naš tednik
LETO XXXVI. Številka 7 Cena 7.- šil. (15 din) Četrtek, 16. februarja 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Za bodočnost naših učiteljev
stran 2
Italijanski zunanji minister Andreotti: »Benečani niso Slovenci!"
stran 4
Hanzej Korenjak — šmarješki pintar
stran 8 in 9
Janko Ferk in Maja Haderlap brala na Dunaju
stran 10
Odprto pismo Pliberških mater
Matere iz pliberške občine, katerih otroci obiskujejo dvojezično šolo ali jo še bodo obiskali, so začele s podpisno akcijo proti manjšinskošolskim zahtevam Karntner Heimatdiensta in FPO. S svojim odprtim pismom se obračajo predvsem na predsednike avstrijskih parlamentarnih strank Sinovvatza, Mocka in Stegerja, pa tudi na predsednike koroških strank VVagnerja, Knafla in Haiderja. Matere poudarjajo, da si želijo za svoje otroke mir. Več o tej zadevi lahko berete na straneh 2 in 3.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij:
Predloga KHD in FPO v nasprotju z avstrii-
sko ustavo
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Mohorjeva založba podelila na posebni prireditvi nagrade iz literarnega natečaja. Nagrade so dobili (na sliki z leve): Gustav Januš vPn/o nagrado), V. Polanšek (drugo) in Anton Gallob 'tretjo). Hkrati je bila predstavljena zanimiva in lepa knjiga ° koroških cerkvah dr. M. Zadnikarja. Posebno nagrado za narečne pesmi je dobil Jozej Turk iz Svetne vasi. (Več o prireditvi Mohorjeve založbe in KKZ na straneh 8 in 9.)
„Za apartheid v Avstriji ne sme biti prostora11, je rečeno v izjavi Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v zvezi z najnovejšimi posegi svobodnjaške stranke in Heimatdiensta v zvezi z dvojezičnim šolstvom. Obe slovenski osrednji organizaciji apelirata na avstrijsko zvezno vlado in na avstrijsko javnost, da se odločno zoperstavi getoizaciji učiteljev in šolarjev na južnem Koroškem.
Osnovni cilj koroške svobodnjaške stranke, kot se izraža v njenem predlogu koroškemu deželnemu zboru, in koroškega Heimatdiensta, izraženega v osnutku izvedbenega zakona k manjšinskemu šolskemu zakonu za Koroško, kot ga hoče uveljaviti s pomočjo referenduma, je stroga delitev otrok na dvojezičnem ozemlju Koroške pri vzgoji in izobraževanju na osnovi priznaval-nega načela, je rečeno v izjavi slovenskih organizacij. Oba predloga nasprotujeta vrsti pravnih norm, predvsem pa nista v soglasju z večjo demokratizacijo
avstrijskega šolstva. Poleg tega sta v nasprotju z avstrijsko ustavo in s splošno sprejetimi vzgoj-noizobraževalnimi načeli avstrijskega vzgojnoizobraževalne-ga sistema, ki prihajajo do izraza v skupnem šolanju ne glede na spol, veroizpoved, socialno pripadnost in jezik in v učnem principu socialnega upanja. Predlog KHD kljub spretnemu besedilu osnutka ne more prikriti osnovnega namena, to je ločevanje otrok, kar pomeni ustanovitev getto-šol ter ločenih razredov. Predloga pomenita siromašenje šolske mreže, stopnje organiziranosti šol in s tem infrastrukture južnokoroškega prostora.
Kampanja proti dvojezičnim učiteljem na ljudskih in glavnih šolah na južnem Koroškem, ki so vsi po vrsti študirali na avstrijski pedagoški akademiji ali na učiteljišču in so tam tudi napravili izpite pred državno komisijo, vrhu tega v tendenci pomeni „Be-rufsverbot11 za pripadnike slovenske narodne skupnosti na delnem področju javnih služb, zaključuje izjava NSKS in ZSO.
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JANKO KULMESCH
c-e v zadnji številki našega lista smo pisali, da grozi dvojezičnim učiteljem t. i. Berufsverbot. V primeru, da Karntner Heimatdienst prodre s svojo zahtevo „Stopp dem siovvenischen Lehrer-zuzug an Sudkarntner Schulen!", bi naši učitelji postali brezposelni. Predsednik KHD Feldner je na zadnji tiskovni konferenci glasno poudaril, da hoče s to zahtevo preprečiti dodatno nastavitev slovenskih učiteljev.
Kdo je torej v resnici diskriminiran? Brez dvoma naši učitelji. V tej zvezi je treba poudariti, da je zahteva KHD protiustavna. Pomeni
ne upa? Zakajj ta molk? Mar misli, da bo s tem pomagala svojim dvojezičnim članom...
Ravno zadnje zahteve Karntner Heimatdiensta pa dokazujejo tudi, kako resnične in daljnovidne so bile besede predsednika NSKS dr. Grilca na zadnjem srečanju dvojezičnih učiteljev. Dr. Grilc je že tedaj poudaril, da se bodo morali naši učitelji tepsti za svoj kruh, ki ga jim hočejo nemškonacionalni Korošci vzeti. Z drugimi besedami: vsa narodnopolitična brezbrižnost ter strah, da bi učitelji z večjo narodnopolitično prisotnostjo zdražili
Za bodočnost naših učiteljev
namreč kršenje pravice enakosti ter kršenje pravice do javne službe. V ustavi je črno na belo zapisano, da ima vsak državljan pravico do javne službe, Heimatdienst pa očitno misli, da more to pravico negirati s tem, da hoče za „Deutsch-karntner-učitelje ustvariti dodatna delovna mesta“ (Feldner). Zanimalo bi me, kaj pravijo k temu razni strokovnjaki, mdr. pri ustanovni službi deželne vlade in zveznega kanclerja?
Zanima me pa tudi, zakaj molčijo prizadeti učiteljski zvezi večinskih strank ter pristojni sindikat? Pričakujemo od njih, da se odločno zavzamejo za južnokoro-ške učitelje — vendar so doslej molčali, kot če bi bili gluhi in nemi.
C e sem prav informiran, so dvojezični učitelji v teh organizacijah številčno dobro zastopani. Predvsem v socialistični zvezi učiteljev (SLO) okraja Velikovec. Kljub temu se ta organizacija (pa ne samo velikov-ška) še ni oglasila oz. še ni zavzela kakega stališča do zadnjih zahtev in izjav Heimatdiensta. Noče tega? Se
svoje „šefe“ ter nem-škonacionalne nestrpneže, nikakor nista na mestu.
Star pregovor pravi: „ Pomagaj si sam in pomagal bo ti Bog!“ Priložnosti, da bi si sami pomagali, je dovolj. Mdr. v organizacijah, katerih šefi so doslej molčali, ker jim je strankarska disciplina nekaj nadvse svetega in ker zato mislijo, da se je treba tej disciplini pokoriti do zadnjega. Pa čeprav gre za službeno mesto dvojezičnih kolegov oz. za njih vsakdanji kruh.
Iz tega pa sledi tudi, kako važno bi bilo samostojno združenje dvojezičnih učiteljev. Pravzaprav stara zahteva, a ravno v teh dneh še posebno aktualna. Učinkovito delo takega združenja bi bilo gotovo v veliko pomoč vsem dvojezičnim učiteljem, nenazadnje pa tudi dvojezičnim učencem ter njihovim staršem.
Dela je dovolj, dovolj je tudi velikih problemov. Kako jih bomo (bodo naši učitelji) znali rešiti, od tega je v vsakem oziru odvisna bodočnost našega šolstva — ter naših šolnikov.
Matere prizadetih šolark šolarjev iz občine Pliberk:
..Obsojamo vse poslse narodne mržnje.
Želimo za nie otroke mir!“
Matere iz občine Pliberk so začele v zadevi dvojezičnega šolstva s podpisno akcijo, s katero se obračajo na predsednike avstrijskih parlamentarnih strank kanclerja Sinovvatza, namestnika kanclerja Stegerja in M očka. Saj je vprašanje manjšinskega šolstva — kot vsa ostala manjšinska vprašanja — vprašanje člena 7 Avstrijske državne pogodbe, torej zadeva zvezne vlade. Prizadete matere pa se obračajo s svojim odprtim pismom tudi na predsednike koroških strank VVagnerja, Knafla in Haiderja. Odprto pismo pliberških mater se dobesedno glasi:
Spoštovani predsedniki koroških strank!
Spoštovani predsedniki avstrijskih parlamentarnih strank!
S tem odprtim pismom se obračamo na Vas kot matere otrok iz občine Pliberk, ki obiskujejo dvojezično šolo ali ki jo še bodo obiskali.
Karntner Heimatdienst in FPO zahtevata ločitev med našimi otroki in otroki, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku. V koroških časopisih smo tudi brali izjavo deželnega glavarja, da „bo na vsak način prišlo do spremembe obstoječega manjšinskošol-skega zakona'1.
Iz izkušenj vemo, da bi bila taka sprememba sklenjena samo v škodo slovenske narod-
ne skupnosti. Bila bi v smislu Karntner Heimatdiensta, torej bi dejansko vsebovala getoiza-cijo naših otrok.
Kot prizadete matere apeliramo na Vas, da opustite svoje namere. Bodočnost naših otrok nam je zelo pri srcu. Če pa bo prišlo do ločitve med južnokoroškimi otroki oz. do getoizacije naših otrok, bi jim vzeli nekaj, kar bi si pravzaprav morali vsi želeti: šolsko vzgojo za narodno strpnost in mirno bodočnost.
Vemo, da ti poskusi ne izhajajo iz južnokoroškega okolja, temveč da so uvoženi od zunaj, od tujih ljudi, ki nočejo poznati naših razmer in potreb.
Mi pa si želimo mir, narodno enakopravnost in čim več
Tudi socialistična mladina proti KHD in FPO
Pred kratkim je tudi koroška socialistična mladina zavzela jasno odklonilno stališče proti ljudski zahtevi KHD po ločenih razredih v ljudskih in glavnih šolah na južnem Koroškem. Po mnenju socialistične mladine so zgolj volilno-taktične namere povod hajmatdinstovskim in svobodnjaškim namenom. Naloga vseh, predvsem pa mladinskih organizacij je, da se preko vseh jezikovnih in političnih barier zavzemajo za skupno in mirno sožitje. S to izjavo se je socialistična mladina postavila po robu vsem tistim, (tudi v socialistični stranki!), ki hočejo v škodo slovenski narodni skupnosti spremeniti zakon o manjšinskem šolstvu.
Blekanov Nuža
Ko prebiram v avstrijskih in koroških časopisih poročila o olimpijskih igrah v Sarajevu, imam včasih občutek, da vlada med Avstrijo in Sarajevom vojno stanje.
Valentina Kušej, občinska odbornica pliberške EL in podpredsednica NSKS, šteje med prizadete matere, ki so že podpisale odprto pismo predsednikom par-Iamentarnih in koroških strank.
medsebojnega sporazumevanja.
Zato obsojamo vse poskuse narodne mržnje in nestrpnosti. Zato apeliramo na Vas, da se - v interesu narodnega miru 'n strpnosti — odločno izreče-te Proti manjšinskošolskim zahtevam KHD, FPO in drugih koroških nemških nacionalistov.
Z odličnim spoštovanjem!
Kristjani in socialisti proti KHD in FPO
Delovna skupnost kristjanov |n socialistov na Koroškem je v torek izjavila, da je sedanji manjšinski šolski zakon sad oolge diskusije in da nudi do-Dre pogoje za zadovoljiva določila za slovensko šolstvo na Koroškem. Potrebne spremembe so vsekakor možne v okviru tega zakona. Poleg tega pa bo treba skrbeti, da bo zvezna vlada prerešetala celotno izobraže-Aalr,o Ponudbo za manjšine v Avstriji in si premislila boljšo Podporo. Po mnenju delovne skupnosti zakonski osnutek svobodnjakov in ljudska zahteve Heimatdiensta nista prav nič Primerna za reševanje tega problema.
To pismo so že podpisale med drugim naslednje matere: Krajger-Merkač, Šmihel; Mag-Valentina Kušej, Šmihel; Katarina Krivograd, Šmihel; Jose-fa Vavti, Šmihel; Justina Kušej, Šmihel; Antonija Kumer, Blato; Helena Budin, Šmihel; Ana Jernej, Šmihel; Milka Krajger-Merkač, Šmihel; Magda Messner, Žvabek; Pepca VVakounig, Dvor; Ana Tratar, Pliberk; Pepca Kulmesch, Li-buče; Marija Cvelf, Nonča vas; Renate Merkač, Nonča vas; Marija Tratar, Dob; Hermina Petrač, Šmarjeta; Marjana Kušej, Blato; Nežika Kert, Nonča vas; Marta Arbeitstein, Dvor; Edith Icjerc, Šmihel; Milena Čebul, Šmihel.
Obisk SPZ pri KKZ
Po svoji izvolitvi je novi odbor Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom predsednika Tomija Ogrisa obiskal Krščansko kulturno zvezo, kjer ga je predsednik dr. Janko Zerzer prisrčno pozdravil. Na sledeči skupni seji so se odborniki obeh slovenskih kulturnih organizacij takoj lotili perečih vprašanj, med katerimi zaseda glasbena šola posebno mesto.
Seje sta se udeležila tudi predsednika dr. Matevž Grilc (NSKS) in dipl. inž. Feliks Wieser (ZSO).
M*8®
Pismo iz uredništva Draga bralka! Dragi bralec!
Napadi Karntner Heimatdiensta in FPO na obstoječo dvojezično šolsko ureditev prizadenejo vso slovensko narodno skupnost. Brez pretiravanja, gre za naše preživetje!
Posebno pa se morajo čutiti prizadeti dvojezični učitelji ter starši otrok, ki obiskujejo dvojezično ljudsko in glavno šolo ali jo še bodo obiskovali.
Zelo razveseljivo je, da so se prizadete matere iz pliberške občine odločile za podpisno akcijo (o kateri poročamo na straneh 2 in 3). Napravile so nekaj, kar mora vsak, ki ga politični oblastniki hočejo potisniti ob zid, napraviti: dokazati javnosti, da se hočeš postaviti po robu.
Zato je umestno, če se prizadete matere iz drugih južnokoroških občin odločijo za podoben korak. Javnost, predvsem pa razni visoki gospodje-politiki, naj vedo, da se hočemo z vso doslednostjo boriti za naše otroke - za naš obstoj!
V tem smislu Vas lepo pozdravlja
JankcVkiAnie^eh \ (namestnilg/Aglavnega urbdrrlka)

Politika
										
1		B						B		g
Pred kratkim je bil italijanski zunanji minister Andreotti na državnem obisku v Beogradu. Kot poroča radio Trst, je Andreotti v Beogradu povedal, da Italija ne namerava priznati Slovencem v videmski pokrajini enake zaščite kot ostalim Slovencem v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem je ponovil, da Benečani pravzaprav niso pravi Slovenci, zaradi česar jim tudi ne gre priznati enakih pravic kot ostalim Slovencem, temveč le zaščititi njihove posebne običaje ter navade, se pravi jim zagotoviti le neko folklorno zaščito. Andreotti je Slovence v Italiji celo nekako pokaral, češ da so sami krivi, če še nimajo zaščite, ker vztrajajo na stališču,
haj za vse pripadnike manjšine, to je tudi za Benečane in ostale Slovence v videmski pokrajini, veljajo enake zakonske zaščitne norme.
V tej zvezi piše tržaški list: „Ne bomo tu ponavljali, kako je takšno modrovanje za nas nesprejemljivo in kako bomo zato še dalje vztrajali pri zahtevi, naj se Slovenci v Italiji ne delijo na razne kategorije. Pri tem se bomo poslužili vseh sredstev, ki nam jih dajejo na razpolago institucije politične demokracije. Zaskrbljujoča in nesprejemljiva je dalje Andreottijeva trditev, češ da veljajo manjšinska določila osimske pogodbe le za področje bivše cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja, to je
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
I

Zvezna gimnazija za Slovenc
1. Po posebnem odi umetnost naj prij:

♦-
;l Jih želijo (Oj po končanem prvem seme: |	" 1 1
13. do 29. 2. 1984,
Slovence v Celovcu. Ob prijat,
predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4.
razreda ljudske šole, rojstni Ih* ---------------* " *
državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, I _ _	_ _	______
ga leta 1983/84 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLAS-SENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 4. julija 1984.
4.	Konec maja 1984 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-PI. 1, 9020 Klagen-furt/Celovec.
Ravnatelj: dr. Reginald Vospernik I. r.
za sedanjo tržaško pokrajino v Italiji ter za območje Kopra in Buj v Jugoslaviji. Čudimo se, da je Andreotti to razlagal v Beogradu, saj je znano, da so uradni predstavniki Jugoslavije že večkrat poudarili nekaj povsem nasprotnega in se pri tem sklicevali na besedilo preambule ali uvoda že omenjene pogodbe iz Osima."
Iz vsebine beograjskih pogovorov med Andreottijem in jugoslovanskimi voditelji je treba še omeniti vprašanje industrijske cone na Krasu. Vse kaže, da sta obe strani to cono — vsaj takšno, kakršno predvideva osimska pogodba — odpisali, ker je dejansko neuresničljiva, pri tem pa soglašata, da je treba ohraniti
duh pogodbe, to je ohraniti veljavnost predvsem zamisli o ustanavljanju družb z mešanim kapitalom, kar naj omogoča višjo kvalitetnejšo obliko sodelovanja na industrijskem in drugih gospodarskih področjih.
V zvezi z vprašanjem zaščite manjšine je treba še opozoriti na pogovor, ki ga je imel te dni v Rimu tržaški občinski odbornik prof. Aleš Lokar od Slovenske skupnosti z ministrom za odnose z deželami Romito. Ta je dejal, da je zakonski osnutek o zaščiti naše manjšine že dostavil predsedniku vlade Craxiju. Zagotovil pa je, da bo vlada zaslišala tudi mnenje predstavnikov manjšine.
Hrvati: „Smo zločinci?"
Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov je do raznih napadov glede obiska koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pri jugoslovanskem zunanjem ministru Mojsovu zavzel stališče. Mdr. gradiščanski Hrvati poudarjajo: dr. Silvi-us Magnago, voditelj južnih Tirolcev, je pred kratkim bil na obisku pri avstrijskem zveznem kanclerju in zunanjem ministru Lancu in ju je pozval, da naj avstrijska vlada kot zaščitnica nemškogovoreče manjšine v Italiji vpliva na vlado v Rimu. V gradiščanskem tedniku „Burgenlandische Freiheit“ z dne 1. februarja 1984, štev. 5 (lastnik in izdajatelj je gradiščanska SPO) je bil objavljen članek, v katerem pisec žali zastopnike gradiščanskih Hrvatov (imensko tudi Mirka Berlakoviča), da so „na-pravili kot beograjski romarji denunciantno božjo
pot“. Izraz „denunciant“ je bil, tako Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov, v času nacistične vlade pojem za posebno nevredne vojne zločince. V že imenovanem članku „BF“ potemtakem pisec označuje zastopnike gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev kot najhujše zločince.
Zunanji minister dunajske vlade je prav te dni označil take obiske manjšin pri pogodbenih partnerjih kot nekaj povsem navadnega in običajnega. Kako si torej pisec „BF“ lahko dovoli, da obrekuje zastopnike gradiščanskih Hrvatov kot težke zločince? Kaj pravijo k temu avstrijski časnikarji? „Prav je, da se gradiščanski Hrvati borijo proti takemu obrekovanju, da izrazi kot denunciant za manjšino ne bodo postali samoumevni in vsakdanji,“ poudarja Komite v svojem stališču.
STRAN 0 ČETRTEK,
16. februarja 1984
Gost v Našem tedniku


■
glavnih šolah se je s Sonjo

lili I8I1SI
mmm.
lil
OST
„Kam pa naj grejo dvojezični učitelji?"
Naš tednik: Gotovo ste zasledili, da je Wagner prejšnji Jfden izjavil, da je možno, da bo prišlo po pogajanjih med predsedniki strank na deželni ravni do sprememb pri manj-šinskošolski ureditvi. Karntner Heimatdienst zahteva ločene razrede v ljudskih in glavnih šolah. Kaj mislite o tej zahtevi KHD?
Sonja Woschnjak:	Razu-
mem, da občutijo pripadniki KHD kot velik strup, če morajo biti njihovi otroci skupaj v razredu s siovenskogovoreči-[T1' šolarji. Ločeni razredi v judskih in glavnih šolah bi bili za KHD in FRČ seveda najbolj ugodna rešitev, da bi napodili slovenske šolarje v ge-
Posebno aktualna je v zadnjem času postala ljudska zahteva Karntner Heimatdiensta, s katero hoče ta organizacija doseči ločene razrede v ljudskih in glavnih šolah na južnem Koroškem in s tem getoizacijo slovenskih otrok. Zanimalo nas je, kaj pravi k temu predlogu prizadeta slovenska mati, katere otroci obiskujejo na ljudski šoli pouk slovenščine oz. hodijo v Slovensko gimnazijo. 0 tej problematiki smo se pogovarjali z gospo Sonjo VVoschnjak iz Resnice pri Borovljah. Gospa VVoschnjak je po poklicu gospodinja in mati dveh otrok. Poje pri domačem cerkvenem zboru in je aktivna članica SPD „ Borovlje".
to. Zame ni kaj posebnega, če čuje v šoli tudi nemškogovore-či otrok kdaj kakšno slovensko besedo. Če pa ima učitelj dober odnos do slovenščine, pa to za nemškogovorečega otroka lahko pomeni le, da se nauči vsaj tolerance, če že ne slovenskega jezika.
Naš tednik: Gospa VVoschnjak, mislite, da bi pri ureditvi, kot jo zahteva KHD — namreč
»Slovenski starši nismo...
posebne razrede za slovensko-govoreče otroke — prišlo do večjih problemov pri starših, ko se odločajo za prijavo otroka k dvojezičnemu pouku?
Sonja VVoschnjak: Kot zavedna Slovenka se dobro zavedam velike škode, ki bi nastale v primeru, da prodreta KHD in FRČ. V vsakem primeru, pa da bi bilo še tako težavno, se bi borila za to, da bi moj otrok imel možnost, da bi obiskoval dvojezičen pouk. Dobro pa si morem predstavljati, da bi imeli nekateri slovenski starši, ki morda niso več tako zavedni, pri odločitvi, ali bi dali otroka v nemški ali slovenski razred, pomisleke. K temu pride še družbeni pritisk. Če npr. daje nekemu družinskemu oče-
tu delo nemškonacionalni podjetnik (da so v naši družbi tudi taki, o tem verjetno nihče ne dvomi) in je ta oče odvisen od tega dela, da lahko preživlja svojo družino, si bo gotovo premislil, ali bo dal otroka v slovenski ali nemški razred.
Naš tednik: Vrhu tega pa hoče KHD tudi preprečiti nadaljnjo nastavitev dvojezičnih učiteljev, ker so po njih mnenju nemškogovoreči učitelji ..diskriminirani". Kaj pravite k temu?
Sonaj VVoschnjak: Kam pa
naj potem grejo slovenski učitelji? V tem času se morajo sploh vsi učitelji boriti, da dobijo delovno mesto. Zato bi bilo na vsak način treba, da se bi dvojezični učitelji združili in odločno nastopili proti takim zahtevam. Verjetno pa so tudi slovenski učitelji pod določenim pritiskom večinskih strank in se tako bojijo javno nastopati proti takim zahtevam. Učitelji sami p.a se po mojem občutku marsikdaj premalo trudijo, da bi prepričali starše in otroke, da je smiselno obiskovati pouk slovenščine. Slovenski učitelji bi tudi v tem oziru lahko sami več kaj napravili.
Naš tednik: Mislite, da se slovenski starši zadosti zavedajo
problema, da skušajo koroške stranke doseči šolsko reformo, ki prav gotovo ne bo v korist Slovencem?
Sonja VVoschnjak: Zdi se mi, da zavedni slovenski starši gotovo niso preslišali te zahteve, katero verjetno želijo tudi večinske stranke. Prav pa bi bilo, če bi slovenske osrednje organizacije skušale nagovoriti tudi take ljudi, ki so morda
... preslišali zahteve KHD in FPČ.“
že manj zavedni in so izpostavljeni nemškonacionalne-mu pritisku. To bi se pustilo uresničiti tudi s krožki, katere bi bilo treba organizirati vsepovsod na podeželju.
Naš tednik: Kaj pravite k akciji slovenskih osrednjih organizacij v zadevi VViegeleta?
Sonja VVoschnjak:	Posto-
panje slovenskih osrednjih organizacij je bilo vsekakor pravilno. Tako smo vsaj dosegli delni uspeh, namreč, da se je deželni glavar VVagner pridružil zahtevi Slovencev po javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu, dv. sv. dr. Inzko je postal vodja manjšinskošolskega oddelka, Slovenci pa so bili nato pri številnih pogovorih pri predstavnikih zvezne vlade. Če se slovenske osrednje organizacije ne bi javile k besedi, bi tako postopanje oblasti s časom postalo samoumevno in vsakdanje. Začudena sem bila, kako so morale oblasti pri taki odločitvi prezreti želje slovenskih organizacij in samovoljno odločati. Upam, da se bodo organizacije zavzele tudi za ustanovitev dvojezične ljudske in glavne šole v Celovcu, ter, da se bodo organizacije kot politična sila v interesu vseh staršev, ki se deloma premalo zavedajo te problematike, odločno borile proti tako neverjetnim zahtevam KHD.
Naš tednik: Hvala za pogovor!
Rož, Podjuna, Žila
STRAN
6
Posvet o glasbeni šoli v Železni Kapli
Preteklo soboto so se v Železni Kapli srečali pedagogi in vodstvo glasbene šole na Koroškem, da bi kratko proučili razvoj in bodočnost koroške glasbene šole. V ospredju večurnih strokovnih razprav so bili ocena dela učencev, problemi v zvezi s krajevnimi pogoji, ki naj zagotovijo nemoteno delovanje, finančna in organizacijska vprašanja ter perspektive načrtne glasbene vzgoje naše mladine.
V zelo izčrpni razpravi in v poročilih posameznih učiteljev se je ugotovilo, da so krajevni pogoji z redkimi izjemami — zelo ugodni. Predvladuje prepričanje, da so tudi ti zunanji faktorji v veliki meri soodgovorni za deloma izvrstno napredovanje ter za pridnost in prizadevnost učencev. V tej zvezi se je posebna važnost polagala na dvokomponent-nost glasbene vzgoje: na šolanje ob glasbenih instrumentih in na pouk o glasbeni teoriji.
Na seminarju so tudi ugotovili plodno povezovanje delovanja glasbene šole s kulturno sceno. Na neštetih prireditvah naših prosvetnih društev se v vedno večji meri uveljavlja instrumentalna glasba, kar pomeni dragoceno obogatitev društvenega programa. Poudarili so važnost javnih nastopov učencev. Starši in učenci se lahko prepričajo o znanju oz. napredovanju, predvsem pa lahko javnost spozna nivo naše glasbene šole. Prav zadnji aspekt se nam zdi zelo odločilen: še vedno namreč čakamo, da bi deželna in državna vlada priznali delo naše glasbene šole.
Ko smo že pri uveljavljanju naših mladih glasbenikov v javnosti, potem hočem še pripomniti, da se trenutno pripravljamo na srečanje slovenskih učencev glasbe iz treh dežel (iz Julijske Benečije, Slovenije in Koroške), ki bo sredi aprila v Celovcu. Tu se bodo javnosti predstavili najboljši učenci.
Majnika pa bo običajni letni nastop — prav tako v Celovcu — na katerem bodo imeli „be-sedo“ najbolj pridni in prizadevni učenci.
Poleg strokovno-pedagoških vprašanj smo na kapelškem srečanju obravnavali tudi organizacijski položaj glasbene
šole. Kot je že znano, deluje glasbena šola v sedanji obliki že pet let; nad 20 pedagogov poučuje nad 200 učencev v raznih krajih južne Koroške. Med primarne cilje kuratorija, ki je odgovoren za brezhibno delo (v kuratoriju sta zastopani osrednji kulturni organizaciji K KZ in SPZ) bi naštel: čimprejšnjo osamosvojitev s tem, da bomo delovanje glasbene šole postavili na pravna tla. V ta namen se že pripravlja društvo, v katerem pa bodo imela glavno besedo tudi kulturna društva. Boj za enakopravnost naših učencev, kar pomeni, da
mora tudi naša glasbena šola biti deležna izdatnejše finančne pomoči od koroške deželne vlade. Zelo važna točka je skrb za lastni kader. Potrebujemo lastnih glasbenih učiteljev. Bolj bomo morali gledati na to, da spodbujamo nadarjene glasbenike za študij glasbe oz. za glasbeno pedagoško delo. Glasbeni pouk bo treba razširiti tudi na tiste kraje, v katerih je živo zanimanje za glasbeno
vzg°j°-	Herbert Seher
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj:	društvo ..Narodni
svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki:	Janko Kul-
mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10,	61000
Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta).
Obirsko: Prešernov praznik s Kvartetom DO
V soboto, dne 4. februarja, je pri Kovaču na Obir-skem gostoval vrhunski vokalni ansambel Kvartet Do, ki ga sestavljajo člani Slovenskega okteta Danilo Čadež, Peter Ambrož, Tomaž Tozon in Peter Čare. Prijatelji lepega petja so že dobro uro pred začetkom koncerta zasedli zadnji kotiček gostilniške dvorane, da bi v prazničnem razpoloženju in v napetem vzdušju prisluhnili lastnemu glasbenemu izročilu ter nedosegljivi umetniški ravni pevcev, temu, česar amaterski zbori ne morejo nuditi.
Navdušeni poslušalci so prišli tudi iz sosednjih in še bolj oddaljenih krajev, največ pa iz Sel, kjer je ljudska pevska kultura ohranjena še v najbolj nepokvarjeni obliki. Zbralo se je ljudi kot še na nobeni prireditvi SPD Obir poprej, s čimer je bilo potrjeno, da je pesem verjetno tudi še danes najbolj priljubljena oblika kulturnega udejstvovanja, sila, ki se — kot molitev — s ponavljanjem nikoli ne obrabi. Na žalost nas ne spremlja več v taki meri kot nekoč, prav zato pa je morda želja po lepem petju razumljivejša. Kvartet Do je zapel petindvajset pesmi in se predstavil s skladbami v razponu od renesanse do
današnjih dni. Slišati je bilo tudi vrsto pesmi tujih narodov. Žive naj vsi narodi ... S tem slavnostnim večerom so se Obirča-ni hoteli oddolžiti spominu pesnika dr. Franceta Prešerna, čigar stopetintride-seta obletnica smrti je bila 8. februarja. (Zakaj Slovenci slavimo smrt velikih mož, ne pa njihovega rojstnega dneva, kot npr. Američani, ki praznujejo VVashingtona na njegov rojstni dan, 22. februarja, mi ni znano, morda pod vplivom Cerkve, kjer je za proglasitev nekega svetnika potrebna njegova smrt).
Koncert je bil enkraten užitek. Doživetje. Še Prešeren, ki je visel nad štirimi pevci, se je s ponosom smehljal občinstvu in se čudil, da smo še in da nas je toliko, združenih v pesmi. Ni pa se mogel načuditi, ko je po koncertu Kvarteta Do, ki je očaral in omamil vse, začela polagoma prepevati vsa dvorana. Upravičeno je dejal eden izmed Selanov: Takih birchavzov pa ni več, da bi cela cerkev pela!
Za SPD Obir je za začetek in konec spregovoril dr. L. Karničar, Danilo Čadež pa se je v imenu pevcev poslovil z besedami: Hvala, da smo prijatelji.
Ik
Celovec: Prešernova proslava v Marijanišču
Preteklo sredo so se gojenci dijaškega doma v Marijanišču v svečanem obeležju poklonili velikemu besednemu ustvarjalcu Francetu Prešernu, ki se ga vsako leto 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, spominja ves slovenski narod.
V uvodnih besedah so bila prikazana njegov lik in njegova dela. Poleg recitacij so bile na sporedu tudi glasbene točke na klavirju in harmoniki, katere sta z učenci glasbene šole Celovec — Marijanišče naštudirali učiteljica za klavir Marija Pravst-Bezlja in učiteljica harmonike Eva Istenič.
Učenci so na svojih instrumentih pokazali spretnost in nadarjenost in da instrumente odlično obvladajo. Učenci s pomočjo pedagogov spoznavajo in odkrivajo glasbo mednarodnih mojstrov. Ob nastopu se je videlo, da opravlja glasbena šola na Koroškem med našo mladino zelo pomembno glasbeno-pedagoško poslanstvo.	j. M.
PRODAJAM napajalnike in korita s privezno opremo (Aufstal-lung mit Tranker und Troge) za 80—100 svinj ter za 5 bikov po zelo ugodni ceni.
Telefon (0 42 35) 25 48 (od 18. ure naprej).
Rož, Podjuna, Žila
Št. Primož: vesel ples slovenskega PD Danica
Plesa „ Danice" se je udeležil tudi dipl. trg. Janko Urank
„če sam ne bi bil na plesu, gotovo ne bi verjel, kako prijetno je tu,“ je dejal eden od mnogih obiskovalcev 12. plesa Danice, ki je bil v soboto, 11. februarja, v Kulturnem domu Danica v St. Primožu. S pesmijo so pevci mešanega zbora pozdravili vse navzoče, Stanko VVakounig pa je svoj pozdrav oblekel kar v verzlce. Zatem so godci in pevci »Planinskega seksteta" napeli vse strune in igrali, kar se je dalo. Do zgodnjih jutranjih ur je prekipevalo vzdušje in priložnosti za rajanje, kramljanje in havž-vanje je bilo več kot dosti. Razveseljivo — in to samo priča o priljubljenosti tega plesa — je, da so prišli St. Jakobčani, Kapelčani in Pli-berčani, pač tisti od daleč in seveda tisti od blizu. Med plesalci smo zapazili tudi avstrijskega konzula v
Ljubljani Cirila Sterna z ženo, predsednika Združenja staršev na Slovenski gimnaziji in člana predsedstva NSKS dipl. trg. Janka Uran-ka, tajnika ZSO in predsednika Zveze koroških partizanov Janeza VVutteja in vrsto občinskih odbornikov ter zastopnikov sosednjih društev. Društveniki so pripravili bogat srečolov in vrsta lepih dobitkov je čakala srečne dobitelje. Zamolčati pa ne smemo »Koče pri Micki in Rozviti“ in poslastic, ki so jih prodajale pevke in pevci. Prav posebno pa se je Stanko VVakounig zahvalil tistim tvrdkam, ki so podarile posebne dobitke.
Letošnji ples »Danice11 je uspel in že danes vabimo vse, da se udeležijo naslednjega, 13. plesa Danice — da se bomo spet srečali.
Smučarsko prvenstvo društva DSG Podgorje
Na podgorskih Rutah so se. pred kratkim pomerili najboljši smučarji šentjakobske občine.
Veleslalom je bil obenem tudi finale za občinski pokal. Le tega si osvoji tisti tekmovavec, ki si pridobi v treh tekmah (Leše, Svat n e, Podgorje) največ točk.
Kar nad sto tekmovavcev se je spustilo po odlično pripravljeni progi.
Najhitrejša sta bila Martina in Niko Ottovvitz, oba čla-
na domačega društva DSG-Podgorje.
Občinski pokal si je letos osvojil Čarli Fugger, z eno točko prednosti pred Jankom Ottovvitz.
V ženski skupini je bilo računanje enostavno.
Martina Ottovvitz, ki je prejela lepo častno nagrado NT,- je s tremi zmagami v treh tekmah brezdvomno najboljša smučarka v občini Št. Jakob.
Prešernova proslava Slov. prosvetne zveze
Svojo tradicionalno Prešernovo proslavo je Slovenska prosvetna zveza priredila v sredo, 15. februarja, v dvorani celovškega radia. Precej velika dvorana je bila polna in v slavnostnem vzdušju ter okviru je potekala slovesnost. Posvečena je bila letošnja proslava 200-letnici rojstva Urbana Jarnika, velikega pesnika, znanstvenika, narodnega buditelja in duhovnika, ki mu je zibel tekla pri Zilji in je svoje življenje zaključil v Blato-gradu, kjer je še za časa njegovega župnikovanja imel škof Slomšek tisto slovito pridigo.
Lik Urbana Jarnika, ki je med nami še vse premalo poznan, je predstavil univerzitetni docent dr. Erik Prunč in je to napravil na njemu svojstven način.
Dejal je, da je Jarnik vez med Vodnikom in Prešernom in da je Prešeren gradil na njegovih temeljih. Začetek 19. stoletja je bila Koroška v vsej svoji zgodovini kulturno najbolj razgibana in zato ni čudno, da je časopis Carinthia bil Slovencem zelo naklonjen in pred tem ozadjem se je razvila Jarnikova bogata publicistična dejavnost. V Carinthiji je obravnaval zgodovino koroških Slovencev in se bil z vprašanjem germanizacije. S tem je očitno prekoračil meje nemške etnocentrične sile. Jarnik pa je poleg vsega dela našel čas za slovnična dela in je napisal vrsto priročnikov. Kar pa se tiče njegove pesniške zapuščine, pa je treba z žalostjo ugotoviti, da je je dve tretjini šlo v izgubo.
Jarnik se je močno postavil po robu vsakršnji vojni in prav zaradi tega je danes aktualen. Govornik je na koncu navezal na Jarnika in dejal, da moramo postati enakopravni so-
• Celovec
VI. ZIMSKI POHOD „ARIHOVA PEČ“ v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja 1945 ki bo v nedeljo, 4. marca 1984, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu.
oblikovalci slovenske in koroške literature.
Poseben pečat je proslavi vtisnil zbor bivših članov APZ „Tone Tomšič", ki so se zbrali v novem zboru »Lipa zelenela je“ in ga vodi dirigent Marko Munih. Petje tega zbora nič ni zgubilo na čaru minulih let. Med posameznimi točkami sta povezovala Miro Polzer in Micka Hribernik.
Apolonija Hasej z Rude praznuje svoj 87. rojstni dan. Iskrene čestitke!
Marija Inzko, žena dvor. svet. dr. Valentina Inzka iz Sveč, je praznovala svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Apoloniji Klančnik z Bistrice pri Pliberku vse najboljše za 75. rojstni dan.
Gospa Urschitz iz Bekšanja je te dni obhajala svoj 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Apolonija Schellander z Mo-ščenice pri Bilčovsu je praznovala svoj 65. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Milka Hartmanova je praznovala 82-letnico. Iskreno čestitamo!
Foltej Hartman je praznoval svoj 78. rojstni dan. Naše iskrene čestitke!
Marija in Hanzi Trinkhaus iz Vogrč sta praznovala 53-letnico poroke. Iskreno čestitamo!
Barbara in Ignac Prejnik iz Grabalje vasi sta obhajala 58-letnico poroke. K visokemu jubileju izrekamo iskrene čestitke!
Reportaža
PISMA BRALCEV
Tokrat odstranitev nesporazuma
V štev. 5 Našega tednika od 2. februarja 1984 sem se z ogorčenjem postavil proti popolnoma neupravičenem sumničenju v Lipu-ševem prispevku za Naše Razglede, iz katerega sem razbral, da sem kot član kulturnega sosveta uspešno preprečeval dodelitev deželne nagrade določenemu slovenskemu literatu. Medtem sem od Lipuša prejel pismo, v katerem pravi, da moje ogorčenje razume, „vendar je docela odveč, ker gre pri tem za nesporazumNato mi konkretno in prepričljivo razlaga, da je imel v mislih le zadevo, ki se je pripetila že „pred mnogimi leti". Ker pa Lipuš omenjene afere noče razgrniti pred javnostjo, je tudi jaz ne bom in vzamem na znanje, da očitki, zelo hudi očitki, niso bili namenjeni meni.
Vendar je potrebna še ena pripomba. Lipuš v pismu tudi pravi, da mu je nejasno, kako sem se sploh mogel počutiti zadetega, saj nisem nikjer z imenom naveden, saj ni nikjer niti najmanjšega namiga na mojo osebo. Ta trditev pa nikakor ne drži. V resnici so poleg mene vsi kulturno interesi-rani, zlasti pa, ko so inkriminirani odstavek Lipuševega članka gle-
dali v kontekstu, bili prepričani, da se očitki nanašajo name.
dr. Janko Zerzer
Kritika „na pol doraslega dijaka"
Florjan Lipuš se je ponovno oglasil. V časopisu „Naši razgledi" je objavil članek, v katerem zelo nesramno napada vse, kar je krščansko. Celovškemu Zvonu očita, da so ga ustanovili le kot protiutež „ Mlad ju". Z istimi očitki napada Mohorjevo družbo, ki je po njegovem mnenju začela graditi novi dijaški dom samo zato, ker naj bi le-ta bil nekakšna konkurenca Mladinskemu domu Slovenskega šolskega društva. Kritizira tudi škofijo, deželo in državo, ki so Mohorjevi družbi nudili finančno podporo. Konec koncev pa se jezi nad tem, da je tudi on sam moral s tem, ko plačuje davke, prispevati delež k gradnji novega Mohorjevega doma. Očitno je pozabil, da mora Mohorjeva družba za gradnjo novega doma več kot polovico vseh potrebnih stroškov sama prispevati, medtem ko je krila stroške za gradnjo Mladinskega doma SŠD skoraj v celoti matična domovina, ki pa Mohorjevi družbi ne da niti groša.
Vladimir Smrtnik, 7.B razred Slovenske gimnazije v Celovcu
Pintarjev material je les. Šmarješki pintarji so delali večinoma s smrekovino in ma-cesnovino.
Smrekov les je šel za mev-tre, kadi in „štecle“ (majhne kadi za umivanje nog danes so priljubljen okrasni predmet). Iz macesnovega lesa pa so izdelovali polovnjake za soljenje mesa in kislo zelje, pinje in „dieže“ (posoda za maslo ali zaseko) in sode. Pinje so bile okrogle ali pa valjaste. V valjasti je bila „štumfca“, s katero so žokali mleko.
Les za pintarijo je moral biti posekan konec leta in nikoli o mlaju. Ježič ima les sam, ali pa ga kupi od kmetov. Les, ki je bil posekan o mlaju, se nikoli ne posuši dobro in kar je
Z Hanzejem Korenjakom se je pogovarjal Franc Wakounig
še huje, zmeraj dela. Posekan les nasekajo na potrebne kose in pa pustijo, da se svojo dobo suši na prostem — da ga dež spere —. Najbolje ga posušijo marčevi vetrovi. Staro pravilo pa je, da je treba za centimeter debeline eno leto sušenja.
Ko se loti pintar polovnjaka, najprej pripravi les za doge. Ko jih zmeri, jih na „štosu spihne“, naredi konične. „Stos“ je velik obljič. Zatem jih vstavi v stavek, to je mera za premer soda. Ko je to naredil, nasadi posamezne obroče, ki jih od zunaj beli, od znotraj pa skoblja (dva različna izraza za isto delo — glajenje površine). Sedaj pride na vrsto dno.
Ker pa ga je treba nekje pričvrstiti, mora z „votrnco zvo-trati votaro", to je, da naredi vdolbino, kamor vstavi dno. Preden ga vstavi, s štestilom (cirklnom) v votari šestkrat izmeri obseg dna. Ko je dno vstavil, tolče po dogah, da vse dobro sedi.
Delo, ki sem ga sedaj kratko in enostavno opisal, pa v resnici zahteva veliko vestnosti, občutka in čuta za les.
Obroči sodov so iz leskovi-ne in prav tako se smejo biti sekani o mlaju, sicer popokajo. Pintar leskove veje razcepi in posušene jermene pred uporabljanjem zmoči, da so prožni.
Ker večino izdelkov danes ljudje kupijo bolj za okras, jih Ježič tudi poslika. Res okusni in lični so ti predmeti videti. Pa ne samo to, tudi držijo in ne točijo.
Po starem izročilu so predniki šmarjeških pintarjev —
Sveški pust
(Izvleček iz kulturnega pisma iz Sveč)
Kar se je pred letom dni začelo s plahimi zvoki gosli ali violin, kakor tam tudi že pravijo, ropotal in drugih glasbil, se je letos že razvilo v mnogoglasno, vendar v svoji harmoničnosti blago-zveneče telo, ki zna navdušiti s svojo pretanjenostjo in ubranostjo v podajanju glasbenih učinkov tudi občinstvo, navajeno najvišjih kulturnih dosežkov, zaradi tega pa tudi zelo razvajeno. Zares, kar jim je uspelo v Svečah, jim je uspelo zares samo tam.
Kar tri glasbena telesa so se predstavila v soboto, 4. svečana našega leta, v kulturni dvorani Adamove gostilne občinstvu, ki je polno pričakovanj prišlo uživat visoko glasbeno kulturo od blizu in daleč. Nastopila je mešana filharmonija, pa še moška in, nekaj
let po letu žene, končno tudi ženska. Predsedniku Kočne (društvo tako imenovano je vse skupaj priredilo) se je koj tako vilo okoli srca, ko je smel pozdraviti visoke predstavnike v visokem občinstvu (drugim društvom prirediteljem na ljubo ne bomo naštevali visoko častnih oseb), pa saj je sam tudi kar visoka (ne telesno) osebnost, vendar je bilo med nastopajočimi še za celo visoko šolo doktorjev pa profesorjev in drugih akademskih učiteljev; zaradi tega je že nekdo predlagal, da bi celo umetniško telo imenovali Akademska filharmonija iz Sveč.
Pa da ne bo preveč slavljenja in hvalisanja samo enemu, moramo še dodati, da je bilo še drugih viškov dosti, višek vseh pa je bil, da so bili proti jutru vsi, ki so zdržali, že precej na višku.
Pa drugo leto spet.
Obiskalismo Hanzeja Korenjaa - šmarješkega pintrja
Šmarjeta v Rožu je svo1' slovela po Pintarjih, sodarjih. Saj jih je pr^go svetovno vojno bilo nad trideset, danes)a lahko skoraj na prstih ene roke naštejemcčn od njih je Hanzej Korenjak, po domače Ježimarjeti, ki se je poklica naučil od očeta. Ko da te dni obiskal, je sedel na pintarskem stoli^lil majhno mevtro.
Prijazno mi je razkladal t^rugo, mi dejal, da ima pintarski stol glavo inino, med katere pričvrsti razne predmete, če bdeluje. Pokazal in razložil mi je predmete inu služijo.
Korenjaki — prišli iz Slovenije. Vsekakor pa je zanimivo, da uporabljajo šmarješki pintarji „skobvo“, ki je pintarji okoli Št. Vida ob Glini ne poznajo.
Pintarjem nekoč ni primanjkovalo dela, kajti „na vasi je bilo eno ali dvoje korit in vse žene so tja hodile po vodo. Za to so potrebovale mevtre. Če so hotele zmesti maslo, so morale imeti pinjo. Vse lesene posode za gospodinjstvo smo delali mi. Danes pa je samo še plastika.“ Da lahko živijo, so se šmarješki pintarji prestavili in prav Ježič nudi tudi veliko izbiro spominčkov in manjših lesenih porabnih predmetov. Kdor rabi mevtro, pinjo ali kaj drugega, bo pri Ježiču vse dobil.
Šmarješki pintarji pa so bili znani tudi kot hudomušneži in o njih gre marsikatera šaljiv-ka. Najbolj pa je znana pesem „Jes srn t’ liepi Šiman"
Hanzej Korenjak, Ježič v Šmarjeti, je dejal, da bo pinta-ril, kakor dolgo bo mogel. Če pa bo kdo za njim prevzel pintarijo, pa ne ve. Upati je, da.
Nova kjiga in podelitev nagrad
V	torek, 7. februarja, je bilžJena najnovejša knjiga dr. Cankarjevem domu v Ljubljr,ariana Zadnikarja. „Po starih osrednja slovenska prosla^or°ških cerkvah" in je Horst na kateri so podelili Prešeri~9r's razglasil nagrajence ve nagrade (o njej poročafjaaskoletnega literarnega na-na drugem mestu), v sredo eaaja Mohorjeve družbe. Slovenska prosvetna zveza Tischlerjeva dvorana v celovškem radiju imela Preš^omškovem domu je bila nanovo proslavo, ki je bila rito Polna, med poslušalci ve-svečena 200-letnici smrti Urt^0 mladine. Predsednik K KZ na Jarnika in je imel slavnodr- Janko Zerzer je v svojem ni govor docent dr. Erik Prus,avnostnem govoru „Knjiga (beri posebno poročilo). spremljevalec skozi živije-
V	petek, 10. februarja, inje“ navezal na slavnostni gosta Mohorjeva družba in lVor Poldeja Bibiča na Prešer-ščanska kulturna zveza za k^ovi Proslavi v Ljubljani, ki je turni praznik pripravili pro- ial’ da je na svoj smrtni dan vo, na kateri je bila predst Zacel Prešeren svoje življenje
iz roda v rod. Nadalje je dejal, da je naloga odraslih, pomagati otroku pri odkrivanju zanimivosti, ki so v knjigah in ga napeljevati k branju. Ugotovil je, da bo treba nuditi čim več možnosti individualnega branja in da so bralne značke idealna motivacija za branje. Da je slovenska knjiga na Koroškem tako zasidrana, je trajna zasluga Mohorjeve družbe, ki je do leta 1918 razposlala med Slovence nad 18 milijonov knjig in je od leta 1947 razpe-čala med našimi ljudmi — seveda pod drugačnimi in težjimi pogoji — že nad dva milijona knjig. Mohorjeva družba je poživila, tako govornik, staro tradicijo, da je razpisala vsakoletne literarne nagrade.
Nagrade lanskega literarnega natečaja Mohorjeve družbe so letos dobili Gustav Januš, Valentin Polanšek, Tončej Gal-lob in Joži Turk. Horst Ogris je v imenu žirije razglasil nagrajence, nagrade pa je podelil podpredsednik Družbe sv. Mohorja dr. Pavle Zablatnik. 37 avtoric in avtorjev je prispevalo svoja dela, iz katerih je žirija končno izbrala imenovane avtorje. Gustav Januš, ki
se je zahvalil v imenu avtorjev, je s pogledom na živo diskusijo med slovenskimi literarnimi ustvarjalci rekel, da jemljimo pesnike in pisatelje resno.
V okviru te proslave je Mohorjeva predložila svojo naj novejšo knjigo „Po starih koroških cerkvah" dr. Marjana Zadnikarja. Avtor je zbranemu občinstvu knjigo in njen nastanek na kratko predstavil. Prof. Zadnikar sodi med najbolj znane in priznane slovenske umetnostne zgodovN narje in restavratorje. Poleg svoje službe se je profesor Zadnikar kaj kmalu posvetil tudi objavljanju svojih izsledkov in dognanj in v teku časa so iz tega zrasle tri knjige. Zadnja, prav kar predstavljena, je posvečena Koroški in točno 50 obdelanih cerkva priča o veliki dediščini Koroške. Knjiga stane 295,— šilingov in jo lahko dobite pri založbi ter v obeh slovenskih knjigarnah. Toplo jo vsakomur priporočamo.
Prireditev Krščanske kulturne zveze in Mohorjeve družbe ob slovenskem prazniku je popestril moški zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč.
Franc VVakounig
Reportaža
Odpovedni rok in odpovedni termin
Odpoved delovnega mesta (Kundigung) je izjava, katero je treba vzeti na znanje, lahko pa se napravi ugovor (Einspruch). To je izjava, da hoče delodajalec odpovedati delojemalcu (ali tudi narobe) k določenemu času delovno razmerje.
Odpovedni termin je čas, kadar se konča delovno razmerje, odpovedni rok je določena časovna doba od dneva naprej, ko se izreče odpoved in pa do odpovednega termina.
Odpoved se lahko izreče pismeno ali ustmeno. Enkrat izjavljena odpoved se lahko prekliče le s privolitvijo pogodbenega partnerja.
Odpovedni rok in odpovedni termini za nastavljen-ce so določeni v §20 zakona o nastavljencih.
Odpovedni roki in odpovedni termini za delavce so določeni v kolektivnih pogodbah. Če ni kolektivne pogodbe, veljajo določila Splošnega državljanskega zakonika (ABGB).
Zakonski odpovedni roki se po dogovoru lahko spremenijo.
Če pogodbeni partner ne upošteva odpovednega roka ali odpovednega termina, ima drugi pravico, da zahteva odškodnino.
Pod določenimi pogoji delojemalec lahko napravi ugovor pri uradu za pobotanje (Einigungsamt).
Za posebno zaščitene delojemalce (zastopnike uslužbencev v kakem podjetju, vojake, matere v karenčnem dopustu in pohabljence) velja poseben zakon pri odpovedi delovnega mesta. Taka odpoved je veljavna le s privolitvijo urada za pobotanje oz. s privolitvijo deželnega dobora za pohabljene. (Lan-desinvalidenausschuli).
Heidi Stingler
Kultura
STRAN
Kultura
Kritičen pretres odnosa do kulture
Osrednja slovenska Prešernova proslava je bila v torek, 7. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Višek te proslave je podelitev Prešernovih nagrad, ki so jih letos dobili arhitekt Oton Jugovec, pesnik Tone Pavčec in pisatelj Vitomil Zupan. Desetim so podelili nagrade iz Prešernovega sklada. Med nagrajenci letos ni nobenega Korošca.
Dolgo in burno ploskanje je sledilo, ko je končal igralec Polde Bibič svoj govor. Govoril je kot predstavnik vseh slovenskih komedijantov, ki so živeli s Prešernom, zanj, za njegov jezik. Ta večer je dokaz, da so minljivi glumači ob nesmrtnih ustvarjalcih vendarle upoštevanja vredni delavci v kulturi. Kultura, to je človekova vez med preteklostjo in prihodnostjo in daje človeku življenski
smisel, da preživi. „Zato smo se Slovenci ohranili na pre-prihu Evrope, zrasli smo in se potrdili kot narod, kot družba. Da smo se dvignili iz anonimnosti hlapcev in dninarjev v narod, ki v svetu pridobiva ugled in prijatelje, je tudi posledica eksplozije Prešernovega genija, ki je dejala velikim možem naše zgodovine ustvarjalni zanos. Govornik je ošvrknil birokracijo, ki tlači kulturno delo-
vanje, obrnil se je proti oženju podpore česar posledica je padanje naše kulture. To padanje se izraža na več načinov, tudi v tem, da o kulturi vse manj pišejo in razglabljajo. Nato je omenil „skupna jedra“, o katerih je dejal, da bi zamorila že itak nič kaj bohotno kulturno vzgojo in zato so kulturniki — književniki, člani akademije pa igralci dvignili svoj glas in to zadržali. „Sprevide-ti moramo, da kultura ni odvečno razkošje presitih, ampak potreba, s katero človek ohranja svojo človeškost, ki je podlaga dobre družbe, sedanje in prihodnje!" je navezal na razcep med družbenim blagostanjem in nizkim spoštovanjem do kulturnega dela. Čeprav Slovence razmejujejo državne meje, pa je naša kultura ena, zrasla iz naše zgodovine in to veliko dediščino je treba ohraniti.
Prešernovo proslavo je z irgranjem skladb slovenskih mojstrov zaključila Slovenska filharmonija.
Kulturno poročilo z Dunaja
Kdor redno obiskuje literarne večere v „Alte Schmiede" in je poleg tega še prijatelj manjšinske literature, je z veseljem zapazil, da mnoga druga branja niso tako dobro obiskana. Večer je bil zelo uspešen.
Urednica Mladjaje brala iz svojega prvenca „Žalik žene", Janko Ferk pa je poskrbel za prevod v nemščino in ga tudi bral. Kljub vsem težavam, ki pri prevajanju pridejo, je Ferku prevod dobro uspel, a verjetno je skoraj nemogoče, jezikovni melos Haderlapove prenesti v trdi nemški jezik.
Janko Ferk je bral iz svojega romana „Der verurteilte Klager", prevod v slovenščino pa Maja Haderlapova.
Navrh je bila diskusija. Da pa so Slovenci tudi takrat, kadar gre „samo“ za literaturo, dober povod za diskusijo, je ta večer ponovno pokazal. Posebno živahna je bila diskusija tudi zato, ker sta bila navzoča dva umetnika, ki svojega angažmaja za koroške Slovence ne tajita. To sta bila slikar Valentin Oman in fotograf Peter Pavl VViplinger.
Glavna tematika diskusije je bilo vprašanje, čemu in zakaj ne bi mogla nemška koroška založba založiti in publicirati dela koroških Slovencev. Koli-
kor je znano, so Omanove „Sledi/Spuren“ edina dvojezična izdaja v nemški koroški založbi.
Posebno VViplinger se je zavzemal za to, da mora nemška založba se zavzemati za razšir-jevanje slovenske literature in njenih prevodov. Drugo vprašanje je bila svojstvenost slovenske literature na Koroškem in problem jezika, s katerim se mora predvsem ubadati Maja
Haderlapova, saj piše izključno samo v slovenščini.
Pojavilo se je tudi vprašanje najbolj pomembnega slovenskega literata na Koroškem, čeprav je Florjan Lipuš na knjižnem trgu najbolj znan in je verjetno napisal tudi prvi koroškoslovenski roman, Januš, Kokot, Ferk in Haderlapova skoraj ne ali samo malo zaostajajo za njim.
ORF je posnel branje in zanimivo diskusijo in jo bo v bližnji bodočnosti oddajal za koroške poslušalce.
Misli ob coritvi razstave dveh ml ah umetnikov
Pred kratkim sem bila priča izredno zanimivi kulturni prireditvi v Mladinskem domu slovenskega šolskega društva v Celovcu. Obiskala sem vernisažo slik in plastik Ato n a in Benetika. Otvoritev in razstava sta bile izredno atraktivni in napredni za naše slovenske kulturne razmere in sta prelomili z našo kulturno tradicijo, ki je včasih že precej dolgočasna.
ATON — Delavec,
kolaž, 138x61,5 cm, 1983
P
Velani celovške jazz-skupine „Kundalini“ so otvorili razstavo s skladbami: Rhythm in Melody, vvithouth Harmony/ interpretacija; ritem in melodija, brez harmonije in z interpretacijo po nekem makedonskem motivu. Emil Krištof se je izživljal na tolkalih, Pavel Tatschl je igral saksofon, vokalno pa je spremljala glasbenika pevka Ali Gaggl. Kratki koncert je bil dinamičen in usklajen z razstavo.
Razstava je učinkovala rahlo kaotično in eksotično. Slike niso visele le po stenah, temveč tudi po zavesah in s stropa, ležale so po tleh razstavnega prostora. Plastike so slonele ob zidu, kot da bi jih kdo slučajno pozabil, ali pa so bile postavljene na podest. Razstava ni imela enotne teme — edina skupna točka je bila ..divja" razvrstitev umetniških del. „Divja“ se imenuje tudi nova umetniška smer, v katero sodi slikarstvo Atona in Benetika. Oba sta študenta Likovne akademije v Ljubljani.
Aton, za tem imenom se skriva Valentin Polanšek ml.,
riše svobodno, neoziraje se na tradicionalno slikarstvo. Njegovi motivi so fantastični, mistični. Uporablja močne barve (rdečo, črno, modro, sivo ...), površine so natrpane. Te slike so me prizadele in mi vzbujale grozo. Vsebujajo brutalnost in agresivnost. Zelo estetičen se mi je zdel cikel portretov „Barbara", ki je poln življenja. Zanimiv je tudi avtobiografični kolaž, kjer se Aton predstavi kot človek, poln nasprotij, ki išče samega sebe.
Rudi Benetik, ki je razstavljal tudi plastike, je prav tako samosvoj v svojih delih kot Aton, le da učinkuje bolj než; no. Njegove kompozicije so velikopotezne (velike površine, ki jih prekinjajo tanke linije), barve so nežne (rožnata, svetlo-zelena, modra). Motivi so naravni predmeti, prikazani pravljično in fantastično. Njegove slike so me razveselile, me silile k smehu; a po daljšem opazovanju opaziš skrito agresijo v njegovih delih. Ravno take so njegove plastike.
„Vzglavniki" — skulpture iz mavca, pobarvane s pastelnimi barvami, učinkujejo izredno nežno in mehko. A ko sem se jih dotaknila, me je zbegala trdota in hladnost materiala.
..Umetnost je moje življenje. Potrebujem jo," tako se glasi neki Benetikov izrek. Mislim, da je s temi besedami lepo karakteriziral ustvarjalni nagon obeh umetnikov. Oba še nista našla lastnega stila umetnosti, temveč še iščeta in razvijata svoje oblike izražanja.
Razstava me je konfrontira-la z vrsto umetnosti, ki ni blizu našemu tradicionalnemu kulturnemu življenju. Odbija me in me obenem privlači. Mislim, da je to res kultura, umetnost, ker ne poteši samo estetske zahteve, temveč sili človeka k premišljevanju in ga čustveno prizadene. Zdi se mi, da je to precejšen napredek v naši kulturni sceni, ki le redko kdaj zahteva osebni angažma publike.
Marica Erklavec-VVernig
V	#
Spomini Simeja 4 Martinjaka na kacetno dobo
Buchenwald
Uredniški odbor
Kaznovali so jih tudi tako, da so morali iz dva kilometra oddaljenega kamnoloma nositi na ramah kamenje za tlakovanje ceste okoli taborišča. Kamenje pa so morali nositi v teku. Edina rešitev iz tega trpljenja je bila, da je obupanec skočil iz vrste proti stražnikom, ki so ga ustrelili. Stražnik, ki ga je ustrelil, je dobil za nagrado pet nemških mark.
Že leta 1939 so pripeljali v taborišče prve Cehe. Ne spominjam se točnega števila, mislim pa, da jih je bilo nekaj sto, med njimi največ izobražencev, kot so zdravniki, inženirji, juristi in politični delavci, predvsem komunisti. Dodeljeni so bili isti komandi kot jaz — in že prvi dan so jih pretepli in ozmerjali, ker niso prav držali krampa in lopate. Med nami niso bili dolgo in nekega dne niso več prišli na delo.
S Čehi sem bil takoj domač in postali smo prijatelji. Potem, ko so odšli iz naše komande, sem jih videval samo še na^apelih, pri delu pa nič več. Če je kdo odšel iz naše komande, smo se spraševali, ali je odšel v smrt —^ ali pa v boljšo komando. Čehe so spravili v dva posebna bloka in zvedel sem, da lahko dobivajo pakete s po dvema kilama hrane vsak drugi mesec, pa pošto dvakrat na mesec — in še delati jim ni bilo treba. Zvedel sem še, da so te privilegije dobili zato, ker je ja-kratna kvislinška „vlada“ Češke intervenirala zanje. Vseeno so ostali v taborišču do konca. Ker so pozneje dovažali esesovci v taborišče vse več taboriščnikov raznih slovanskih narodnosti, so prišli Čehi prav tudi kot prevajalci v esesovskih pisarnah.
Pozimi 1939/1940 sem delal v komandi, ki je dozidavah krematorij. Blizu nas pa so začeli postavljal še eno taborišče v taborišču, obdano z bodečo žico. V ta ograjeni prostor so postavili nekaj velikih šotorov, potem pa so pripeljali deske za pograde in odeje. Ko je bilo vse pripravljeno, so prignali nekaj tisoč Poljakov in jih zgnetli za to ograjo. Videli smo, da so Poljaki zelo izstradani. V to taborišče sredi taborišča so imeli vstop samo esesovci, le hrano so jetnikom delili jetniki. Vhod v to taborišče je bil prepovedan zato, da so esesovci hudo pretepali na pol zmrznjene in izstradane Poljake. Ker je bilo to taborišče zelo blizu, sem lahko videl, kaj se je v njem dogajalo. Esesovci so Poljake pretepali kar naprej in celo med kosilom. Od teh ljudi je ostalo po kratkem času živih le malo. Šele po osvoboditvi smo zvedeli, da so tiste, ki so tu umrli, pokopali nedaleč od taborišč, za Bismarckov spomenik. Tu stoji zdaj tisti bu-chenwaldski spomenik. Preživele Poljake so razvrstili v delovne komande, ograji pa smo od takrat rekli „Rosengarten“ („vrt vrtnic").
Po vojni z Rusijo so Nemci spet pripeljali nove jetnike in jih zaprli za to ograjo. Po videzu so bili vojni ujetniki; bili so sami mladeniči, stari okrog 18 let.
(Dalje prihodnjič)
Radio/televizija
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 17. februarja:
8.45 Poročila —	8.50—16.00
Zimske olimpijske igre — Biatlon, 5 x 7,5 km (od 8.55) — Slalom za ženske — 1. tek (od
11.55)	, 2. tek (od 13.20) — Bob, 1. in 2. tek — vmes poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Miška Oskar — 17.30 Don Kihot —
17.55	Uspavanka — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
19.55	Zimske olimpijske igre — Hokej na ledu — 23.50 Poročila.
Sobota, 18. februarja:
8.45 Poročila —	8.50—17.00
Zimske olimpijske igre — Tek na smučeh, 20 km, ženske (od
8.55)	— Hitrostno drsanje, 10 km, moški (od 8.55) — Smučarski skoki, 90 m (od 12.25) — Bob, 3. in 4. tek (od 13.25) — 17.00 Risati — barvati — oblikovati — 17.30 Peppino — 17.55 Uspavanka — 18.00 2 x 7 —
18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Stavim, da . ..
—	22.05 Zimske olimpijske igre
—	Umetnostno drsanje, ženske.
Nedelja, 19. februarja:
7.50 Zimske olimpijske igre — Tek na smučeh, 50 km, moški — Slalom za moške, 1. tek (od 10.20) — Hokej na ledu — Slalom za moške, 2. tek (12.20) — Hokej na ledu (od 13.30) — Avstrijsko rokometno prvenstvo v Tullnu — 16.30 Začarani vrt — 16.40 „Schlumpfe“ — 16.55 Gibanje je vse — 17.30 Avstrija v sliki —	17.55—21.00 Zimske
olimpijske igre — zaključek —
21.00	„Yves Montand International “ — 22.35 Erich Kastner, 85-letnica — 22.50 Poročila.
Ponedeljek, 20. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Kuhinja — 10.00 Šolska oddaja: kemija barv — 10.15 Šolska oddaja: kmet milijonar — 10.30 Samo malo akcije
—	12.40 Predarlški baročni stavbarji — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Stara lokomotiva — 17.55 Uspavanka —
18.00	Fauna Iberica — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Ponedeljkov šport — 21.50 Umor okrog vogalov — 23.05 Poročila.
Torek, 21. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska oddaja: polnoletni konzu-ment — 10.15 Krvi ni dovolj na razpolago — 10.30 Kandy —
11.30	Šport v ponedeljkih (ponovitev) — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Uspavanka — 18.00 Peanuts — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Poročila in šport — 20.15 Argumenti — 21.45 Panorama
—	22.35 Šport — 22.55 Poročila.
Sreda, 22. februarja:
9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francošči-
2. SPORED
Petek, 17. februarja:
16.25—19.23 Zimske olimpijske igre — Hokej na ledu — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Vse samo za smeh — 21.20 Politika v petek z deset pred deseto — 22.10 In Jimmy je šel v nebo — 0.20 Poročila.
Sobota, 18. februarja:
14.35	Politika v petek (pon. pet-
kove oddaje) — 15.35 Ali moram spet v mestece — 17.00 Ljuba družina — 18.00 2 x 7 — 18.25 Po Avstriji naokrog — 19.00 Trailer —	19.30 Poročila —
19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Kako je bilo to takrat — 21.50 Sto mojstrovin — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Samo malo akcije (ZDA, 1977) — 0.15 Poročila.
Nedelja, 19. februarja:
14.40 Ni časa za ljubezen (ZDA — 1944) — 16.00 Večer predmarčne dobe — 17.00 Spoznate melodijo —	17.45 Potovanje
okoli sveta — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Poročila —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Monte VValsh (ZDA — 1970) —
21.50	Dynasti — Denver Član —
22.35	Nočna glasba — 23.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročila.
Ponedeljek, 20. februarja:
18.00 Znanje danes — 18.30 Bo-nanza — 19.30 Poročila in šport
—	20.15 Zlati časi — 21.10 Šiling — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Pot s škodo (Kanada — 1980) — 0.10 Poročila.
Torek, 21. februarja:
17.45	Šolska oddaja: Prikaz avstrijske sodobne zgodovine — 18.00 Orientacija — 18.30 Bo-nanza — 19.30 Poročila — 20.15 TV-kviz — 21.05 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
Sreda, 22. februarja:
16.45	Parlament — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Poročila — 20.15 Cafe Central — 21.20 Čarovnije odra
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Tretja vrsta — 23.40 Poročila.
Četrtek, 23. februarja:
16.30	Parlament — 17.45 Šolska oddaja: Možnosti likovne umetnosti (mozaik) — 18.00 Po Avstriji naokrog — 18.30 Bonanza — 19.30 Poročila — 20.15 Srečen v vsem življenju — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Jour Fi-xe — 23.20 Sto mojstrovin —
23.30	Poročila.
na — 10.05 Šolska oddaja: Kaj bi lahko postal? 10.20 Šolska oddaja: Srečanje s Karl-Heinzem
—	10.35 Samo drevo — 11.15 Očetje smeha — 11.30 Argumenti — 13.00 Poročila — 17.00 Prijateljstvo — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Uspavanka —
18.00	Urad, urad — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Canaris (Nemčija — 1954) — 22.00 Šport
—	22.20 Poročila.
Četrtek, 23. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljuje —
10.00	Šolska oddaja — 10.15 Šolska oddaja (ponovitev torkove oddaje) — 10.30 Ni časa za ljubezen — 11.50 Debeli in suhi
—	12.10 Panorama — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Mandara — 17.55 Uspavanka — 18.00 Prosim za mizo
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport
—	20.15 Ženščina — 22.05 Šport
—	22.55 Poročila.
1. SPORED
Petek, 17. februarja:
8.55 Biatlon — 11.15 Slalom za ženske — 12.30 Biatlon — 13.20 Slalom za ženske — 14.30 Bob štirised — 17.10 Jazz na ekranu
—	17.30 Modro poletje — 18.00 Obzornik ljubljanskega območja
—	18.30 Olimpijski pregled I —
19.24	TV in radio nocoj — 19.30
TVD — 20.00 Marco Polo — 21.05 Ne prezrite —	21.20
Španski balet Maria Rosa — 21.40 TVD II — 21.55 Olimpijski pregled II — 22.15 Živeti kot vsi normalni ljudje.
Sobota, 18. februarja:
8.00 Poročila — 8.00 Glasba za cicibane — 8.25 Pedenjžep — 8.55 Smučarski teki — Hitrostno drsanje — 12.20 Smučarski skoki 90 m — Hitrostno drsanje — Bob štirised — 16.05 Meseček
—	16.35 V puščavi in goščavi —
17.25	Čas, ki živi — 17.55 Ogenj in led — 18.30 Olimpijski pre-
gled I — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 TVD — 20.00 Umetnostno drsanje — 23.00 Olimpijski pregled II — 23.20 Poročila — 23.25 Liza.
Nedelja, 19. februarja:
7.55	Smučarski teki na 50 km — 10.15 Slalom za moške — 12.20 Slalom za moške — 13.45 Smučarski teki na 50 km — 16.05 Modro poletje — 16.35 625 — 17.40 Živijo ponoči — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
19.55	Zaključek XIV. olimpijskih iger — 20.35 Šoferja — 21.25 Zrcalo tedna — 21.45 Poročila.
Ponedeljek, 20. februarja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.05 Meseček — 17.35 Podravski obzornik — 18.00 Sklepni olimpijski pregled — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Dva na izbiro — 20.55 Spoznano, neznana
Torek, 21. februarja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.30 Zbis — 17.55 Fokart Portorož 83 — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Mali svet — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Raskenovi — 21.10 Mednarodna obzorja — 22.10 TVD II.
Sreda, 22. februarja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	18.00 Poročila — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Sava — reka, ki življenje daje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Conrack —
21.40	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 TVD II — 21.55 Omizje.
Četrtek, 23. februarja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.55 Odprava zelenega zmaja — 18.25 Celjski obzornik —
18.40	Delegatska tribuna — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Diamanti na nebu — 21.55 TVD II — 22.10 Thommy’s pop show.
• Libuče
Lutkovna predstava:
„RAČKA" (Nina Černetova) Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč
Čas: sobota, 18. 2. 1984, ob 14. uri
Kraj: ljudska šola v Libučah.
• St. Jakob
kuharski tečaj
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Začetek: petek, 2. 3. 1984 Vodi: Anica Fugger Prijave in informacije v Posojilnici Št. Jakob
< \
RADICrILOVEC
^—* Slovenske^daje < ' >
Petek, 17. februarja:	Torek, 21.	februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik °9.30—10.00 Popevke.
Domača imena. — Veselo na' ^4.10—15.00	Koroški obzornik
okrog.	^azz za vas.
Sobota, 18. februarja:
09.00-09.55 Voščila.	Sreda, 22.	februarja:
Nedelja, 19. februarja:	14=1.°~15-00	Koroški obzornik
ua J'h ne pozabimo. — Za sta-07.05—07.35 Duhovni nagovof rejše letnike.
— Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 20. febr.:	Četrtek, 23. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzorni! ^-"10—15.00 Koroški obzornik Zborovska glasba.	~~ Literarno-glasbena oddaja.
s,______________________;— ----------------------v
PRIPOROČAMO VAM SLEDEČE FILMA TEDNA
Ljubljanska TV 1, sreda, 22. feruarja 1984, ob 20.00
CONRACK (ZDA 1974)
Pat Conrojr, mlad učitelj prt-de v črnsko šolo na otoku Yamacraw ob Južni Karolini. Že takoj po prihodu ugotovi, da je sola v razsulu, ravnatelj ciničen in učenci po-vsem brez zanimanja in zna-nja. Kljub temu pa mu uspe, da svoje nevedne dijake ob-vlada In Jim razširi obzorje. Tako ae ne posveča zgolj pouku, temveč jih uči tudi plavanja, glasbe itd. Tod: ravnatelju to ni po volji.
Ljubljanska
f
Dva na
kanadska
Sodobna dr, sodoben pral kega podjetj stavlja se vpi prevzel njej Dva sta na h
2. SPORED
Petek, 17. februarja:
17.00	Hokej B 1 : A 2 — 19.15 Mali koncert — 19.30 TVD —
20.00	Baletna oddaja — 20.30 Hokej B 2 : A 1.
Sobota, 18. februarja:
13.20 Propagandna oddaja — 13.25 Bob štirised — 16.40 Test — 16.55 Otroška predstava — 17.30 Bog igre —- 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Noč naslednjega dne — 21.30 Poročila — 21.35 Oče na porodniškem dopustu — 22.10 Verdijevo življenje.
Nedelja, 19. februarja:
9.35	Skrivnost Nikola Tesla — 11.20 Kmetijska oddaja — 12.20 Hokej — 13.00 Medigra — 13.30 Hokej — 15.45 Glasbeno popoldne — 17.20 Zapuščina za prihodnost — 17.55 Umetnostno drsanje — 20.00 Dokumentarna serija — 20.45 Večraj, danes, jutri — 21.00 Kva, kva, top —
21.35	Nicholas Nickleby.
Ponedeljek, 20. februarja:
16.10 TVD — 16.25 Prehodna postaja — 16.40 Ilustrirane zgodbe — 16.55 Izobraževalna oddaja
Petek, 24. februarja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.25 Zvezde, ki ne ugasnejo
—	17.55 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja
—	18.40 Turizem, možnost in priložnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Naselbinska kultura na Slovenskem — 20.50 Ne prezrite — 22.15 TVD II — 22.30 Klara Lust.
Sobota, 25. februarja:
8.00 Poročila — 8.05 Zbis —
8.25	Ciciban, dober dan — 8.35 Meseček — 9.05 Mali svet —
9.25	Glasba za kitaro — 9.50
Človek in zemlja — 10.15 Pred izbiro poklica -— 10.45 Ljudje in zemlja —	11.45 Poročila —
16.05 Poročila — 16.10 V puščavi in goščavi — 17.00 P J v košarki Olimpija : CZ — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 20.00 Plavi Max —
22.30	Zrcalo tedna — 22.50 Mi-riam Makeba — 23.15 Poročila.
— 17.25 Zdravo, mladi — 17.55 Premor — 18.00 Sklepni olimpijski pregled — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama —	21.05
Medigra — 21.15 Borgijci — 22.10 Thommy’s pop show.
Torek, 21. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Knjige in misli —
18.45	Video utopija — 19.30 TVD —- 20.00 Govorica telesa —
20.45	Žrebanje lota — 20.50 Čas, ki živi — 21.20 Zagrebška panorama — 21.35 Zagrebški sejem jazza 83.
Sreda, 22. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Beli kamen
—	18.15 Rekreacija po japonsko
—	18.45 ..Supermarket" — 19.30 TVD — 20.00 Lov za zakladom
—	21.00 Zagrebška panorama
—	21.15 Srečanje z beograjskim godalnim orkestrom „Dušan Skovran” — 22.00 Povodi in sledi.
Četrtek, 23. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Fobije — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — poštar zvoni samo enkrat — 22.05 Zagrebška panorama.
Prireditve
PRIREDITVE
e Železna Kapla
PLES ŠPORTNIKOV Prireditelj:	Slovenski športni
klub „Obir“
Čas: sobota, 18. 2. 1984, ob 20.00 uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli
•	Bilčovs
REDNI OBČNI ZBOR SPD „BILKA“ V BILČOVSU
Čas: nedelja, 19. 2. 1984, ob
19.30
Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
•	Obirsko
KONCERT
Prireditelj: Alpski klub Obir Kraj: pri Sriencu na Obirskem Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob
19.30	uri
Nastopajo: Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč — Ha-nes Košutnik, Trio Oraže iz Borovelj, Obirski vižarji, Franci Pavlič — harmonika Po koncertu bodo zabavali obirski vižarji.
•	Kotmara vas
KONCERT
Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi
Čas: nedelja, 26. februarja, ob
14.30	uri
Nastopata: Moški oktet s Suhe — Engelbert Logar, Ansambel Korenika iz Šmihela — Albert Krajger
•	Št. Jakob
Strokovno predavanje o sadjarstvu
Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga v Št. Jakobu in SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: društvena soba nad Posojilnico v Št. Jakobu v Rožu Čas: sobota, 10. marca, ob
13.30	uri
Predava: inž. Franc Lomberger (Kmetijski zavod Maribor)
Ob slabem vremenu bo,predavanje preloženo na 27. marec, isti čas in kraj.
•	Škofiče
Strokovno predavanje o sadjarstvu
Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah Kraj: sejna soba Posojilnice v Škofičah
Čas: sobota, 10. marca, ob 9. uri
Predava: inž. Franc Lomberger (Kmetijski zavod Maribor)
Ob slabem vremenu bo predavanje preloženo na 27. marec, isti kraj in čas.
•	Železna Kapla
Strokovno predavanje o socialnem vprašanju
Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcvu in Kmečko gospodarska zadruga v Železni Kapli
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: ponedeljek, 27. februarja, ob 9.30 uri
Predava: dr. Rosvvitha Kug-litsch od Kmetijske zbornice
•	Zmotiče pri Brnel
Strokovno predavanje pod tematiko „Zaščitna sredstva za žito in koruzo — gnojenje" Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga na Brnci Kraj: pri Prangarju v Zmotičah pri Brnci
Čas: četrtek, 1. marca, ob 9.30 uri
Predava: inž. Aleksander Kassl
•	Radiše
SEMINAR ZA ZBOROVODJE, PEVCE IN VODITELJE MLADINSKIH IN OTROŠKIH PEVSKIH SKUPIN
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 18. februarja, ob 17. uri in nedelja, 19. februarja, ob 9. uri
Vodita: Roman Verdel, (študent, zborovodja moškega zbora v Borovljah) Janko Jezovšek (glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja v Nemčiji)
•	Št. lij
KONCERT
Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju
Kraj: dvorana pod cerkvijo v Št. liju
Čas: nedelja, 26. februarja, ob
19.30	uri
Nastopata: Moški oktet s Suhe — Engelbert Logar, Ansambel Korenika iz Šmihela — Albert Krajger
•	Celovec
POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na tradicionalno vsakoletno potovanje, tokrat na 15-dnevno potovanje po juž-nozahodni Evropi, preko Italije, Francije, Španije in Portugalske.
Čas: torek, 24. april, ob 6. uri iz Celovca, do 8. maja.
Potujemo z udobnim Sienčni-kovim avtobusom, šofer Han-zej VVutte. Cena je zelo ugodna, 15-dnevno potovanje z vso oskrbo šil. 7700,—. Prosimo za
pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasometergasse 10 ali po telefonu dopoldne 04222/51 37 52, popoldne pa 593774. (Točnejši spored objavljamo v naslednji številki.)
• Vogrče
Lutkovna predstava:
„RAČKA“ (Nina Černetova) Prireditelj: Farna mladina v Vo-grčah
Čas: sobota, 18. 2. 1984, ob 16. uri
Kraj: ljudska šola v Vogrčah Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel.
• Železna Kapla
Lutkovna predstava: ..ZVEZDICA ZASPANKA"
Fran Milčinski
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli, SPD „Obir“ na Obirskem
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 11. uri
• Žitara vas
Lutkovna predstava: "ZVEZDICA ZASPANKA..
Fran Miltiinski
Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob
14.30
Soprireditelja: SPD „Srce“ v Dobri! vasi, Farna mladina v Št. Lipšu
• Šmihel
Veseloigra: „MATURA“ Prireditelj: KPD v Šmihelu Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob
14.30	uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo igralci PD Braslovče.
•	Pliberk
DRAMA: „STRIPTEASE“ Prireditelj: KDZ Blato in KM Pliberk
Čas: nedelja, 19. 2. 1984, ob
19.30
Kraj: Posojilnica Pliberk
•	Celovec
ZIMSKI POHOD NA STOL
Čas: nedelja, 19. 2. 1984 Zbirališče in odhod: ob 5. uri
zjutraj z jugoslovanske strani mejnega prehoda na Ljubelju
•	Radiše
„TEK NA DOLGO PROGO OB MESEČNINI"
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: sobota, 18. 2. 1984, ob
19.30	uri pri startu in cilju v Dvorcu
Prireditev bo samo ob lepem in jasnem vremenu!
•	Rebrca
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
DVODNEVNI SEMINAR ZA DRUŽINE (udeležijo se ga lahko tudi posamezniki)
NAUČIMO SE NOVO PESMICO prof. Janez Bitenc bo udeležence naučil nekaj novih otroških pesmic, ki jih je napisal za to priliko
prof. Ida Virt pa bo dodala spremljavo z ORFF-instrumenti
(triangel, boben, činele, ksilofon, palice itd.)
Čas: sobota, 18. 2., popoldne in nedelja, 19. 2., cel dan Kraj: mladinski center na Rebrci
Prispevek: polni penzion za odrasle: 150,— šil.; polni penzion za otroke: 80,— šil. Stroške za predavatelja nosi KKZ. Prijave sprejema:	Krščanska
kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec;
tel.: 0 42 22 / 51 25 28 - 23 ali 24 Če imate' ORFF-instrumente, jih prinesite s seboj!
• Rožek
PUSTNA PRIREDITEV S PLESOM
Prireditelj: KD „Peter Markovič" v Rožeku
Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob 20.00 uri
Kraj: v gostilni pri Kosi na Ravnah
• Brnca
Odrska predstava:
„NAŠI LJUBI OTROCI" — komedija v treh dejanjih Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob
19.30	uri
Kraj: kulturni dom na Brnci Nastopajo igralci domačega društva.
• Radiše
KONCERTNA PREDSTAVA MoPZ iz Radiš in MePZ SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi s praktičnimi izsledki iz dopoldanskega seminarja Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Čas: nedelja, 19. 2. 1984, ob
14.30	uri
Kraj: kulturni dom na Radišah
Oglasi/šport
Božanski smučarji so se srečali v Selah
V nedeljo, 12. februarja, je v Selah potekalo letošnje, že 12. rožansko prvenstvo v smučanju. Na sporedu sta bili dve alpski disciplini, namreč slalom in veleslalom. Organizator prvenstva je bilo društvo DSG Sele, vsa tekmovanja pa so bila pri Pušelcu.
Selani so proge tako dobro pripravili, da je vseh 130 tekmovalcev imelo skoraj enako dobre pogoje in zato ni čudno, da so se sodelujoči v Selah dobro imeli.
Že prvi pogled na končne rezultate pove, da sta v Rožu dve moštvi vodilni v alpskem smučanju: namreč Selani in Sentjanžčani. Ti dve moštvi imata tudi največ prvakov v posameznih skupinah. To je
sad vztrajnega dela in upati je, da bosta obe moštvi in z njima vred druga rožanska moštva tudi v koroškem merilu postala še bolj močna.
REZULTATI:
dekleta I: 1. Andreja Gabriel, ŠD Št. Janž; fantje I: 1. Danijel Užnik, ŠD Št. Janž; dekleta II: 1. Gabi Baumegger, ŠD Št. Janž; fantje II: 1. Danijel Dovjak, DSG Sele; šolarke I: 1. Maria Dovjak, DSG Sele; šolarji I: 1. Edvard Oraže, DSG Sele; šolarke II: rožanska prvakinja, Magda Dovjak, DSG Sele; šolarji II: 1. Repi Pristovnik, DSG Seje; mladinci: 1. Dominika Užnik, ŠD Št. Janž; mladinci: 1. Herbert Dovjak, DSG Sele; ženske: 1. Claudija Olip, DSG Sele; splošna moški: rožanski prvak, Werner Oraže, DSG Sele; starostna moški I: 1. Franc Muller, DSG Podgorje.
Športna trgovina Kastner & Ohler je zadnjo nedeljo priredila v Vetrinju 1. nogometni turnir. Sodelovala so štiri moštva, mdr. moštvo veledružine Blažej. Izkazalo se je, da Blažeji niso samo dobri trgovci, temveč tudi odlični nogometaši: saj so turnir v Vetrinju zapustili kot zmagovalci, ne da bi izgubili niti ene nogometne točke. Na pustno soboto (3. marca) pa bodo spet pokazali, kaj znajo: sodelovali bodo namreč tudi na nogometnem turnirju KDZ/Naš tednik/PoBo.
• Tinje
V soboto, 18. 2., 14.^— 19. in v soboto, 25. 2., 9,—17 ure. Stare tehnike — na novo odkrite: ZAREZOVANJE IN KRIŽNI VBOD
Voditelja: Johann in Christine Singerl, Sreje
Od ponedeljka, 20. 2., 6. ure do sobote, 25. 2., 20. ure
VSESLOVENSKO IN SVETO-LETNO ROMANJE V RIM Voditelja: Jože Kopeinig in Peter Hribernik
Soprireditelj: DPU v Celovcu
Iščemo REFERENTA (REFERENTKO) ZA DELA V IZVOZU IN UVOZU. Pogoji: trg. akademija (trg- šola), znanje slovenščine, nemščine in angleščine in sposobnost samostojnega dela in nastopanja. Plača atraktivna. Pomoč Pri iskanju sobe oz. stanovanja. — Vloge na naslov: ELAN-Brnca, Koroška cesta/Karntner StraBe 48, 9586 Brnca/Furnitz, telefon(0 42 57) 23 15.
PRODAM novo vitlo (Seilvvinde) z zmogljivostjo do 3 ton samo šil. 16.000,— trgovina KRIVOGRAD, Šmihel, telefon (0 42 35) 25 37.
Rad bi vzel v najem travnik v okolici Pliberka. Telefon (0 42 35) 33 77.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža, našega aleja in dedeja, gospoda
Štefana Resmanna
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Naša posebna zahvala pa velja duhovščini za pogrebne obrede in pevcem.
Družina Resmann Reka pri Št. Jakobu v Rožu
Trgovsko podjetje s sedežem v Podjuni razpisuje dve delovni mesti
pisarniško pomoč in mesto prodajalca
Interesenti (moški) s srednjo-, oziroma trgovsko šolo ali z drugo primerno izobrazbo, ki obvlada slovenščino in nemščino in imajo po možnosti tudi ustrezno prakso ter odslužen vojaški rok, naj pošljejo svoje ponudbe, katerim naj priložijo življenjepis in spričevala na upravo Našega tednika pod šifro „Podjuna“.
Tovarna oblačil na Koroškem išče
vodjo produkcije
Pogoji: obvladanje slovenščine in nemščine ustno in pismeno, vodstvene zmožnosti in izkušnje z delom pod pogoji REFA.
Za mesto vodje se lahko potegujejo tudi inozemci. Pri do-bitju dovoljenja za delo in bivanje radi pomagamo.
Interesenti se naj pismeno obrnejo na upravo Našega tednika pod šifro „GOSPO“.
Šport
Olimpijske igre v Sarajevu:
Slovenščina ie šla po
vsem svetu
Začetek zimskih olimpijskih iger ni bil le velik trenutek za vse nastopajoče športnike in za organizatorje, temveč tudi za ves slovenski narod. Bojan Križaj je — čeprav z malenkostno prekinitvijo (morda zaradi prevelike treme?) — izgovoril v imenu vseh nastopajočih športnikov olimpijsko prisego — in to v slovenščini. To je bil brez dvoma velik trenutek za narod, katerega jezik je izven domovine, kot npr. na Koroškem, zatiran in nezaželjen. Koroški Slovenci smo lahko ponosni, da je naš rojak ponesel prvič v zgodovini olimpijskih iger našo materinščino v številne države sveta, kjer so ga slišali milijoni ljudi.
Škoda, da Bojan Križaj na olim- včerajšnjega dne niti ene kolanje pijadi še ni dosegel športnega niso zmagali. Edino zmago Avstrij-uspeha: v veleslalomu je dosegel cev smo včeraj doživeli na ledu: samo 9. mesto, zato pa je Slove- naši hokejisti so premagali Norve-nec Jure Franko dobil srebrno ko- Žane 6:5, tako da po vsej verjetno-lajno. Kot izgleda, ima Križaj po- sti ne bodo zapustili olimpijskega dobno smolo kot Avstrijci, ki do turnirja kot najslabše moštvo.
Slovenski atletski klub na pripravah v Lipici:
Špital: SAK 2:0
V prvi tekmi na pripravah za vigredno sezono se je SAK jiomeril z drugoliga-šem Spital ob Dravi, ki trenira že šest tednov. Obe moštvi se trenutno pripravljata v Opatiji.
Čeprav je Špital nastopil polnoštevilno (manjkal je samo poškodovani Oblak), je bil SAK vso tekmo enakovredno moštvo in je imel celo vrsto prilik za zadetek. Po 90 minutah se je tekma končala 2:0 za drugoligaša Špital, ki je bil lahko vesel, da je tako srečno zmagal.
SAK bo v soboto dopoldne odigral drugo tekmo proti Špitalu in se bo nato vrnil domov na Koroško, kjer bo nadaljeval trening v L_rorani in na prostem.
Športno društvo PLIBERK
vabi na
II. tek na smučeh za Topšportov pokal
V nedeljo, 19. 2. 1984 Štart: ob 13. uri v Nonče vasi Prijave možne v Posojilnici Pliberk, v trgovini Topšport ali do 12.30 na štartu
VSI PRISRČNO VABLJENI!
Slovenski atletski klub vabi vse svoje navijače in prijatelje na
SAK-PLES
v soboto, 18. 2.1984, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici Za zabavo bo poskrbel PLANINSKI SEKSTET
Pridite v čim večjem številu, čakajo vas lepe nagrade! mdr. tudi šest parov smuči in lepa potovanja