reke sveta: Misisipi, dokumentarni program, 14:20 Osmi dan, 14:50 Rojaki, dokumentarni program, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:45 Male sive celice,16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Posebne zgodbe, dokumentarni program, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Neznosna lahkost revolucije, 21:30 Kratki igrani film, 22:00 Odmevi, Šport, Panoptikum, 23:45 Posebne zgodbe: Darovanje organov, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo SREDA, 02.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 12:40 Kanape – Kanapé, 13:30 Šef doma, 14:00 Studio City, 15:15 Alpe-Donava-Jadran, 16:00 Ambienti, 16:40 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, kvalifikacije, svetovni pokal, 18:00 Nedeljsko popoldne, 19:40 Nordijsko smučanje (Ž): Norveška skakalna turneja, kvalifikacije, svetovni pokal, 20:35 Žrebanje Lota, 20:45 Na utrip srca: Svetovni Wagner: iz Bayreutha v svet, 21:50 Neboa: Pustni petek, 23:10 Pero Lovšin - Ti lahko, 0:40 Videonoč ČETRTEK, 03.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 10:35 A je to 2, 11:50 TV-izložba, 12:05 Vem! 12:35 TV-izložba, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Nepal – blizu neba: Iz Ilama v Katmandu, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenci v Italiji, 15:10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, 15:50 Sobotni krompir, 16:30 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Šef doma, izobraževalni program, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Raj – neukročeni planet: Galapaški otoki – začarano otočje, dokumentarni program, 22:00 Odmevi, Šport, Osmi dan, 23:20 Stonehenge: Razkriti izgubljeni krog, 0:20 Ugriznimo znanost, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo ČETRTEK, 03.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:00 Videotrak, 9:10 Dobro jutro, 11:20 Panoptikum, 12:25 Nordijsko smučanje: Smučarski tek, sprint, svetovni pokal, 14:25 Biatlon (Ž): Štafeta, svetovni pokal, 15:55 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 17:50 Rokomet (M): Slovenija : Severna Makedonija, evropski pokal, 19:30 Nordijsko smučanje (Ž): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 21:00 Avtomobilnost, 21:35 Ambienti, 22:05 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Avstrija, 22:15 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio, 22:50 Dokumentarna oddaja, 23:50 Videonoč Zveza Slovencev na Madžarskem ter Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja razpisujeta nagradni literarni natečaj za pripadnike slovenske narodne skupnosti na Madžarskem Porabske litere 2022. Literarni natečaj je namenjen trem kategorijam prijaviteljev: - I. kategorija: učenci osnovnih šol, - II. kategorija: srednješolci in študentje, - III. kategorija: odrasli. Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo natečaja in pošljejo pesmi, prozna ali dramska besedila. Prispevki so tematsko neomejeni, prijavitelji so pri izbiri teme svobodni. Za pesemska besedila velja, da prijavitelji pošljejo najmanj pet pesmi. Pri proznih besedilih bo žirija poleg klasičnih žanrov (črtica, kratka proza, novela, povest, roman) upoštevala tudi potopisno, reportažno in spominsko prozo, pri dramskih besedilih pa vse žanre. Prispevki so lahko napisani v knjižni slovenščini ali v »domanjoj rejči« ‒ porabščini. Jezikovni tečaj za začetnike O dobitnikih nagrad v vsaki kategoriji bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo po dva predstavnika Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja ter predstavnik Zveze Slovencev na Madžarskem. Odločitev žirije je dokončna. Nagrade znašajo: - I. kategorija: prva nagrada 300 €, druga nagrada 200 €, tretja nagrada 100 €; - II. kategorija: prva nagrada 300 €, druga nagrada 200 €, tretja nagrada 100 €; - III. kategorija: prva nagrada 500 €, druga nagrada 300 €, tretja nagrada 200 €. V prvi kategoriji prejmejo nagrado v višini 200 € tudi mentorji nagrajenih učencev. Zveza Slovencev na Madžarskem letos desetič organizira slovenski jezikovni tečaj za odrasle, ki zdaj poteka v kulturnem domu v Števanovcih. 15. februarja se je začel začetni tečaj, na katerega se je prijavilo 25 zainteresiranih mladih in starejših, ki bi se radi učili slovenski jezik ali nadgradili in razširili svoje jezikovno znanje. Kot organizatorji z veseljem opažamo, da je zanimanje za učenje slovenskega jezika iz leta v leto večje. Trimesečni tečaj izvaja mlada učiteljica slovenščine Martina Zakocs. Gyöngyi Bajzek - sekretarka ZSM TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Prijavitelji naj svoje prispevke pošljejo v treh natisnjenih izvodih ali v elektronski obliki najpozneje do 30. septembra 2022 na naslov: Zveza Slovencev na Madžarskem, Gardonyijeva ulica 1, 9970 Monošter/Szentgotthárd oz. andreakovacs967gmail.com, nikoletta.vajda@gmail.com s pripisom »Literarni natečaj Porabske litere«. Prispevki naj bodo opremljeni z imenom in priimkom ter naslovom prijavitelja. Prispevki osnovnošolcev naj vsebujejo še podatke o mentorju/ici. Tipkopisov ne vračamo, ampak bodo shranjeni v arhivu Zveze Slovencev na Madžarskem. Prijavitelji dovoljujejo objavo svojih prispevkov v časopisu Porabje in v Porabskem koledarju. Slavnostna razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo v mesecu decembru 2022 v Slovenskem domu v Monoštru.