P. b. b kulturno - politično glasilo 7 sv e tov ni h in domačih d p go d kov Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt ’ Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XVI./ŠTEVILKA 21 CELOVEC, DNE 26. MAJA 1966 CENA 2.- ŠILINGA Z akademije Slovenske gimnazije Vsakoletna, že tradicionalna iprireditev Slovenske gimnazije je v nedeljo, 22. maja, spet združila za nekaj prijetnih ur starše, učitelje in učence. Zbrali smo se v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu in prisluhnili pesmi, besedi in muziki naše mladine. Zunaj je toplo sijalo sonce, a tudi v dvorani je bilo dosti sonca. Kdo ne bi bil vesel ob pogledu na mlade, sveže obraze, hi so sijali, da nam je bilo vsem toplo. Po pozdravni koračnici tamburaškega zbora je pozdravil goste v imenu mladine in učiteljskega zbora ravnatelj gimnazije, dvorni svetnik dr. Joško Tischler. V prvem delu programa so nastopili pod vodstvom dr. Franceta Cigana mladinski, dekliški in izbrani zbor. Dve slovenski im nemška recitacija so prikazale lepoto domovine. Poskrbele so tudi za pestrost programa. Mladinski zbor. je imel težko nalogo; štiri pesmi starih in sodobnih mojstrov so bile zelo zahtevne. Precejšnjo zmogljivost je pokazal dekliški zbor. Zapel je dve Premrlo- vi po narodnih motivih. Kakovostno je bilo petje izbranega zbora. Posebno ubrano je odpel obe ljudski: Škrjanček poje in Kukavica. Krst je doživela pesem Pomlad. Besedilu prečastitega gospoda Antona Kuchlin-ga je dal napev in oskrbel harmonizacijo znani skladatelj kanonik msg. Matija Tomc. Preč. g. Tomc se je prireditve osebno udeležil, prav tako g. prof. Luka Kramolc. Vsako leto je na sporedu akademije vrsta Tomčevih in Kramolčevih pesmi. Posebno narodne v priredbi obeh skladateljev so zelo pevne in primerne za koroške zbore. Prvi del sporeda je bil zaključen z državno himno. Drugi del sporeda so začeli Mladi godci. Sami petošolci so odlično obvladali: klarinet, harmoniko, kitaro, pozavno in trobento. Godli zo znane poskočne melodije, še zapeli in zajuckali so vmes. Posrečena in res doživeto podana je bila deklamacija »Die beiden Freunde«. Fantovski zbor je prav dobro odpel Gallusovo Vae nobis, nemško Der Mai, der lustige Mai, ziljsko in tri rezijanske narodne. Lep glasbeni vložek je bil Trio dveh Kitajci in Albanci Pekinški »Ljudski časopis« je 'poročal, da je bilo minuli petek v Šanghaju zborovanje, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik rdeče kitajske vlade in predsednik albanske vlade. Na tem zborovanju je podpredsednik kita jiske vlade Teng v svojem govoru povedal, da so voditelji sovjetske komunistične partije postali nespravljivi sovražniki mark-sizma-leninizma, nepopravljivi odpadniki mednarodnega komunističnega gibanja vseh narodov in ljudstev in sokrivci ameriškega imperializma. »Ni mesta,« je še dodal podpredsednik Teng i»za centristično linijo (oportuni-istična ideologija v nemški socialdemokratski stranki, ki je z besedo zvesta marksizmu, z delom pa izdaja koristi proletariata) v borbi med marksizmo m- lenin iz mom in revizionizmom (smer, ki hoče spremeniti nauk Karla Marksa tako, da se doseže pomiritev med delavstvom in kapitalisti). Podpirali se bomo in si vzajemno pomagali, borili se bomo drug ob drugem in bomo drug ob idrugem napredovali.« Predsednik albanske vlade Kapo pa je izjavil, da so se imperialisti Združenih ameriških držav pridružili sovjetskim revizionistom, da ustanovijo »sveto zvezo«, ki naj obkroži komunistično Kitajsko. violin in klavirja. Mladi umetniki so igrali Sonata da camera op. 4, VII Arcangela Corellija. Recitacijo An sich selbst je vzorno podajala petošolka. Za tem so spet nastopili tamburaši s poskočnim valčkom po narodnih napevih. Slika z dekleti in fanti, ki pridejo h godcem je bila pristno domača. Za konec se je zbral na odru skupni zbor, ki je gotovo štel nad 150 pevcev. Izvajal je pet pesmi, deloma ob spremljavi klavirja. Močno je flonelo po dvorani; mladi pevci so bili sigurni in so s svojim petjem prepričali. Kot zadnjo pesem so zapeli koroško narodno Luštno je vigred. Bariton-solo je lepo zapel prof. dr. Anton Feinig. Pred zaključkom se je predsednik Združenja staršev, ravnatelj Valentin Vauti, zahvalil profesorjem za njih trud. Prosil je, naj bi tudi v bodoče ostali dobri učitelji in vzgojitelji izročene jim mladine. Nekoliko priznanja za izredno veliko truda so bili nageljni, ki jih je sprejel ob koncu pevovodja. Znak priznanja vsem nastopajočim in dirigentu je bilo navdušeno in dolgotrajno ploskanje. V zadovoljnih srcih poslušalcev pa bo odmev nedeljske prireditve še dolgo ostal. Beseda Karla Mauserja Rad bi vam ob tem srečanju eno položil na srce. V tem času velikega napredka in si-rokosti ne pozabite, da je vračanje v slovensko vas in v slovensko zdravost najboljše sredstvo za trdno slovensko zavest. Šola vam odpira bodočnost in vam širi obzorje, toda v tem širjenju obzorja je ena nevarnost: da se vam prične domači svet zazdevati majhen in ozek in da ga pričnete gledati samo še kot idiličen spomin na mladost. Verjemite mi, da je domači svet najgloblja vez, domača hiša najbolj naravna zibel slovenske besede in da je napačno gledati na vse to s samo romantiko. Upanje koroške zemlje je na vas. Študent navadno malo misli na to, ne ostane sklenjen z zemljo in jezikom od prvega hipa, ko prvič zapusti rodno hišo. Koroška ne more živeti brez naraščaja, mora umreti, če vi, ki imate srečo, da hodite na slovensko gimnazijo, ne boste razumeli, da vaše matere in vaši očetje, vaši vzgojitelji in voditelji polagajo v vas upe vseh, ki jim slovenstvo pomenja življenje. Če v ' starem gozdu ni podrasti, bo nekoč goljava, kar je zdaj še zeleno. Bodite prepričani, da ameriški Slovenci, ki z ljubeznijo zasledujemo vse vaše napore in vse vaše težave, še posebej gledamo na vas kot na tiste, ki bodo od svojih očetov vzeli v roko vodstvo in usodo koroških Slovencev. (Na sestanku Koroške dijaške zveze 24. maja 1966.) pa trdijo, da je bil strelec južnovietnamski vojak. Ameriške oblasti so izdale povelje, da ameriški vojaki ne smejo zapustiti svojega zavetja. Kyjeva vlada upa, da ji bo uspelo vpo-staviti mir v deželi, da bi na ta način lahko pripravili parlamentarne volitve. V torek je vodja voj aške vlade general Ky poudaril pred 600 vojaškimi in civilnimi udeleženci, da namerava najkasneje do 11. septembra organizirati splošne volitve na ozemlju, ki ga drže saigonske čete ali Američani, seveda brez udeležbe Vietkong upornikov. Državni predsednik Van Tieu pa je dejal, da je seveda vse odvisno od tega, če bodo do tedaj mogli zasigurati narodno trdnost. Na vprašanje, katere -mere nameravajo ‘podvzeti proti upornirp budistom v Hueju, oba državnika nista jasno odgovorila. KRATKE VESTI • Serija potresov v Taškentu, v Uzbekistanu v Sibiriji se nadaljuje. Tako je bil zopet močan potres v torek. Sovjetske oblasti skušajo sicer omalovaževati škodo, ki so ga napravili -potresni sunki, vendar priznavajo, da so nujno potrebne pošiljke zdravil v Taškent, šele sedaj, so sovjetske oblasti izdale -poročilo o obsegu škode po potresih (1 težak in 300 malih potresov): 100 tisoč ljudi brez strehe, 67,000 hiš porušenih. O V ponedeljek so našli v Columbusu, v državi Ohio v Združenih ameriških državah ustreljenega 40-letnega ameriškega raketnega znanstvenika Lorena Bollingerja. Veljal je kot strokovnjak na področju raketnega pogona. « Pet ljudi je izgubilo življenje, pet pa je bilo hudo ranjenih, ko se je na cesti okoli 20 km od Rima zaletelo pet avtomobilov. Nesreča je nastala, ko je eden od avtomobilov začel prehitevati ter se pri tem zaletel v nasproti -prihajajoče vozilo. V oba ponesrečenca -so se nato zaleteli še trije avtomobili. • Na otokih Tonga, ki so -pod britansko oblastjo, -je naravne smrti umrla želva, ki jo je ujel znani raziskovalec James Cook leta 1777. Želva je dolga leta preživela na vrtu guvernerske palače, umrla pa je v starosti več kot dvesto let. Balzamirano -bodo razstavili v muzeju v N-uku. Naša nadobudna mladina ob svojem nastopu v Delavski zbornici. Foto Domanjko Združene države Amerike niso za Kyja Združene -države Amerike so še nadalje za močno julžnovietnamsko vojsko kot odločujočo politično silo. To pa Se ne pomeni, da bi morale Združene države Amerike brezpogojno podpreti vladavino generala Kao Kyja. ZDA se bodo -potrudile pomagati pri premostitvi razlik med različnimi političnimi skupinami, v prvi vrsti seveda budistom in gotovemu delu južnovietnam-ske vojske. Tako j-e orisal zastopnik Bele hiše v Was-hingtonu zadržanje Združenih ameriških držav nasproti napetemu položaju v Južnem Vietnamu po vojaški akciji generala Kao Kyja v Da Na-ngu. V odločitvi, pomagati pri premagovanju političnih razlik v Sajgdnu, j-e opaziti malo spremembo dosedanje -smeri Združenih ‘držav Amerike. Johnsonova vlada je smatrala doslej politične razlike med generalom Kao Kyjem in budisti ko-t notranjo politično zadevo, v katero se ona ne bo vmešavala. Majhna sprememba je v tem, da je predsednik Johnson poslal najvplivnejšemu budističnemu voditelju -severa Tih Tri Quangu poslanico. Ta se j,e namreč obrnil z diplomatskim dopisom na ameriškega predsednika. Na drugi -strani je spremljal novega poveljnika na severu Van Kaoja na njegovem prvem obisku mesta Hue eden izmed najvišjih ameriških oficirjev. Pri tem obisku je prišlo do dramatičnega pripetljaja. Neki južnovietnamski oficir je streljal na ameriški helikopter v trenutku, ko se je ta ravno dvigal. Atentat je veljal očitno novemu poveljniku Van Kaoju. Mitraljezec -v helikopterju je nameril na streljajočega ju-žnovietnamskega oficirja in ga smrtno zadel. Pri tem sta bila ranjena tudi dva -poleg stoječa južnoviet-namska vojaka. Uporniki poraženi — Nemiri v Saigonu Osemdnevna državljanska vojna med vladnimi vojaškimi enotami in budisti, kakor tudi upornimi četami v Da Nangu je končana. Uporniki, ki so jih vladne sile prisilile, da so se umaknili v veliko budistično svetišče (pa-godo) Tin-Heu, so se vdali -ponoči od nedelje na ponedeljek potem, ko jim je bilo obljubljeno, da se jim ni tre-ba bati -za življenje. Samo tu in tam se še uporniki branijo. Med ujetimi uporniki se nahaja tudi,župan mesta Da Nanga Nguyen Van Man, eden izmed glavnih nasprotnikov generala Kyja. Dalje so vladne čete zaplenile veliko -uporniškega orožja. Vojaška junta (hunta) v Saigonu je uredila zračni most za oskrbovanje Da Nanga z živili. Okoli 3000 južnovietnamskih marincev in padalcev se je osem cini borilo z upornimi budisti. O žrtvah še ni nobenih točnih številk. Ameriški uradniki so izjavili, da bo sedaj Kyjieva vlada verjetno napadla, zadnjo postojanko budistov, in sicer mesto Hue. V glavnem mestu Saigonu pa je prišlo v torek pri 'budističnem zavodu do novih težkih pripetljajev. Demonstracije j-e izzval strel v -množico iz ameriškega vozila. Ta je smrtno zadel nekega budista. V kratkem času je razjarjeno ljudstvo napadlo dva ameriška avtomobila in ju zažgalo; vojaki v njih so se rešili. Dve uri je trajala bitka. Šele ko so prišla pojačenja južno-vietnam--skih marincev in padalcev, ki so uporabili solzivni plin in dimne bombe, so pregnali demonstrante. Budistični zavod so obdali s petkratno bodečo žico. Menihi trdijo, da je oddal nesrečni strel nek Američan,' z druge strani Politični teden Po svetu PETDNEVNI AVSTRIJSKI DRŽAVNI OBISK V VELIKI BRITANIJI Zvezni predsednik Franc Jonas je ibil pretekli teden na petdnevnem državnem 'dbisku v Veliki Britaniji. Po pristanku na letališču Galrvick pri Londonu, ga je v imenu angleške kraljice pozdravila princesa Marina Kentska. Potem sta se peljala državni (poglavar in njegova žena is posebnim vlakom v London, kjer sta jih sprejela na kolodvoru Viktoria kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Philip. Zveznega predsednika so spremljali na njegovi poti zunanji minister dr. Tončič — Sorinj, državni tajnik doktor Boble-ter, vladni direktor dr. Trescher, adjutant (pribočnik) podpolkovnik dr. Truxa in še nekaj drugih višjih državnih uradnikov. Vožnja je šla nato v odprti kočiji do palače Buckingham, kjer je priredila bri-tanslka kraljica visoikim avstrijskim gostom privatno kosilo. Popoldne (torek preteklega tedna) je zvezni predsednik Franz Jonas v Westmimsttski opatiji položil venec na grob neznanega vojaka. Zvečer' istega dne je britanska kraljica priredila v Bucking-hamski palači na čast avstrijskemu obisku svečan sprejem, kjer je kraljica Elizabeta II. še enkrat prisrčno pozdravila zveznega predsednika Jonasa in njegovo soprogo. Pred odhodom v Veliko Britanijo jje državni predsednik Jonas podal še kratko izjavo: »Nevtralna Avstrija hoče živeti z vsemi državami v dobrih in prijateljskih odnošajih.« Njegov sedanji obisk naj bi še bolj: poglobil in (podčrtal tradicionalno povezanost med Avstrijo in Združenim kraljestvom. Odnose med Veliko Britanijo in Avstrijo je označil predsednik kot mnogostranske: Velika Britanija je pomemben trgovski partner naše dežele, obe deželi sodelujeta v Evropskem združenju za svobodno trgovino i(EFTA), številni britanski državljani prežive letno svoj dopust v Avstriji. K temu se pridružuje še živahno športno delovanje, ki vodi in zbližuje mnoge mlade ljudi iz obeli dežel. »Vesel sem, da je moje potovanje v Anglijo našlo tako velik odmev,« je dejal pred sednik Jonas v Londonu. V sredo je bil zvezni predsednik gost nad-župana lorda Mayorja, dalje je obiskal londonsko veletiskarno Waterlow and Sons in znamenito narodno galerijo. V četrtek je bil zvezni predsednik Jonas gost britanskega parlamenta, kjer je pazljivo poslušal uro vprašanj in odgovorov. Ob tej priliki je avstrijski predsednik dejal, da je bil britanski parlament že od nekdaj vzor avstrijski parlamentarni demokraciji in to je še danes. Potem je pojasnil britanskim poslancem na kratko bistvo trajne avstrijske nevtralnosti. Zvezni predsednik Jonas jev četrtek zvečer pri sprejemu v avstrijskem poslaništvu izročil svojim visokim gostiteljem povabilo za vrnitev obiska v Avstriji. Kraljica Elizabeta II. je povabilo sprejela z veseljem. Čas obiska bodo določili pozneje. V soboto se je predsednik Jonas vrnil v domovino. ZVEZNA KRIZA TUDI V VZHODNEM BLOKU? V dobro poučenih krogih v Moskvi zatr-jujcjo, da je romunska vlada sporočila prejšnji teden vladam drugih držav varšavskega pakta, da je mnenja, da sovjetska koncepcija (zamisel) o evropski varnosti ni več v Skladu z realnostjo (resničnostjo) in da zaradi tega ni več opravičljivo bivanje sovjetskih čet na ozemlju drugih držav članic varšavskega pakta. V dokumentu (listini), ki je bil baje izročen po povratku Brežnjeva iz Bukarešte, je tudi rečeno, da Romunija ni več pripravljena plačevati stroškov za bivanje tujih čet na ozemlju držav članic varšavskega pakta. Po mnenju romunske vlade bi morala stroške nositi država, kateri te čete pripadajo. Dokument pravi baje tudi naslednje: Če neka država članica varšavskega pakta meni, da potrebuje čete Sovjetske zveze ali druge države članice varšavskega pakta, bo morala podpisati dvostranski sporazum s to državo. V sporazumu bodo morala biti tudi navedena vojaška oporišča na ozemlju države, ki bo zahtevala pomoč. Poleg tega bi Romunija želela, naj bi se vrhovno (poveljstvo čet varšavskega pakta, ki je bilo do sedaj vedno poverjeno sovjetskemu časniku. periodično (občasno) vrstilo med vsemi državami članicami. Romunska vlada zahteva baje tudi, naj se o morebitni uporabi taktičnega ali strateškega atomskega orožja prej sporazumejo med državami članicami. Romunski dokument načenja tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo SEV. Podoben dokument, ki pa se je tikal samo SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč) so Romuni Izročili sovjetski vladi leta 1961. KONFERENCA EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA SVOBODNO TRGOVINO KONČANA V norveškem mestu Bergenu se je končalo zasedanje ministrskega sveta Evropskega združenja za svob. trgovino (EFTA). Rezultati zasedanja ne upravičujejo posebnega optimizma glede razvoja in perspektiv (upanje za bodočnost) te zahodnoevropske gospodarske organizacije. Komentatorjem se zdi pomemben ponoven poziv Evropskega združenja za svobodno trgovino Evropski gospodarski skupnosti, naj, bi se začeli pogajati o tesnejšem povezovanju in sodelovanju. Več držav, članic EFTA, med njimi tudi Avstrija, je že navezalo z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EWG) stike, da bi se pridružile tej, gospodarski organizaciji. Ministrski svet Evropskega združenja za svobodno trgovino je v dokumentu o zasedanju izrazil globoko zaskrbljenost včlanjenih držav zaradi počasnosti carinskih pogajanj v okviru »Kennedyjeve runde«. VZHOD IN ZAHOD ODGOVORILA BONNU V Moskvi so objavili pretekli teden sovjetski odgovor na bonnsko mirovno noto z dne 3. maja; šteje 3000 besed in ne vsebuje v bistvu nič novega. Proti bonnski vladi so . izrečene v 'tem odgovoru številne obdolži-tve, deloma celo na prav grob način. Kot običajno ji očitajo napadalno politiko, ki je z mirom in varnostjo v Evropi nezdružljiva. Zvezna republika Nemčija je sama kriva, da upanje za združitev obeh Nemčiji od leta do leta plahni, ker vodi hladno vojno proti Vzhodni Nemčiji. Pravico za rešitev tega vprašanja, čeprav ima Sovjetska zveza za to razumevanje, imata izključno obe nemški državi sami. Predlog Bonna za sklenitev mednarodne pogodbe po postopnem zmanjšanju zalog atomskega orožja v Evropi odklanja Moskva kot popolnoma neizvedljiv in nestvaren. Bistvo moskovskega odgovora Moskva predlaga v tej noti sklicanje mednarodne konference evropskih držav, brez udeležbe Združenih držav Amerike, na kateri bi izdelali sistem evropske varnosti. Za ustavitev tekmovanja v oboroževanju in za popuščanje mednarodne napetosti predlaga Sovjetska zveza razpustitev vojaških blokov, vključno Organizacijo severnoatlantskega pakta (NATO) in Varšavskega pakta. Nadalje ponavlja Sovjetska zveza že izza Stalinovih časov znane zahteve, kot na primer opustitev vseh vojaških oporišč na tujih ozemljih, odpoklic vojaških sil iz drugih držav in sklenitev nemške mirovne pogodbe. Tudi Pariš odgovoril Bonnu Francoska vlada je v sredo minulega tedna izročila Zvezni republiki Nemčiji odgovor na bonnsko diplomatsko noto z dne 3. maja. V tej je namreč Bonn izjavil, da se mora spričo izstopa Francije iz poveljstva Organizacije severnoatlantskega pakta nanovo urediti tudi status (pravni položaj) 70 tisoč francoskih vojakov nastanjenih v Zahodni Nemčiji. V francoskem odgovoru, ki je po poročilu nemške tiskovne agencije sestavljen v ostrem tonu, toda ne zapira popolnoma vrat, zahteva Pariš sedaj da se Bonn izjasni, če želi, da ostanejo francoske vojaške enote še nadalje v Zvezni republiki Nemčiji. Je 'Bonn za odpoklic, bi bil Pariš pripravljen v teku enega leta ustreči bonnski želji. in pri nas v Avstriji BORODAJKEWYCZ ZA ZMEROM UPOKOJEN Izredni univerzitetni profesor Dunajske visoke šole za svetovno trgovino dr. Taras Borodajkewycz je bil za zmerom upokojen. To sodbo je izrekel disciplinarni senat te visoke šole po dvotedenskem dokazovanju, potem ko je prof. Borodajkewycz sam leta 1965 predlagal proti sebi disciplinarno preiskavo. Če si pokličemo v spomin, je višje državno pravništvo na Dunaju že 3. junija lani v neki izjavi ugotovilo, da »objektivno dejansko stanje v slučaju Borodajkewycz izključuje nadaljnje delovanje profesorja na avstrijski visoki šoli. Demokratična javnost ga je obsodila Na Dunajski visoki šoli za svetovno trgovino je poučeval profesor za zgodovino Taras Borodajkewycz. Ta je pri svojih zgodovinskih predavanjih polagoma zastrupljal slušatelje te visoke šole z nacionalsocialističnimi idejami. Prišlo je že tako daleč, da je del študentov te visoke šole že javno pritrjeval pri njegovih predavanjih hitlerjevskim idejam. Proti takemu dejanju in nehanju tega profesorja je začela nastopati demokratično nastrojena avstrijska javnost, kajti že dalj časa se je šušljalo na Dunaju, da poučuje na visoki šoli za svetovno trgovino profesor za zgodovino, ki zastruplja avstrijsko akademsko mladino z nacionalsocialističnimi idejami. Ker šolske oblasti sprva niso nič ukrenile proti profesorju dr. Tarasu Borodajfce-wyczu, je prišlo pred približno enim letom na Dunaju do več demonstracij proti njemu in za njega. Pri teh demonstracijah pa je bil ubit demokrat Ernst Kirchvveger po študentu Kiimlu. Pogreb Kirchvvegerja se je razvil v manifestacijo vseh demokratičnih sil proti vsakršnemu antisemitizmu in neonacizmu za svobodo in neodvisno Avstrijo. Prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič je razložil obsodbo po disciplinarnem senatu visoke šole za svetovno trgovino takole: »Svoje naziranje do antisemitizma (pro-'tižidovsika rasna gonja stremi po uničenju vseh Židov = Judov) sem že svoječasno, neposredno po poročilih o tiskovni konferenci visokošolskega profesorja dr. Tarasa Borodajkewycza, nedvomno na televizijskem ekranu (zaslonu) javno izpovedal. Prav tako pa sem tudi jasno dejal, da je za to, če kak visokošolski učitelji podaja javno take izjave, ki mu onemogočajo nadaljnje poučevanje, pristojna izključno disciplinama zbornica.« ENAJST LET DRŽAVNE POGODBE Zvezni kancler dr. Josef Klaus je ob 11. obletnici podpisa državne pogodbe — 15. maja 1955 — ugotovil, da je v istem letu sklenjena nevtralnost Avstrije odločilno prispevala k pomiritvi v donavskem prostoru in k zmerom boljšim odnosom do sosednjih držav. »Drugi vedo, da smo pošteni posredniki miru in razumevanja med narodi in da hočemo taki tudi ostati,« je dejal zvezni kancler dr. Klaus. NAJPREJ DRŽAVA - POTEM STRANKA Vsak državljan si mora biti v političnem življenju svest, da je v prvi vrsti Avstrijec in šele potem pristaš Avstrijske ljudske stranke ali Socialistične stranke. To naj bi bila dolžnost vsakega avstrijskega državljana, če kljub spremenjenim notranjeipo-litičnim razmeram odobrava pot, ki so jo nakazali veliki možj e-politiki, kot so to bili Figi, Raab, Helmer in Scharf in ki imajo za razvoj Avstrije ogromne zasluge. To je izjavil deželni glavar Nižje Avstrije dipl. ing. Hartman po radiu. Hartman je posvetil svoj govor po radiu spominu pred enim letom umrlega Leopolda Fiigla. Deželni glavar j,e nato najavil, da bo zvezna dežela Nižja Avstrija na Minoritskem trgu na Dunaju med Ball-haus trgom in nižjeavstrijskim deželnim dvorcem — na obeh krajih je Leopold Figi v glavnem največ deloval — postavila časten spomenik temu velikemu avstrijskemu patriotu (domoljubu) in državniku. S smrtjo Leopolda Figla se je končal bistven del avstrijske zgodovine. Več kot dvajsetletno sodelovanje med obema velikima strankama v koaliciji s skupno odgovornostjo spada dandanes že k preteklosti. Ta doba in pa grenke izkušnje vojnih in medvojnih let morajo biti porok za to, da kljub spremenjenim političnim razmeram, kljub drugačnemu notranjemu položaju, ne smemo izgubiti smisla skupne odgovornosti za demokracijo. Ta dolžnost pa zadeva tako vladno stranko kakor tudi opozicijo. SLOVENCI d&ma in p o svetu Slovenski pesniki v Ruskem prevodu Založba „Hudožestvenaja literatura” v Moskvi je izdala izbor pripovedne proze Miška Kranjca. 280 strani obsegajoča knjiga ,Ja ih ljubil” se imenuje po eni izmed Kranjčevih zbirk („Imei sem jih rad”), vendar to ni prevod te zbirke, marveč so v knjigi tudi nekatere novele in povesti iz prejšnjih knjig tega pisatelja. Dobro izbrano serijo začenja znana novela „lSTa valovih Mure”, ki je nastala v začetku tridesetih let. Končuje pa se s prozo iz leta 1958. V celoti je natisnjenih v tej moskovski izdaji Miška Kranjca trinajst daljših in krajših proznih del. Pri „Hudožestveniji literaturi” je izšel nekako ob istem času zbornik poezije z naslovom „Stihi druzej” in v njem najdemo tudi nekaj slovenskih imen: Matej Bor (več pesmi), Lojze Krakar (ena), Ivan Minatti (ena) in Tone Pavček z eno pesmijo. Umrla 101 leto stara Slovenka Pred kratkim so v Križu pokopali najstarejšo Slovenko na Tržaškem, Marijo Bogateč. Ko je pred enim letom slavila stoletnico, je bil v Križu pravi vaški praznik. Pred „DmueUmmi” se je tedaj zbralo veliko domačinov, ki so slavljenki prinesli darove ali samo svoja voščila. Tudi domača godba je prišla Mariji Danielovi zaigrat nekaj lepih slovenskih pesmi in priložnostnih skladb. Pred hišo žalosti, kjer je pokojna Marija Bogateč, vdova Danev preživela svoje zadnje mesece, se je zbralo veliko ljudi, da bi spremili na zadnji poti močno priljubljeno pokojnico, ki je letos marca slavila svoj 101. rojstni dan. Križ je znan po tem, da ima zelo veliko starih ljudi, lahko bi rekli, da nosi glede tega nekakšno prvenstvo v slovenskih krajih. Toda smrt je v dobrem mesecu kar dvakrat obiskala vas Križ. Saj je pred enim mesecem šel za Marijo Danielovo Jožef Košuta, ki je s svojimi 92 leti tudi spadal med najstarejše vaščane. Razstava Slovenskih likovnikov v Vidmu V Vidmu so pravkar zaprli razstavo mladih slovenskih likovnih umetnikov. Svoja dela so razstavili: kiparja Peter Črne (pet plastik v lesu in kovini) in France Rotar (pet plastik v bronu) ter slikarji Andrej Jemec, Bogdan Meško in Štefan Planinc po pet olj. „Cir-colo Bancario Udinese” je izdal ličen katalog, za katerega je uvod napisal ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik. Razstavo je odprl videmski župan. Odlikovanje mladih matematikov V Jugoslaviji se je pravkar končalo tekmovanje mladih matematikov. Zvezni tajnik Janez Vipotnik je mogel čestitati tudi dvema slovenskima matematikoma, in sicer Jerneju Polajnerju in Mirku Primcu in jima izročil tudi nagradi. Oba se bosta udeležila še poleg 10 drugih kolegov mednarodnega tekmovanja mladih matematikov, ki bo 5. in 6. julija v Sofiji 5-letnica slovenskega doma v San Martinu Slovenski dom v San Martinu v Argentini je nedavno slavil 5-Ietnico svojega obstoja. Za ta praznik so pokrili v domu ves dosedanji športni prostor s kovinasto streho in zato bodoče prireditve tu ne bodo več odvisne od vremenskih razmer, ker bo 22 metrov dolga in 15 metrov široka dvorana lahko ob vsakem vremenu sprejela veliko število Slovencev. Blagoslovitev doma so preložili na poznejši čas, ker prostori niso mogli biti pravočasno urejeni. Zato so imeli samo sv. mašo, pri kateri je imel msgr. Orehar lep govor o nujnosti udejstvovanja v slovenski skupnosti, o podpiranju njenih ustanov ter o potrebni odpornosti proti slehernemu zlu, ki bi nam hotelo povzročati škodo in slabiti našo voljo v vztrajanju pri zvestobi našim narodnim in verskim idealom. Med sv. mašo je prepeval slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom pevovodje Klemenčiča. Popoldanska akademija je bila v celoti izvedena. Pokazala je, da slovenska skupnost v tem okraju razvija živahno delavnost na kultumo-prosvetnem področju. Skladba Slovenca izšla v newyorški založbi Pri znani ameriški glasbeni založbi G. Schirmer Inc. v New Torku so pravkar izšli v zbirki ,Solos for the Harp Player’ Preludiji za harfo skladatelja Alojza Srebotnjaka. Izdajo je uredila pomembna ameriška harfistka Lucile Lavvrence. Po uspelih izvedbah v Holandiji na Van Bainam Foundation’s Harp Week Seminar in na mednarodnem tekmovanju harfistov v Izraelu so s to izdajo doživeli Srebotnjakovi Preludiji za harfo priznanje tudi v Združenih državah Amerike. Ob »Zvezdah našega neba” V zadnji številki našega lista smo objavili prvi del razgovora s pisateljem prof. dr. Metodom Turnškom. Tokrat pa nadaljujemo in končujemo razgovor. »Vaša knjiga nam že na ovitku spredaj in zadaj prikazuje panonskega slovenskega kneza Koclja . ..« »Prijatelj, akademski kipar Fr. Gorše, s katerim sva bila skupaj profesorja v Trstu, a se je on odselil v Ameriko, mi je že leta 1947 napravil dva arhaistična reliefa iz gline, s katerima je upodobil dva prizora, najprej prihod sv. Cirila in Metoda h knezu Koclju z relikvijami papeža sv. Klementa in s slovenskimi bogoslužnimi knjigami, nato pa vrnitev nadškofa Metoda iz Rima z ustanovno listino z obvestilom, da je bila obnovljena nekdanja sirmijska nadškofija in ustanovljena panonsko-moravska nadškofija. Na reliefih vidimo tudi spremstvo solunskih bratov, učence iz Grčije in slovanske bogoslovce.« »Kaj pa toli zanimive ilustracije na posebnem umetniškem papirju in v rdečem tisku med besedilom? Veliko jih je in to daje knjigi poseben 'čar.« »Te ilustracije so delo našega priznanega, sedaj že pokojnega cerkvenega slikarja in ilustratorja akad. slikarja Slavka Pengova. Z umetnikom sem se seznanil že tedaj, ko je v Stični v velikih sobah pripravljal mogočne stenske cerkvene slike za neko slovensko cerkev v Ameriki. Ko sem prevzel uredništvo »Kraljestva božjega« v jeseni leta 1935, sem se takoj napotil k umetniku, da mi je za novi letnik 1936 napravil novo naslovno stran. Domenila sva se, kako in kaj, in g. Slavko je napravil za čuda lepo sliko sv. bratov, kako vedeta v Rim ovce-slovanske vernike. Ko sem pozneje iskal ilustratorja za prvo izdajo slovenskega rimskega misala, sem se spet zatekel h gospodu umetniku Slavku. Posrečilo se mu je, da je napravil prijetno in privlačno naslovno sliko in tudi pomembne vinjete za zaglavja. Zato sem se nekako iz pietete do velikega umetnika odločil, naj mojo knjigo o sv. Cirilu in Metodu, »Zvezdi našega neba«, krasijo Pengovove slike. Seve je on te ilustracije napravil že za dr. Grivčevo knjigo »Slovenski knez Kocelj«, ki je izšla leta 1938. Vendar v dr. Grivčevi knjigi slike niso razložene in vinjete so tudi premale in premalo jasne. Ko sva se po izdaji dr. Griv-čeve knjige o knezu Koclju menila z akad. slikarjem Pengovom o njegovih ilustracijah, mi je razodel, da se je vglobil v karolinško umetnost tistega časa in se na moč potrudil za slikovitost.« ■»Vaše knjige bi nedvomno bil zelo vesel 'tudi dr. Grivec, velik raziskovalec življenja sv. bratov, ko bi še živel, ali ne?« »Da, jaz sem učenec univ. prof. dr. Griv-ca, ki mi je takoj po končanih študijah zaupal uredništvo »Kraljestva božjega«, ki ga je sam ustanovil. V njegovi šoli, bodisi na univerzi bodi pozneje v njegovi družbi, sem se ogreval in vnemal za sv. solunska brata Cirila in Metoda. Dolga leta sem nosil v sebi željo, da bi o teh slavnih blagovestnikih napisal slovstveno delo. Najprej sem nameraval napisati hagiografski roman v dveh delih, potem je pa naneslo tako, da sem napisal dramski scenarij. Že leta 1963 v začetku junija sem ga v glavnem imel dovršenega. Sporočil sem o tem že težko bolnemu dr. Grivcu, da sem se v zasnovi držal njegovih dognanj. Ker pa imam navado, da pri zgodovinskih literarnih stvaritvah objavim tudi komentar, pojasnilo, sem za ta komentar napisal celo študijo na podlagi najstarejših virov in ob novejši cirilmeto-dijski literaturi. V tej študiji objavljam iz življenja sv. bratov tudi nekaj novosti.« »Katere, gospod profesor?« »Na primer veliko verjetnost, da je mati sv. bratov bila Slovanka, doma iz bizantinskega cesarstva. Potem obvestilo, da je sv. brata krstil solunski nadškof svetniški Jožef, cerkveni pesnik, ki je bil brat slovitega opata Teodorja Studita v Carigradu, uglednega cerkvenega govornika, nadalje do-’ mnevo, da je najbrž solunski nadškof Jožef vplival, vsaj posredno, da se je mladi Metod odločil za samostan in zapustil visoko svetno službo v neki slovanski kneževini bizantinskega cesarstva. Zlasti pa bo za večino novost, da je tudi sv. Ciril bil škof, seve šele v Rimu posvečen, a svoje škofovske oblasti ni izvrševal in tudi škofovske časti ni razodeval. In še nekaj drugih novosti. Kdor bo bral zgodovinski komentar, bo marsikaj zvedel in ugotovil. da sta sv. Ciril in Metod bila izredni genialni in svetniški osebnosti in da ju sv. Cerkev upravičeno tako proslavlja: kot dve zvezdi, kot dve oljki, kot dva velika svetilnika slovanskim rodovom in tudi vsem drugim narodom v Kristusovi Cerkvi.« »Vsekakor iste, gospod profesor, poklonili našemu narodu veliko in dragoceno knjigo. Radi bomo segli po njej.« »Vaša najnovejša literarna stvaritev »Zvezdi našega neba« je v verzih napisan dramski scenarij, se pravi, drama, ki bi jo mogli igrati na odrih in narediti celo iz nje velik narodno-religiozni film, ali ne?« »Zares, to je zelo obsežna drama ali bolje dramatizirana življenjska drama sv. solunskih bratov in njunih učencev. Naši odri bodo mogli izbirati za cirilmetodijske proslave posamezne nastope, dejanja, ali pa tudi več nastopov skupaj, kakor bo jim kazalo odnosno kakor jih bodo zmogli. Vendar me je pri ustvarjanju tega dela od vsega začetka vodila misel, da bi pripravil osnovo za velik, mogočen film, o sv. bratih Konstantinu in Metodu, saj se bližajo njuni jubileji, kot prihod k Slovencem v Panoniji, njuna pot v Rim, kamor prineseta relikvije papeža sv. Klementa in slovanske bogoslužne knjige, posvetitev Metoda in slovanskih učencev v duhovnike, Konstantinova smrt v Rimu in posvetitev Metoda v panonsko-moravskega nadškofa, sodba nad nadškofom Metodom v Regensburgu, Metodova ječa in osvoboditev itd., dogodki, ki mimo njih katoliški Slovani in tudi Rim ne bodo mogli... Za Slovane in Kristusovo Cerkev toli zaslužni osebnosti bosta vsekakor stopili v ospredje pri zgodovinskih spominih.« »Ali so kakšni zgledi, da bi nastal velik, mogočen film o slovanskih blagovestnikih?« »Prvi bi bili poklicani k ustvaritvi takšnega filma pač narodi, med katerimi sta sv. brata Konstantin in Metod z učenci delovala, torej Moravani, sedanji Čehi, in Slovaki, ter Panonci, t. j. Slovenci. Film bi vsekakor moral imeti slovansko obeležje, ki bi ga kulturni Čehi in Slovenci mogli nuditi. Vendar bi film moral biti religiozen. spoštljiv, ne pa karikatura sv. bratov in njunega apostolskega duha. Zato dvomim, da bi v domovini, na Slovenskem in Češkem, mogel nastati film, ki bi pred svetovno katoliško javnostjo delal čast. Za umetniško stran bi ne imel pomislekov, da bi se ne potrudili za višino. Ko sem videl igrati filmskega režiserja Miha Baloha v Miklovi žali v Ločah, je le-ta kot umetnik očaral. Še več takih umetnikov in bi z domačimi močmi zmogli film, se pravi, dojeli in nakazali like. Vendar je »zmogljivost«, reprodukcija kakšnega filma zavisna predvsem od velikih finančnih sredstev. Le veliki narodi zmorejo velike filme. Pokojni p. Prešeren D. J. v Rimu mi je dne 18. jun. 1963 pisal, da je zelo vesel, da pripravljam življenjsko dramo sv. bratov Cirila in Metoda in da bi bilo kaj razveseljivo, če bi se priredil tudi film. To bi bil lep plod jubilejev. Svetoval mi je, naj bi zainteresiral Slovane v USA, ki imajo dolarjev in ki seveda tudi častijo sv. brata. Morda bi na tak način, z ameriškimi slovanskimi meceni, mogli podpreti slovenskega filmskega režiserja in skupino njegovih igralcev ter ustvariti slovenski ali slovanski narodni film o sv. Cirilu in Metodu.« »In če do tega filma ne pride?« »Imamo še vedno možnost, da se obrnemo v tujem prevodu na kateri veliki za-padnoevropski narod, kajti življenjska zgodba tako markantnih osebnosti, kakor sta sv. brata Ciril in Metod z njunimi učenci, poteka iz Carigrada preko slovanskega sveta do Rima in je ta svet z njuno veličastno zgodbo tako mičen, da bodo tujci radi segli po tej snovi. Morda bo možna celo koreprodukcija s slovenskimi igralci.« »Dobre uspehe nam dajete, gospod profesor!« »Doslej sem se v zadevi filma najprej obrnil na domovino, njej dajem prednost. Če pa v domovini ne bo izgledov, pa bomo poskusili pri sosednjih narodih, pri sosednjih filmskih podjetjih. Morda bodo sosednji narodi sedaj pripravljeni velikima mednarodnima blagovestnikoma, učiteljema krščanstva, skazati zasluženo čast.« »Želeti bi bilo. V znanstvenih in višjih cerkvenih krogih je vedno več zanimanja za sv. brata in tudi priznavanja njune izvirnosti in apostolske gorečinosti.« B. L. Mladina je zborovala v Celovcu Katoliška mladina krške škofije se j;e zbrala 15. maja tega leta v celovški stolnici. Popoldne istega dne pa se je mladina sestala v 'Kolpingovem domu, kjer je bila sprejeta sledeča resolucija: Želje in pričakovanja, ki jih ima mladina do javne oblasti in Cerkve, so jasen dokaz za to, da je ona pripravljena sodelovati na vseh popriščih, vendar potrebuje najprej; še za svoj lasten razvoj pomoč velike zajednice. Kot najpomembnejše želje in zahteve bi bile: O Pravična razdelitev denarnih sredstev. Ta zahteva izvira iz žalostnega dejstva, da je prejela Katoliška mladina kot najmočnejše mladinsko gibanje na Koroškem do sedaj letno le 2000 šilingov podpore. © Za boljše sodelovanje vseh mladinskih organizacij na deželni ravni, naj bi ustanovili deželno mladinsko zvezo. © Mladino je treba boljše in pravilneje poučiti o s eksu a 1 n o -p ed a gošk i h (spolno- vzgojnih) vprašanjih in jo temeljito pripraviti na zakonsko življenje. • Uvedba sodobnega stanovanjskega zakona, s katerim bi omilili stanovanjsko revščino. ® Cilj vzgoje v vseh šolah bi moral biti izobrazba karakterja (značaja) in osebnosti. • Poostrena preizkušnja: zabav, plesov, kina, radia, televizije itd. O Pravična uvrstitev veronauka v urniku poklicnih šol. 9 Boljše šolanje učiteljev za verouk. 9 Sodobni zakon poklicne izobrazbe. 9 Dobro razmerje med političnimi strankami in Cerkvijo. O Značajne in odgovorne osebnosti kot politiki. Na kratko povzeto je škofijski mladinski dušni pastir dejal, da so zahteve 2. vatikanskega koncila našle pri mladini dober odmev, saj je ona pripravljena tudi sodelovati. Treba ji je samo zaupati. Nova številka tržaške revije „Most“ V Trstu je izšla pred nedavnim številka 9/10 3. letnika tromesečnika za leposlovje in kulturo »Most«. Revija prinaša vrsto zanimivih literarnih ter kulturno-kritičnih prispevkov raznih avtorjev. Tako je odtisnjenih nekaj pesmi znanega slovenskega lirika Daneta Zajca ter dramatičen prizor Dominika Smoleta »Veseloigra v temnem«. Pred leti je oder mladje uprizoril v Celovcu Smoletovo dramo »Antigona«. Zanimivo je tudi predavanje Alojza Rebule o »Stilnih problemih v slovenski prozi«, ki ga je imel 14. decembra 1965 študentom ljubljanske slavistike. S sodobno družbo in njenim ustrojem se bavi M. Gregorčič v globoko zasnovani analizi, Vladimir Vremec pa poda nekaj tehtnih in temeljitih misli ob izidu 6. številke »Mladja«. Drži, kar je avtor zapisal ob začetku zadnjega odstavka: »Ko- roška bo mogla postati nov in uspešen tečaj slovenske kulture in politike, ko si bo izklesala najprej strnjeno in istočasno zelo raznoliko skupino in nato še skupnost, ki se bo nenehno bogatila in vsrkavala vase vse, kar ji bo pomagalo k napredku.« Salzburške slavnostne igre Ravnateljisltvo Salzburških slavnostnih i'geir je sporočilo, da bo repertoar letošnjih iger, »ki bodo od 24. julija do 30. avgusta letos, obsegal 90 opernih, koncertnih, baletnih in solisitiičniih prireditev. Pri izvedbi »Borisa Godunova« Modesta Musorgsikega bo poleg drugih sodeloval tudi operni zbor zagrebškega Narodnega gledališča, ki bo pripravili za festival tudi zborovski koncert. LIKOVNA UMETNOST: Razstava avstrijskih likovnikov v Beogradu Pretekli teden so v Beogradu odprli razstavo avstrijske likovne umetnosti. Razstavo sta sestavila Kulturni urad mesta Dunaja skupno z Zvezo upodabljajočih umetnikov Avstrije. Razstavljajo tile likovni umetniki: Wer-ner Berg, Hubert Bockl, Erich Brauer, Georg Eisler, Ernst Fuchs, Gustav Hessing, Fritz Hundertwasser, Wolfgang Hutter, Franz Luby, Josef Miki, Arnulf Rainer, Ferdinand Stransky, Joanis Avramidis, Oskar Bottoli, Josef Pillbofer in drugi. Dela na razstavi so privatna ali javna lastnina ali pa so jih posodili za ta primer umetniki sami. Razstava jugoslovanskih slikarjev na Dunaju Na Dunaju pa so pred kratkim odprli razstavo 12 mladih jugoslovanskih slikarjev iz mojstrske šole zagrebškega profesorja Krsta Hegedušiča. Dunajski umetniški krogi kažejo za razstavo veliko zanimanje. Razstava koroških slikarjev na Dunaju V »Galeriji Wurthle« na Dunaju je tačas odprta slikarska razstava raznih del koroških slikarjev: Boeckla, Clementschitscha, Koliga, Wiegeleta, Esterla in Eggerja. Razstava je odprta do H. junija. Novonacistični lim v avstrijski televiziji Ravnateljstvo avstrijske televizije je dobilo te dni dovoljenje od londonskega za-stppstva NBC za televizijsko oddajo o no-vonacizmu« v Avstriji. Kopija originala (posnetek izvirnika) je že prispel iz Londona na Dunaj, kjer so ga že prevedli. Besedilo in zvočni trak filma pa bosta prišla šele konec meseca maja iz New Yorka na Dunaj, tako da misli avstrijska televizija pokazati film na ekranu, po videzu sodeč, v začetku junija. Kakor je dalje povedal televizijski direktor, nameravajo po filmu priključiti diskusijo (pretres) o 'tem vprašanju, katere bi se v glavnem udeležili vsi tisti Avstrijci, ki so sodelovali pri filmu. Vodstvo diskusije je direktor Freund izročil znanemu publicistu (časnikarju) dr. Kurtu Skalniku. 70-letnica slovenskega zbora Slovenski mešani zbor ŽPD »France Prešeren« iz Celja je s slavnostnim koncertom narodnih in umetnih pesmi, ki ga je imel pred kratkim v Narodnem domu v Celju, slavil 70. obletnico obstoja. Zbor je naslednik Celjskega pevskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1895. Mednarodno posvetovanje znanstvenikov in novinarjev Pred kratkim je bilo v Strasbourgu končano mednarodno posvetovanje znanstvenikov in novinarjev, ki se 'ukvarjajo s popularizacijo znanosti v tisku, radiu in 'televiziji. Teden dni dolg pogovor »za okroglo mizo« je organiziral znani center za visoko izobrazbo novinarjev pri strasburški univerzi, potrebno gmotno pomoč pa je dala Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO). Izkušnje je izmenjalo 60 novinarjev iz 16 držav Evrope, Severne Amerike in Bližnjega vzhoda. Udeleženci posvetovanja so ustanovili tudi mednarodni svet za pospeševanja širjenja znanstvenih informacij. Za predsednika je bil izvoljen Stane Stanič, urednik znanstvene rubrike »Botbe«. 140-letnica založniške dejavnosti Matice Srpske V Novem Sadu so proslavili 140-letnico založniške dejavnosti Matice Srpske, s čimer so se obenem spominjale tudi zgodovine jugoslovanske knjige od začetka romantike do danes. Osrednje mesto v založniški dejavnosti te stare in ugledne kulturne ustanove je imel zmeraj njen letopis, danes ena izmed najstarejših literarnih reviji v Evropi. Predavanje o slovenski literaturi Na filozofski fakulteti v Brnu jie predaval o razvoju slovenske literature od Trubarjevega obdobja do danes prof. Viktor Kudelka, znanstveni sodelavec ČSAV. Posebno pozornost so zbudili podatki o sodobnem literarnem snovanju na Slovenskem. »SVET V MALEM« OB VRBSKEM JEZERU Sezona v ,fMinimundusuff se je začela Cenjeni sotrudniki in bodoči dopisniki! Redno dobivate časopis »Naš tednik -Kroniko« v svoje roke in ga prebirate. Zdi se nam da še s posebnim zanimanjem prebirate četrto stran, pod naslovom »Pri nas na Koroškem«, kjer so napisane razne novice iz naših krajev in vasi. Ob tej priložnosti se vam iskreno zahvaljujemo za vse dosedanje prispevke, dopise in pisma, ker vemo, da so napisani z vso veliko ljubeznijo in pristno dobro voljo. Z vašim pisanjem seznanjate tudi vse naše rojake Slovence, ki žive na vseh petih celinah 'Sveta z dogodki in novicami vašega kraja ali vasi in župnije. Da bo »Naš tednik — Kronika« zmerom zanimiv in privlačen, vas prisrčno prosimo, da ostanete tudi v bodoče zvesti sotrudniki in nam pošiljate svoje prispevke za stran »Pri nas na Koroškem«, to je četrto stran. Vemo in smo trdno prepričani, da je to združeno z marsikatero žrtvijo in je treba mnogo idealizma. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da, kjer je volja, tam je dana tudi pot in možnost. Vedeti moramo, da čim več bo dopisov iz naših krajev od naših rojakov, tem rajši jih bomo objavljali, tem bolj živo bo tudi zanimanje vseh bralcev v naši lepi koroški domovini in drugod po svetu. Prav zategadelj vas prosimo in pozivamo in se vam že v naprej toplo in iskreno zahvaljujemo za vsak — tudi najmanjši — prispevek. Saj se gotovo zgodi v vsaki župniji in občini marsikaj zanimivega in primernega, da to zapišemo v »Naš tednik — Kroniko«, ki naj bi bolj in bolj postal časopis in skrb nas vseh ter nas povezoval v veliko družino bralcev in prijateljev doma in v tujini. S skupnimi močmi in napori si hočemo ustvariti lepšo bodočnost! Zato pišite in sporočite vse vesti in novice v naš list »Naš tednik - Kroniko«! Vsem sotrudnikom iskren pozdrav in Bog vas živi! Uredništvo CELOVEC (Z ukradenim avtom v obcestni jarek) V ponedeljek, ob približno drugi uri ponoči, sta Viktor Pitschko v Ovšah pri Celovcu, star 19 let, in njegov pajdaš Ivan Caik iz Maribora, star 27 let, ukradla na Velikov-Ski cesti v Celovcu avtomobil, s katerim sta hotela [potovati v (Salzburg in od tam v Zahodno Nemčijo. V Pričicah ob Vrbskem jezeru, občini Poreče, pa se je njiju potovanje končalo: Viktor Pitschko, ki je vodil avtomobil pijan in brez dovoljenja za vožnjo, je zavozil na rob ceste in že se je znašel v jarku. Šoferja Viktorja iPitsdilka in njegovega sovozača Ivana Čaka je vrglo iz avtomobila. Pri padcu je bil šofer težko ranjen in so ga morali prepeljati v celovško Deželno bolnišnico. Jugoslovana Čaka pa, ki je ostal nepoškodovan, so zaprli. Avtomobil, znamke Fiat 1500, katerega lastnik je Leo Slama in ki ga je šele pred kratkim kupil za 26 tisoč šilingov, je popolnoma razbit. DUNAJ (Tragična smrt Celovčana) Na Dunaju se je pripetila preteklo soboto čudna prometna nesreča, ki je še bolji tragična zategadelj, ker je pri tem izgubil življenje mlad študent prava Klaus Schmiedmaier iz Celovca, ki bi moral v kratkem promovirati. Pri trčenju dveh osebnih avtomobilov so se vrata enega od teh odprla, šofer je padel na cesto, avtomobil pa je zapeljal na pločnik in povozil študenta Klausa Schmiedmaierja, da je bil na mestu mrtev. CELOVEC Smrt zaslužnega profesorja Smrt je zopet posegla v vrsto Slovencev. V ponedeljek, dne 23. maja je v Celovcu umrl upokoj eni profesor Albin Z a 1 az -n i k, star 70 let. Ob tej priliki izreka naš list žalujočim ostalim iskreno sožalje. Kot znano ima Celovec še posebno privlačnost, ki je nima nobeno drugo avstrijsko mesto in to je »Minimundus« (Svet v miniaturi — Svet v malem), ki je nameščen, ali rekli bi tudi lahko zgrajen ob cesti, ki pelje proti Beljaku nekoliko pred Vrbskim jezerom. V »Svetu v malem« vidimo različna čuda sveta, kot slavne in znamenite stavbe, zgradbe in podobno v pomanjšanem obsegu. Letos so odprli »Minimundus« v četrtek, 19. maja, v navzočnosti nekaj vidnih osebnosti dežele Koroške. »Svet v malem ob Vrbskem jezeru« se pokaže obiskovalcu tudi letos ponovno v lični zunanjosti. Že dalj časa so bile pridne in marljive roke na delu, da bi pripravile do otvoritve vse na red. Tako je bilo treba gotove poškodovane vzorce popraviti in počediti. Marsikaj so pri tem nanovo uredili, tako da dobi gledalec vtis, da je to ali ono čisto novo. Skoraj vsako leto pa postane »Svet v malem ob Vrbskem jezeru« za kako novost bogatejši in privlačnejši. Tako vidimo letos zopet lepo število novih vzorcev. Mnogo pozornosti zbuja novi eksotični model (nenavaden vzorec) »Grad iz Osake«, središče starega japonskega glavnega mesta. Ta »Zlati grad« so v letih 1929 do 1931 ponov-novno zgradili po originalu (izvirniku), kakršen je bil pred porušenjem v 19. stoletju. Druga novost v »Svetu v malem« je Avstrijski paviljon, ki je zastopal našo državo na Svetovni razstavi v New Torku. Ta in ZGODBA IZ DAVNIH ČASOV (Glas izpod Škocijana — Malošče) Danes vam pošiljam zgodbo iz davnih časov, katero mi je pripovedovala moja mati in ki se je baje resnično dogodila. Bilo je v neki vasi, v kateri so se ravno pripravljali na ženitovanje. Ženil se je namreč mlad gospodar. Tam pa je bila taka navada, da sta šla ženin kakor nevesta vsak svoje sorodnike, prijatelje, prijateljice in znance vabit na svatbo. Ženin, ki se mu je zdela hoja po cesti predolga, jo je ucvrl rajši kar po bližnjici, po stezi, ki je vodila skozi pokopališče farne cerkve, da bi tako hitreje prišel na ono stran vesi. Ko gre ženin po pokopališču, zapazi pri-nekem grobu ob stezi mrtvaško kost na tleh. V svoji mladostni prešernosti brcne z nogo to kost, zraven pa reče: »Pa še ti pridi na vsi drugi novi in stari vzorci so kot znano posneti natančno po izvirnikih. Tako vidimo, da je »Svet v malem ob Vrbskem jezeru«, ki pomeni za male in odrasle obiskovalce zares lepo doživetje, letos še 'posebno bogat. Razen tega so že lani uredili novo dovozno cesto in zgradili asfaltirani prostor za parkiranje motornih vozil. »Minimundus« je odprt vsak dan od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Cene vstopnic, vodiči, dopisnice itd. so ostale iste kot lansko leto. Že prvi dan pri letošnji otvoritvi je obiškalo to prikupno razstavo miniaturnih modelov (majhnih vzorcev) že lepo število obiskovalcev, kar daje slutiti na izreden obisk v letošnjem letu. Razvoj »Sveta v malem« stalno napreduje in z njim tudi število obiskovalcev. Tako so v prvem letu, to je leta 1959 našteli okoli 48 tisoč obiskovalcev, a leta 1964 jih je bilo že 133.529, medtem ko je število teh v letu 1965 doseglo 162.616 in s tem okoli 30.000 več kot prejšnje leto. »Minimundus« vodi Avstrijska družba »Rettet das Kind« (Rešite otroka) in ima pristen človečanski namen, to se pravi, da porabi ves svoj dobiček, ki ji ga donaša obisk »Sveta v malem« za pomoči potrebne in osirotele otroke kot tudi za šolarje. »Svet v malem ob Vrbsikem jezeru« je dobesedno poznan že po vsem svetu in predstavlja za Koroško in Celovec pravo tujskoprometno atrakcijo (vabo). svatbo!« Ne meneč se za besede, ki jih je pravkar izrekel, gre svojo pot. Prišel pa je veseli dan poroke. Vse se ra-duje in je razposajeno. Pozno zvečer pa pride gost v svate, vsem tuj, in nepoznan, se usede zraven ženina ter ne črhne niti besedice. Ko ženin to vidi, je nenadoma ves spremenjen, v strahu pričakuje, kaj se bo zgodilo. Njegove slutnje mu ne povedo nič dobrega. Godci ponovno zagodejo, svatje gredo plesat, a ženin obsedi pri mizi, zraven njega pa tuji gost. Nenadoma vstane tujec in pravi ženinu: »Sedaj pa pojdiva še midva plesat!« Hočeš, nočeš, iti je moral in brž se [porazgubita med plesalce. Ko je prenehala godba poskočnice, o ženinu ni bilo ne duha ne sluha več. Od tiste poročne noči ga ni videl nihče več. Tujec pa pripelje ženina čisto na drug, njemu tuj in nepoznan svet ter mu pravi: »Sedaj pa tukaj' počakaj, dokler se ne vrnem« in izgine. Zanimivost v „Svetu v malem” ob Vrbskem jezeru je tudi „Graški grad” s trdnjavsko stolpno uro in pa „Liesl”, kamor pelje tudi majhna avtomatična žičnica prav tako kot na Grad. ////,,,/•,, 1 Vabljena si na mladinski dan, j lil am na. 5 junija v ^ Vidu v podjunli Osamljeni ženin mož čaka sedaj, kaj se bo zgodilo. Kar pride nenadoma neki človek, ki nosi na hrbtu poln koš zemlje, jo strese pred njim na tla in izgine brez besede. Ni trajalo dolgo, ko pride drug človek. Ta nosi na hrbtu poln koš trave, katere množine sicer ne bi zmogel nesti človek-zemljan, jo vrže pred njim na tla in izgine, ne da bi zinil besedo. V tretje pa pride neki moški, z mlado, lepo ženo, jo pusti pred mladim ženinom, sam pa izgine kot kafra. Ženin premišljuje nekaj, časa, kaj naj bi vse to pomenilo. Tedaj se pojavi pred njim zopet tujec in mu razloži: »Vidiš, prvi, ki je zemljo prinesel, je bil v življenju moj sosed. Oral je čez mejo, zato jo mora sedaj, vračati. Drugi je bil tudi eden izmed mojih sosedov. Ta je v življenju čez mejo travo kosil tudi na moji strani, pa jo mora sedaj vračati. Tretji pa mi je vzel nevesto, sedaj mi jo mora vrniti.« Po zadnjih besedah tujec izgine. Ženin se po vsem tem naenkrat znajde na domačem pokopališču. Radoveden si ogleduje okolico. Kajti vse se mu zdi tako tuje, nagrobni spomeniki, še celo cerkev mu je skoro neznana. Ta je večja, in le po stolpu, ki je isti, jo spozna. Lipe, ki je tedaj rasla ob cerkvi, ni bilo več. Tudi hiše so zidane čisto drugače. Ljudje pa, ki so prebivali tam, so mu bili popolnoma tuji in neznani. Ženin gre v župnišče, da bi se na ta način prepričal po gospodu župniku, zakaj je vse okoli njega tako tuje, ljudje, tudi gospoda ni poznal. Gospod župnik meri našega ženina od nog do glave, se čudi, ne reče pa nič in gre pogledat v krstne bukve. Ko tako gleda in išče v bukvah, se mu nenadoma zjasni obraz in pravi: »Pravkar je minilo sto let, odkar je iz te fare, te vasi v poročni noči izginil ženin, o katerem ni bilo nobene vesti več. Mož tedaj pove gospodu župniku, da je on tisti izgubljeni ženin. Naj bo ta spis malo za poduk in kratek čas. Končam moje skromno pisanje in ob tej priložnosti pozdravljam vse bralce Našega tednika-Kronike, kakor tudi po vsem širnem svetu raztresene naše brate in sestre. Piše potomec Miklove Zale DJEKŠE (Hanej Napečnik umrl) Na Vnebohod smo pokopali Hanej a Na-pečnika. Visoko starost je dočakal. Bil je rojen o kresu leta 1882. Bil je zvest naročnik »Našega tednika-Kronike«. Imel je veliko veselje do branja. Prav do zadnjega časa je bral. Saj kaj drugega že ni mogel delati. Mohorjeve knjige je vsako leto naročil in jih prebral. Še druge knjige nabožne vsebine je naročal in prebiral. Bil je dolga leta hlapec pri pd. Župniku. Ko je odšel v zasluženi pokoj, je stanoval s svojo družino v kajži pri pd. Užniku. Potem sta s sinom pozidala pol ure od Djekš, blizu pd. Pečnika, hišico. V tej hiši je Hanej stanoval zdaj do smrti. Tu je molil in bral. Na Djekše že ni mogel več priti. Do pol pota je še prišel, da se je malo sprehodil. Hanej1 je bil tudi čebelar. Kaj bo zdaj z njegovimi živalcami? Do zadnjega je lezel gori k čebelnjaku. Bil je dobro pripravljen na smrt. Umrl je nenadoma. Srce je odpovedalo. Če bi bil že dočakal svoj god sv. Janeza Krstnika, bi bil dopolnil 84 let. Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi, lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. »Vigred se povrne«, so mu peli pevci ob grobu. Vigred je tu, Hanej pa počiva v grobu. Počivaj v miru, blaga duša! Sveče za večno luč kupite v MOHORJEVI KNJIGARNI SO IZREDNO POCENI 14,- šil. ena (v kartonu) Gorijo 8 do 9 dni ki bo v nedeljo, V Živina v aluminijastih hlevih Se redi in daje več mleka — Perutnina potrebuje manj hrane Iz Združenih ameriških držav prihajajo vesti o zanimivih tposkusih kmetijskih izvedencev glede uvajanja novega gradiva pri gradnji hlevov, kurnikov in drugih zgradb v živinoreji. S poskusi se ukvarjajo strokovnjaki družbe »Reynolds International«, ki sodi med največje proizvajalke aluminija na svetu. Material, v katerem so zdaj grajeni hlevi in podobne zgradbe, bi radi zamenjali z aluminijem. Zasnovali so vrsto hlevov, ovčjih staj, kurnikov in drugih pokritih prostorov iz aluminija, nato pa so s sodelovanjem izvedencev kmetijskega ministrstva in agronomskih zavodov številnih vseučilišč 'temeljito proučili učinkovitost aluminija v tej uporabi. Aluminij je lahek, prožen in odporen proti rji (pravzaprav ga rja sploh ne more načeti), vzdrževalnih del pa skoro ne potrebuje. Na drugi strani pa je znatno dražji od vseh ostalih snovi, katere uporabljajo za kmetijske zgradbe. Zaradi tega so morali strokovnjaki poiskati druge prednosti, ki bi odtehtale negativno stran denarnih stroškov in so v tem uspeli. Ugotovili so namreč, da je aluminij: odličen izolator bodisi proti mrazu bodisi proti vročini. Ameriški kmetijski izvedenci posvečajo posebno veliko pozornost temperaturi prostorov, v katerih živijo živali. »Farm Institute« družbe Reynolds Internationale je ugotovil, da aluminij zaradi svoje prožnosti mnogo bolje brani živali pred mrazom, kakor na primer les in drugo gradivo. Isto velja za vročino, ali bolje za sončne 'žarke. Ti namreč huje prizadenejo živino kakor sama vročina: povzročijo pomanjkanje teka, zmanjšajo donosnost (krave mlekarice dajejo manj mleka, a kokoši nesejo manj jajc) in žival se tudi ne redi dovolj: naglo. Po podatkih družbe Reynolds in kmetij,-skega ministrstva pa aluminij odbije '85 do 95 odstotkov toplote 'sončnih žarkov. Drugi poskusi so pokazali naslednje: Pod aluminijasto streho se živina za zakol lepo redi in daje več mesa; krave mlekarice dajejo povprečno kg mleka več dnevno, v ikur-nikih, kjer je problem temperature še važnejši, saj; v njih ne sme biti prepiha, so v poletnem času ugotovili, da je temperatura nižja, če so grajeni iz aluminija, kakor pa iz drugega gradiva; razen 'tega je tudi sprememba temperature ob prehodu iz enega v drugi poletni čas v aluminijastih zgrad- bah mnogo manjša. Umetna valilnica za piščance iz Aluminija je v 12 tednih v zimskem času porabila 18 odstotkov električne energije manj kakor v istem času valilnica, grajena v lesu; kokoši pa so medtem použile 5 odstotkov manj piče kakor običajno. Med drugimi prednostmi aluminija je premikanje aluminijastega ogrodja kar najbolj' okretno, sam material pa ne zavzame mnogo prostora. Čez nekaj mesecev bodo začeli izdelovati prve aluminijaste sestave za gradnjo hlevov in drugih prostorov za živino tudi v Italiji, im sicer v Cisterni pri Latini. 'Gradila jih bo družba SLIM, ki je bila ustanovljena pred kratkim s kapitalom družb Reynolds in Edison. 'Gradnja aluminijastih streh in podobnega je ekonomična, saj zahteva malo časa, razen tega pa ni tu potrebna specializirana delovna sila, kakor tudi kake posebne naprave. Zaradi razmeroma majhne teže aluminija bo mogoče hleve, kokošnjake, ovčje staje in razne kletke brez težav premikati z enega pašnika na drugega. Kaj moramo vedeti o mesu? 1. Meso spada v skupino hranil, ki so telesu nujno potrebna. Zelo je bogato z beljakovinami, brez katerih bi organizem težko shajal. Beljakovine so v večjih količinah še v nekaterih stročnicah, kot so grah in fižol, vendar so te beljakovine manj vredne od 'živalskih. 2. Hranljiva vrednost različne vrste mesa je prav tako različna. Svinjsko meso, ki je mastno, ima več kalorij od govejega. Vendar je količina kalorij: manj važna od koli- Kam plovemo? Angleški zgodovinar Arnold Toynbee, čigar sloves se je razširil daleč čez meje Vel. Britanije in ki je napisal tudi knjigo '»Vojna in civilizacija«, v svojem najnovej-šem sestavku za pariški tendnik »Nouvelles Litteraires«, svari človeštvo, naj. se pred prepadom lastne pogube in uničenjia, ki mu ga je izkopala atomska bomba, vendar zdrzne in zave. Človeštvo se mora otresti stare navade — vojne. Ljudje se lahko otresejo svojih navad, piše prof. Toyn'bee, pa naj bodo te še tako zakoreninjene in tako priljubljene. Mi smo v tem pogledu bolj srečni kakor žuželke, ki živijo v družbi, katere obstoj ne urejujejo spremenljive navade, temveč specifični nagoni, žuželke ne morejo prelomiti s svojimi nagoni niti tedaj,, ko jih ti vodijo v pogubo. Mi ljudje se lahko odipovemo svojim navadam, ako hočemo. Ko torej dovoljujemo svojim navadam, da nas vodijo v pogubo, je krivda na nas samih. Prelomiti s starimi navadami — čeprav je to možno — je gotovo bolestno in večina ljudi sprejme pogosto tudi kruto trpljenje in tudi pogu- ?xi na Itoc&škem . ŽELEZNA KAPLA (Smrt dojenčka) Velika zanikrnost 23-letnega pomožnega delavca Wernerja Ebervveina je povzročila smrt štiri mesece starega dojenčka Wemerja Valanta. Ebervveina je naprosila njegova 30-letna 'življenjska tovarišica Margareta Valant, natakarica v Železni Kapli, ki je bila vprav to noč zaposlena, naj čuva njenega sinčka. Po lastnih izjavah je prišel Ebervvein precej okajen pozno domov, ter se vlegel s prižgano cigareto v posteljo, kjer je kmalu zaspal. Ob treh ponoči se je mož nenadoma prebudil in našel sobo zavito v dim, postelja pa je že gorela. Skupno z nekim sosedom, ki je pozneje obvestil žendarmerijo, je Eber-Wein pogasil ogenj. Štiriletni dojenček, ki je ležal v otroškem vozičku v isti sobi, pa je 'bil že mrtev. Mlado telesce je bilo napol zoglenelo. Wernerja Ebervveina je krajevna Žendar-nierija v Železni Kapli še isti dan, to je v nedeljo zvečer prijela in ga na sodnikovo popelje zaprla. V ponedeljek pa je primarij, dr. Piribauer izvršil raztelešenje mrtvega trupelca. ho rajši, kakor da bi opustil svoje stare navade, ki so postale očitno smrtne v spremenjenem okolju naše dobe. Ta odpor, da bi prilagodili tradicionalno ravnanje novim življenjskim pogojem, je eden izmed ključnih činiteljev našega sveta, ki se naglo spreminja. Po letu 1945 je nastopila zopet nevarnost za obstoj človeškega rodu, in to prvič po dobi — od tega je morda poteklo že 30.000 let — ko si je človek pridobil dokončno nadoblast nad vsemi živalmi roparicami na svetu, z izjemo mikrobov. Danes je človeški rod pred nevarnostjo, da bo uničen in to ne od mikrobov ali tigrov z ostrimi zobmi, temveč sam od sebe. Samomor bi bil zločin in norost, kakršne doslej še nismo videli. Vendar j,e možen, ker smo dovolili, da nas je prehitelo odkritje razbitja atoma, preden smo opustili navado vojne. Čeprav smo si v manj kakor enem stoletju naložili sami dve svetovni vojni, ki sta z atomsko bombo nad Japonsko dosegli svoj višek, si zdaj prizadevamo, po kakšni poti bi izvršili kolektiven samomor z razmnoževanjem atomskega orožja. Vsaka država hoče imeti za vsako ceno svojo lastno bombo kakor za okras. Z bombo ravnamo kakor da bi bila neškodljivo orožje, nekako za ceremonijo, tako kakor sablja, brez katere si ne moremo misliti diplomatske uniforme, ali kakor kij, položen na mizo poslanske izbornice (spodnjega doma). Mi se dobro zavedamo, da vsakršna sedanja vojna lahko vzplamti v svetovno atomsko vojno, ki bi bila usodna za človeški rod; kljub temu v svojem srcu se nismo odpovedali vojni... KMETJE POZOR! NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE vam nudi ugodno domača tvrdka Johan Lomšek št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246 čine beljakovin. Teh pa ima goveje meso več. 3. Največ beljakovin je v konjskem mesu. Poleg tega je dobro vedeti, da je hranljiva vrednost različnih tkiv mesa, različna. Mišična vlakna, oziroma meso brez žil in ostalega vezivnega tkiva, imajo več beljakovin od žilavega mesa. Najboljše je meso ob hrbtenici, medtem ko so kosi mesa blizu glave manj vredni. 4. Mladi, zdravi ljudje lahko jedo vse vrste mesa. Telo otrok in starejših oseb rabi mlado meso, prav tako okrevajoči. Zanje je najprimernejše meso kokoši, piščancev in ostale perutnine, ker so mišična vlakna tanjša in se tako meso laže prebavlja. 5. Čeprav je meso v ljudski prehrani nujno potrebno, pa se vendar njegova vrednost cesto precenjuje. Na kilogram telesne teže j,e potreben samo 1 gram beljakovin (seveda se nanaša to le na zdrave, odrasle osetTe). 6. Primer; nekdo tehta 78 kg. Dnevno bi torej; potreboval le 78 gramov beljakovin. Če to preračunamo na meso in upoštevamo, da so v vsakem mesu tudi vlakna, bi znašalo zaokroženo 90—100 gramov ali 10 dikg. Če se lk temu doda še beljakovine zaužitega mleka, sira, fižola, organizem nikoli ne bo občutil pomanjkanja beljakovin. Rešitev v ledenem oklepu V bližini sibirskega mesta Magadana je lovec Meška n Timeskin doživel nenavaden dogodek. Kot že tolikokrat se je odpravil na morje lovit tjulnje. Skril se je za ledeno ploščo, is g potuhnil in čakal na plen. Čas je počasi mineval. Nenadoma je lovec začutil močno zibanje. Ledena plošča, na kateri je čqpel, se je odlomila in morski tok jo j,e pričel počasi nositi proti odprtemu morju. Ko je lovec to opazil, se je plošča premaknila že za 50 metrov. Ne da bi dolgo premišljeval, je Timeskin Skočil v ledeno mrzlo vodo in s puško v roki zaplaval mazaji. Dosegel je obalo, toda oster veter je njegovo premdčeno obleko spremenil v leden oklep. Kljub temu je lovec tekel deset kilometrov do svojega doma in se tako rešil. Dobiček avstrijske tovarne Tovarna avtomobilov in motorjev i»Steyr-Daimler-Pudi« v Steyru je imela v preteklem letu 45,271.227 šilingov dobička, skupno z dobičkom iz prejšnjih let se ta vsota dvigne na 47 mil. 858.361 šilingov. Med delničarje se razdeli dividenda v višini 11 odstotkov. Ai/sUiisUa telwuziia SOBOTA, 28. maja: 17.00 Kratka potožila. — 17.03 Za družino: šivalna izba. — 17.30 Veselje ob glasbi. — 17.35 Na knjižni polici. — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke. — 18.30 Kratka poročila. — 18.33 Tip revija. — 18.35 Južino servira Gi-sela Schliiter. — 19.23 Zabeleženo za vas. — 19.30 čas v sliki. — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik. — 20.15 Petje in godba iz Avstrije. Heinz Conrads obišče Štajersko. — 21.30 Večerna poročila in v žarometu „Sedem dni svetovnih dogodkov. — 22.00 Naš večerni program „Zadnji Indijanec”. Film z divjega zapada in konec oddaje. NEDELJA, 29. maja 1966: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Till Eulen-spiegel — 18.15 Mladinski svet. Naš mednarodni film-magazin — 18.45 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.50 Kratka poročila — 19.00 Pogled z okna: Letschau — 19.30 Aktualni šport — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 Lastni izdelek: Razgrajanje za hišo”; ljudska veseloigra — 21.55 Kristjan v času — ca 22.10 2. večerna poročila PONEDELJEK, 30. maja 1966: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Cirkus Sindy — 17.30 Za otroke od 11. leta dalje: Gokart GO — 18.20 Naša lahko noč oddaja za otroke — 19.00 Kratka poročila — 19.05 Kralj instrumentov: znamenite orgle: Brucknerjeve orgle v samostanski cerkvi St. Florian — 19.30 Čas v sliki s športom — 20.05 Prenos bavarskega radia: „Idealni soprog”; komedija Oscarja Wildeja — 21.45 Čas v sliki — ca 22.05 Janine Aimee; zgodba francoske mladenke in konec oddaje. ' TOREK, 31. maja 1966: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleškega jezika — 18.55 Tip revija — 19.00 Za odrasle. Fizika — 23. oddaja — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik — 20.15 Pojmo, plešimo in igrajmo. Zabavna reportaža s folklorističnega festivala v Morbischu — 21.00 Enaindvajset. Quiz za vse, ki marsikaj vedo — 21.45 Čas v sliki — 22.05 Največje boksarske tekme stoletja in konec oddaje. SREDA, 1. junija 1966: Šolska televizija 10.00 Kaj morem postati? Letalski poklici — Program za delavce: 11.00 Kratka poročila — 11.03 Pot v temo — 11.30 Pojmo, plešimo in igrajmo — 12.15 Kratka poročila — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Kdo dela z nami? — 17.35 Iz življenja Schlumpfe. Nalezljiva bolezen — 17.45 Lassie. Zgodba psa — 18.10 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoščine — Tip revija — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik — 20.15 Televizijska igra „Qbmejni pešci” 21.00 Prenos zahodnonemškega radia: „Igra brez mej” Mednarodni mestni turnir — 22.30 Čas v sliki in konec oddaje. ČETRTEK, 2. junija 1966: Šolska televizija: 11.00 Kratka poročila — 11.03 Pariš v senci Robespierra — 12.00 Kaj morem postati? — Kratka poročila — 19.30 Kratka poročila — 19.35 Tečaj angleščine. — Tip revija — 19.00 športni kalejdoskop — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik — 20.15 V sredo med 5. in 7. človeška usoda ob smrti — 21.45 Čas v sliki — 22.05 Pekoča vprašanja našega časa in konec oddaje. PETEK, 3. junija 1966: šolska televizija: 10.00 Islandsaga — Program za delavce: 11.00 Kratka poročila — 11.03 V sredo med 5. in 7. — 12.30 Kratka poročila — 18. 30 Kratka poročila — 18.35 Pogled na deželo — Tip revija — 19.00 Televizijska kuhinja: Mlada piška z zelenjavo — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik — 20.15 Prenos iz komornega gledališča: „Lcpc zgodbe ata in mame Alfonsa Pasa — 22.15 Čas v sliki — 22.35 Jazz v Združenih državah Amerike in konec oddaje. SOBOTA, 4. junija 1966: 15.35 Kratka poročila — 16.00 Prenos z Dunaja: Prva proga avstrijske krožne vožnje — 18.30 Kratka poročila. Tip revija —18.35 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film-mozaik — 20.10 Cela velika reč. Kriminalna groteska Viktorja Canninga —21.45 Večerna poročila in v žarometu „Sedem dni svetovnih dogodkov” — 22.15 Naš nočni program: Poštni rop v v Central Cityju. Film z divjega zapada in konec oddaje. &o, in MALI OGLASI Čevljarski šivalni stroj („Singer, Klasse 29, Cylinder-nahmaschine”), dobro ohranjen, naprodaj! Interesenti si ga lahko ogledajo pri URBANU OLIP, Sele št. 15, pošta Borovlje. Dve Slovenki iz Jugoslavije, 16 in 17 let starosti, ;iščeta dve vajenski mesti v živilski, gostinski, trgovski ali frizerski stroki. Naslov dobite v upravi lista kakor tudi slike na razpolago. Rentnik, pošten, Slovenec, star 57 let, želi spoznati in poročiti žensko njemu primerne starosti. Pismena sporočila na naslov: Viktor Savodnik, Kile-nigortschach 4, Post Pischeldorf, Karaten. ŠIVILJE-PRODAJALKE! Ponudbe na Wascheschwarz KLAGENFURT, Paradeiserg. 8 Plača preko pogodbe! izračunal morebitne posledice. Dvakrat več možnosti je, da bo Ikar padel v ocean, kot ipa na kopno. V prvem primeru bi njegov padec ne povzročil samo velikega potresa, ampak tudi ogromno plimo. Če pa bi padel na kopno, hi bile posledice podobne posledicam eksplozije atomske bombe. 200 kilometrov naokrog bi bile vse zgradbe popolnoma uničene. Toda kljub temu danes 'človeštvu ni treba čakati na ta dogodek s prekrižanimi rokami. Z močnimi nuklearnimi bombami v ■kozmičnih raketah bi lahko asteroid Ikar uničili, še preden hi pričel padati na Zem-Ijo. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 29. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 30. 5.: 7.30 „Velika noč v besedi in pesmi: (Posnetki jubilejnega romanja v celovško stolnico na velikonočni ponedeljek — 2. del). — TOREK, 31. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — športni mozaik. — Domače pesmi in viže. — SREDA, 1. 6.: 14.15 Poročila, vreme. Objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 2. 6.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Odlomki akademije slov, gimnazije v Celovcu (22.5.) — PETEK, 3. 6.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). — Cerkev in svet. — SOBOTA, 4. 6. 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Ure in nakit v veliki izbiri pri Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strlo zlato). POHIŠTVO za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA BRATJE RUTAR & Co. DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141 Tel 04236-281 Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi. \/etika iMza pecita in blaga yid LM/Uttutt KLAGENFURT-CELOVEC, Alfer Pla*z35 GRUNDNER Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona) i/Hdiaka {t koda/ Dobiček fe uutef i/ač, kadae kupiče frfldštm {id tvrdki KOVA Zato si oglejte našo bogato zaEogo: Spalnice Dnevne sobe Kuhinjske opreme po meri Oblazinjene garniture Oprema za vrt in camping Halo pohištvo vseh vrst •Dostavljamo •Opremljamo po meri •Svetujemo vam •Poskrbimo vam kredit Za vsak okus, kar si želite. Le kratek čas še naša cenena prodaja opreme za tujske sobe Haš tednik Hctotika Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina maša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- D.M, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20,— šfr., za Anglijo 2.— £. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tobnajer, Ra-diše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Moharja v Celovcu, Viktringer Ring 26.