hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Nujna intervencija v Trbovljah m Hrastniški 'pikadisti evropski prvaki 105. Nušin rojstni dan 'td. i 'tč':**’ - IMIMKO Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si fax št.: 03 5771-499 brezplačno svetovanje: 041 622 385 Bučar s.p., Prožinska vas 57, 3220 Store metalko.bucar@siol.net 03 5771-495 PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO: - Izredno dolga živlleniska doba. saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči - Varna pred nevihtami in v dežju - Močna in odporna na vse vremenske razmere - Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje - Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika - Pestra ponudba različnih barv - Potrjena požarna varnost -Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja pri strokovni izvedbi naše gčg aluminij 100% reciklirali montažne Skupine . - A- 30 letna garancija VISOKA KAKOVOST BARVE:, gg KI Sli NANAŠA PO SISTEMU COIL-COATTNG ŠE PODALJŠA PLJENJSKO DOBO BREZ VZDRŽEVANJA. 1 T - - - -Okolju prijazna, ker jej ü§§fl§!§l m /D\ • SttBRSdfi ■ Naše DOdjetje^yajn juidi komiileten program »vse za strehoic aluminijasto barvno kritino Metalko Lux. in vse druge vrste kritin no vaši želji. Ustrezen prezračevalni sistem, obrobe, slemenjake. hSiiegolove. žlebove in odtočne cevi iz enakega visoko kakovostnega aluminija. Montažo strešne kritine in vseh nripadajočib elementov izvaja skupina Terjev iz našega podjetja. ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE, IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385. NAŠA VELIKA PREDNOST JE KVALITETNA, MODERNA STREHA IN VELIKA MNOŽICA ZADOVOLJNIH KUPCEV. OBIŠČITE NAS IN Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NA OGLED NAŠIH REFERENČNIH OBJEKTOV. knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci... Grafika Gracer d.o.o.. Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si flfllfi KUHARSKE USPEŠNICE 1000A4 zloženk, do koma Junj a samo 130€ ANDREJA FRICA: ŠPARGUI, DIVJI IN GOJENI POSTRV IZ REKE NA MIZO “ PLANETI V LONCU “ PO BOŽIČU DIŠI “ O MARTINU, MOŠTU, GOSKI in VINU več knjig na: www.grafika-gracer.si •samo 15€! naročila: 03 5452 666 ali na info@grafika-gracer.si novo: reklamna grafika PRINT VELIKIH PLAKATOV NALEPKE ZASTAVE TRANSPARENTI CERADE REKLAMNE TABLE nizkih nccof- 1-icic digitalni tisk i^n^) dode.Lava kisi,ti5k°vim UrDeL LlOh (večje naklade) ^aloŽtliŠtVO l5Penianie'rezanie-broširanie-l ODIII\OVci.ll|€3__________________________________________________________________ 5. avgust 2010 Uvodnik OSREDNJA KNJIŽNICA klorate prebrati ZacoRje GRe napRej -ZoRuženje za napReoeic Zasavja Od ZacoRja do Doeoja 7 Kopitdik vasi na 20. POPOLDne ob ciTRaH Nušm sjoperi rojstri oan 14 16 Gnemo v UiiRajino 18 Trbovoljski ziari maTURann pri županu 20 69. OBLermca usranovirve ReviRSice paRTizansKe cere 22 SLIKaRSTVO KOT bistvo živLienja Špecu: TaoejPROsenc 23 26 PlIiaDO KLUB Porto Pub prvi v Evropi Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. M IXaksna je razlika med 'če' in lYko? Lahko nobene, lahko velika! Pa to ni ne vic in ne nagradno vprašanje, je pa vse odvisno od tega, kje živite. V Zasavju namreč ni nobene razlike med enim in drugim. Na to globokoumno (ali pač preprosto) razmišljanje sta me napeljala en »ko« in en »če«. Eden izgovorjen pre- mi- šljeno in zavezujoče izpod jezika modrega moža, predsednika vlade:«...ko si bom vzel dve uri časa samo za vas...« O nikakršnem če-ju ni bilo govora! V Zasavje bo prišel na dvourni klepet? Ja, pa ja! Seveda je napovedal uro in kraj in po moji skromni presoji že takrat vedel, da ga na kufje v Zagorje ne bo. Mar se je bal, da bodo vročega skuhali, pihati vanj pa ni olikano? Vse bolj pa me preveva misel, da je bilo takrat v Bev-škem njemu hudo vroče na razgretem asfaltu in se je cestne zapore sedečih ekokrogovcev preprosto znebil na najbolj enostaven način. Skrajno pokvarjeno od urednice, ampak riba smrdi pri glavi... Le kako bi si v pol dneva, polno zaposlen z državniškimi posli in propadajočimi podjetji kakor, kljub visokim temperaturam in nenadnim ohladitvam, je, lahko (z) organiziral prijateljski zasebni obisk v BiH. Bodi kakorkoli, spet pojemo v Zasavju tisto »...jaz sem pa zvisu...« Toliko o ko-ju. Zdaj pa o če-ju. Krasna nedelja v Zasavju, da bi si jo lahko samo izmislil. Jutro ravno pravšnje za hojo, nebo nad meglenim morje spodaj čudovito avgustovsko modro. Prijazni ljudje, zastave, dobrodošlica kot se za hribe spodobi: čaj, za začetek, potem pol omamno dišeče kranjske klobase, dva kosa kruha in še požirek, dva pijače po izbiri. Visoko na 1206 metrih prava pravcata konkretna kavica. Tudi za zdravstvene težave so bili pripravljeni poskrbeti. Senca, sonce - skratka vse po želji. Z rokami naslonjena na mizi in z glavo na njih uživam v trenutku...pa zaslišim »...pa so rekli, da so poskrbeli za vse, kaj pa če bo dež...« ojej, nebo brez oblačka, le jadralni padalci motijo modrino, ženička pa če-ja o... V Zagorje predsednika ni bilo in na Čemšeniški dežja ni bilo - no torej, a je kakšna razlika med »ko« in »če«? Res pa je, da ni ne ko in ne če, ampak zagorski občinski praznik je in vsem Zagorjanom in Zagorjanka iskreno čestitamo in jim želimo praznovanje brez če-jev in ko-jev. Urednica Marta m J ( Naslednja številka ZASAVCA izide 19.08.2010 ") Naslovnica: Mico in Krešo na nujni intervenciji Slika: MaH v N Naša bodočnost/Razmišljanja 253 3M Naša bodočnost «. i 7/o/i /ie Jja/>iŠ c/onojj, če-/lejjubiš/.u'eoeč. Du Peschier 20.07.2010 Dragana Banović, Kranjska c- 38, Tržič - hči Katarina Lesjak 22-07.2010 Dragica Košir, Čolnišče 31, Zagorje - hči Maruša Almira Kuduzovič, Žabjek 19, Trbovlje - hči Arnela Mateja Horvatič, Poljanska c. 46, Ljubljana - sin Rok Ogrinc Saša Erjavec, Ravna pot 18, Ljubljana - hči Gaja Bahor Petra Jager, Čeče-del 76, Hrastnik - sin Gašper Špeglič 23.07.2010 Mojca Pišek, Trg revolucije 7c, Trbovlje - sin Rok Bogovič 23.07.2010 Mateja Kralj, Podšmihel 26, Laško - sin Žan Čopar Mojca Prelogar, Opekarna 2a, Trbovlje - hči Stela 24.07.2010 Anita Vrtačnik, Sp, Izlake 1, Izlake, Zagorje - hči Žana Rupnik Aleksandra Perič, Šuštarjeva kolonija 17, Trbolje - hči Teja Godec 25.07.2010 Mirela Čosič, Kolonija 1. maja 22, Trbovlje - sin Alen Barbara Kučera, Polje 7, Zagorje - sin Anaj Grašinar 26.07.2010 Alenka Maurer, Novi Log 18, Hrastnik - sin David Funkl Sladjana Antunovič, Rudarska c. 2, Kisovec, Zagorje - sin Gabrijel Nataša Gnjidič,, Pot na brod 6, Radeče - hči Lana Tjaša Šalamon, Podkum 77 e, Podkum, Zagorje - hči Tia Centrih 27.07.2010 Elza Ibrahimovič, Polje 2, Zagorje - hči Nejla 28.07.2010 Sanja Šinkovec, Borovniško nas. 1, Kisovec, Zagorje - sin Tian Natalija Lebinac, Čolnišče 38, Zagorje - sin Miha Ostrožnik Kristina Jerman, C. Otona Župančiča 19, Zagorje - hči Lea in sin Alex Vozel 30.07.2010 Katja Ocepek, Čolnišče 10, Zagorje - hči Klara 31.07.2010 Ivana Habat, Za hribom 20, Trzin - sin Tim Prašnikar 01.08.2010 Jasmina Pogačnik, Gotovlje 138 d, Žalec - hči Iza Faletič Urška Škulj, Bazoviška ulica 2, Ljubljana - sin Domen Unetič Hedvika Zabukovnik, Andraž nad Polzelo, Polzela, Žalec - sin Jaka Gerlič Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj se nam dogaja Avgust je že tu. Baje so najhujše vročine že za nami. Ufff, naježim se, če se spomnim pretekle zime. Verjetno nisem edina. Globalno segrevanje nam je marsikaj prineslo, a lahko si samo predstavljamo kaj vse še bo! No, uživajmo še v poletju in se prepustimo toku dogodkov naše vsakodnevnice. Suša v novicah? Je in ni. Na primer: v Zasavju smo pričakovali premiera in... »Ekokrog je odpovedal protestni shod, na katerem so želeli opozoriti na problematiko sežiganja odpadkov v Lafarge Cementu. Premierju Borutu Pahorju, ki je predlagal sestanek vseh vpletenih, pa so sporočili, da želijo svojo plat zgodbe predstaviti brez predstavnikov kapitala. Iz kabineta predsednika vlade so v ponedeljek sporočili, da je sestanek odpovedan zaradi »nesprejemljivega pogojevanja predstavnikov Ekokroga in preložen na čas, ko bo izkazana pripravljenost na dialog pri vseh vpletenih straneh.« Predsednik Ekokroga Uroš Macerl je v pismu premierju zapisal, da je vesel zagotovila, da se bo vlada držala obljube po odprtem in iskrenem dialogu. »Žal pa iz izkušenj vemo tudi, da nekatere strani, vpletene v postopek izdaje dovoljenja za sežiganje odpadkov v trboveljski cementarni, iskrenega dialoga niso sposobne ali si ga ne želijo.« Premierju predlaga, da se s predstavniki Ekokroga sreča od 23. avgusta do 15. septembra. Ob tem poudarja, da so morali obljubo dialoga nazadnje izsiliti na cesti v Trbovljah in da ne želijo, da bi bili pogovor prisiljeni nadaljevati na cesti v Ljubljani.... Zgodba, ki bo še dolgo nedokončana! Končno smo dobili iz naslova klirinškega dolga novo bojno ladjo, (do sedaj smo imeli le 25- metrski Ankaran) a se je že zataknilo okrog njenega žegna. Namreč, še preden je nova slovenska vojaška ladja Triglav izplula iz sanktpeterburške ladjedelnice, jo je Jože Plut kot vodja Vojaškega vikariata Slovenske vojske blagoslovil. To pa marsikomu ni bilo všeč. MORS je na izjavo Aleša Guliča, da - citiram: »Ni sporno, da je takšen običaj v tisti luki v Rusiji. Ampak tudi pri običajih ima lastnik neko pravico.«; dal svoj komentar, da je molitev, ki je bila ob tem podana, namenjena posadki, ki bo plula na tej ladji, da bi se po opravljenih nalogah srečno vračala domov. 49 m dolga ladja Triglav bo po MORSU imela tri namene, vojaškoobrambnega, zaščitno-reševalnega in pedagoško-raz-iskovalnega. Glavni namen ladje bo vojaški, torej obramba slovenskih voda in obale, poleg tega pa bo ladja dopolnjevala Natove zmogljivosti. Opremljena bo tudi z opremo za reševanje in iskanje ponesrečencev v vseh vremenskih razmerah, sodelovala bo pri čiščenju in zajezitvi večjih onesnaženj morja, pomagala ob morebitnih požarih na trgovskih ladjah (opremljena bo za prevoz in postavljanje baraž), na njej pa bodo prakso opravljali tudi dijaki in študenti srednje pomorske šole in fakultete za pomorstvo. Glede na našo majhnost, res ne potrebujemo večje flote in je njena večnamembnost upravičena. Do novembra, ko bo ladja končno priplula v koprsko luko, se bodo tudi strasti okrog blagoslova umirile. Mi ne bi bili mi, če ne bi komplicirali - vedno in povsod! Zato raje uživajmo v poletju, kar ga je še ostalo. Tudi poslanci so na dopustu. Potem nas pa čaka vrooooooča jesen! StaR Teitmovanje za najmočnejšeca Slovenca V Zagorju se bo v teh prazničnih avgustovskih dneh marsikaj dogajalo, kar bo popestrilo večere predvsem tistim, ki so ostali doma. FNanes, 5.8. je ob 18.30 krajša slo-L/vesnost ob zaključku prenove Delavskega doma Zagorje, po kateri bo v gledališki dvorani slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2010. Noč pred nočjo 2010 se bo pričela jutri, v petek 6. avgusta, ko bo gledališče KU-KUC ob 18.00 na ploščadi pred tržnico izvedlo predstavo za otroke Mineštralala. Nadvse zanimivo bo uro kasneje pred gasilskim domom, kjer bo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca »Martin Krpan 2010«! Bohemi kot predskupina Siddharte bodo nastopili ob 20.30 na ploščadi pred muzejem. Mega večer z Siddhar- to se bo nadaljeval pozno v noč. V soboto ob 16.00 bo start kolesarskega vzpona na Zasavsko Sveto goro pred zagorsko tržnico, pol ure kasneje na istem mestu prihod in sprejem Radovana Skubica Hilarija v okviru projekta »90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje.« Ob 17.00 se lahko udeležite »6. teka po zagorski dolini« na relaciji Izlake - Zagorje. Ob istem času se prične razstava starodobnikov pred domom LO in potem promenadna vožnja po Cesti zmage. Pihalni orkester SVEA bo na ploščadi pred tržnico koncertiral ob 18.30 in končno se ob 20.30 prične »ZAGORSKA NOČ 2010« z Nino Pušlar, Petrom Grašom, pridejo tudi Brendi in Korado in Balkan Boys (trubači iz Slovenija ima talent)... Za ljubitelje pospešenega šaha bo v nedeljo, 8.8. ob 9. uri v bowling centru »9. Pozničev memorial«, v ponedeljek ob isti uri kegljaški meddruštveni turnir v organizaciji Društva upokojencev, ki bo v torek 10.8. pripravilo tudi šahovski turnir. Pero Brkovič bo svoj pohod prijateljstva Zagorje - Doboj pričel 13.8. ob 9. uri in v nedeljo 15.8. bo ob zagorskem ribniku ribiška tekma za pokal občine Zagorje. Po programu prireditev 2010 pripravila StaR ZacoRje grg naPRej - ZoRiiženje za napReoeii Zasavja »Svojo zmago bom posvetil najmlajšemu članu naše stranke- mojemu sinu - in moji ženi!« je izjavil predsednik nove stranke Matjaž Švagan. \/Zagorju je 28.7. bil ustanovni zbor V - konvencija stranke Zagorje gre naprej, Združenje za napredek Zasavja. Konvencijo je vodil Brane Omahne. V uvodni besedi je Matjaž Švagan poudaril da, Zagorje gre naprej ni klasična politična stranka temveč združenje, ki se mu pridružujejo ljudje različnih svetovnih nazorov in prepričanj, z jasnim ciljem, da s skupnimi močmi vzpostavijo naj- boljše pogoje za dolgoročni in trajnostni razvoj naše skupnosti. V ospredju delovanja stranke je skrb za malega človeka, naravo in trajnostni razvoj. Po sprejemu statuta in programa stranke so imenovani organi stranke. Soglasno so izbrani: predsednik- Matjaž Švagan, podpredsednik- Rudi Medved, generalni sekretar Mitja Adamlje in člani izvršnega odbora in nadzornega sveta. Iztočnice programa stranke so: sodelovanje z vsemi (politične stranke, civilne družbe, politični dialog), za okoljsko odličnost, za poslovno uspešnost, za solidarnost med generacijami in za ohranjanje kulturne dediščine. V statutu sta med drugim predstavljena znak in ime stranke. Ime stranke je: Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja, skrajšano ime stranke je Zagorje gre naprej, kratica pa ZNG. Znak stranke je pravokotne oblike in ima na beli podlagi napis Zagorje gre naprej, pod njim pa z manjšimi črkami napis Združenje za razvoj Zasavja. Napis Zagorje je v modri barvi, v zeleni je prvi val levo zgoraj in napis »gre naprej«. Val desno spodaj je rdeče barve, napis Združenje za napredek Zasavja pa je v sivi barvi. Himno je že pripravila skupina Orlek, ki jo mora le še posneti preden gre v javnost. Na naslednjem srečanju konvencije, ki bo jeseni, bo konvencija imenovala še drugega podpredsednika. Piteo HiLamiem še vroči avcusT Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij je prevozil že dve tretjini poti v sklopu projekta 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. V prvih dveh mesecih je prekolesaril 18.165 kilometrov in v tem času mimogrede popravil dva svoja osebna rekorda. ■7 a ultramaratonca je bila julijska vro-^čina, ko se je temperatura dvigovala na skoraj 40 stopinj Celzija, ena najhujših preizkušenj v njegovi bogati športni karieri. Njegovo telo, vajeno vseh ekstremov, je vendarle človeško in tudi zanj obstaja meja. Ohladitve z dežjem konec meseca se je zato sprva razveselil, vendar je velika temperaturna sprememba prinesla tudi nekaj zdravstvenih težav. Poslanstvo Hila-rijevega kolesarjenja je spodbujanje ekološke zavesti Slovencev in opozarjanje na pomen okolju prijaznega in odgovornega delovanja. Zavest ljudi skuša vzbuditi preko okoljskih sporočil, ki jih vsakodnevno pošilja v svet, z župani občin na območju trase pa podpisuje posebno listino, s katero se občine zavežejo k skrbi za ohranjanje naravnega okolja in odgovornega ravnanja s skupnimi viri. Na krožni poti za zeleni rekord Zemlje, ki jo vsak dan prične v Termah Snovik, ima Hilarij namen v 90 dneh prekolesariti približno 25.000 kilometrov. Podvig bo zaključil 29. avgusta 2010 v Termah Snovik. Vabljeni, da se pridružite sprejemu, ki ga pripravljamo ob zaključku njegove 90-dnevne poti. V soboto, 7. avgusta bodo Hilarija slovesno pričakali tudi v Zagorju. Več informacij o podvigu je na voljo tudi na spletni strani www.hilarijgorski.com Besedilo in sliki: Ana Savšek, CRL Koliko časa bo še ra ko? V Litiji, na zemljišču med športno dvorano in nekdanjim sodiščem, sedanjo Osnovno šolo Litija, je bil do konca lanskega leta parkirni prostor in lepo urejena okolica. \ /lanskem decembru ga je litijska mestna skupnost čez noč po-V drla in na to mesto postavila umetno drsališče z obrazložitvijo, da je bilo prejšnje leto postavljeno drsališče na ploščadi za Športno dvorano premajhno. Po končani sezoni drsanja in odstranitvi drsališča v mesecu februarju letos, je na mestu nekdanjega parkirišča ostala prava »gramozna jama«. V lokalnem časopisu je Mestna skupnost Litija v začetku letošnjega leta napisala, da se bodo od aprila do oktobra na ploščadi, ki naj bi bila na tem mestu, vrstili vsak teden predstavitve društev. Do danes, pa smo že v začetku avgusta, niso Lilijani videli nič od tega in kot je videti, še kar nekaj časa ne bodo. Za Mestno skupnost verjetno ni pomembno, kdaj bo na tem mestu narejena ploščad. Pomembno je, da je šlo v nič nekaj davkoplačevalskega denarja in da po zaslugi Mestne skupnosti Litija bližnji prebivalci Rozmanovega trga pri športni dvorani ne morejo več parkirati. Sedaj pravijo, da ni denarja, zakaj ga ni, je pa že drugo vprašanje? Besedilo: ŠkL Zemljišče, kjer je bil nekdaj parkirni prostor in lepo urejena okolica, je danes prava »gramozna jama«. Od ZacoRja do Dosoia PERO BRKOVIĆ, Z NORDIJSKO HOJO NA POT DOLGO 450 KM; »PO POTI PRIJATELJSTVA OD ZAGORJA OB SAVI (SLO) DO DOBOJA (BiH)« l/o je Turistično društvo Ruardi v Zagorju ob Savi leta 2008 Ivpričelo predstavljati nordijsko hojo in izvajati začetne tečaje, je bil med udeleženci prvega tečaja tudi Pero Brkovič. Povedal nam je, da je poseg zmanjšanja želodca zaupal zdravniku v Slovenj Gradcu, ki mu je zapovedal veliko gibanja. Po vsem kar je prebral in slišal, se je odločil za nordijsko hojo. Najprej je hodil po navodilih iz knjig, potem pa smo ga prepričali in prišel je na začetni tečaj nordijske hoje. Tečaj je bil konec marca 2008 in Pero je takrat tehtal okoli 140 kg, imel preveč holesterola in sladkorja in je vsak dan pojedel okrog 15 tablet. V zadnjih dneh julija 2010 ima Pero Brkovič 89 kg. Na lanskem pohodu je izgubil okoli 9 kg in zlahka lahko ugotovimo, koliko jih bo imel na koncu meseca avgusta 2010. Verjetno niste pozabili, da je lani po nordijsko prehodil pot, dolgo okoli 450 km, od rojstnega Doboja do Zagorja ob Savi. Z njim je bila tričlanska ekipa in v Zagorju ga je konec avgusta 2009 pričakalo veliko ljudi, ki so bili, tako kot Pero, veseli prihoda na cilj pri Bifeju Štulm. Projekt 2009 je uspel in imel veliko medijsko odmevnost v Do-boju in povsod kamor je prišel. Navdušeni so bili ne le župan, direktor bolnice in odgovorni za turizem v Doboju, temveč vsa javnost, saj je bil projekt opisan v časopisih in predstavljen na vseh TV postajah BiH. Župan Doboja Enes Suljakovič je že lani izrazil željo, da bi se Pero Brkovič in Turistično društvo Ruardi udeležili otvoritve velikega mednarodnega rokometnega turnirja „42. medunarodni rukometni TV turnir šampiona - Doboj 2010“, ki bo potekal od 24.08. do 28.08.2010. Na turnirju bodo igrale priznane Evropske rokometne ekipe: 1. Ciudad Real - Španija (najboljša ekipa Španije in sveta 2009); 2. Montpellier-Francija (najboljša ekipa Francije); 3. Chekhovskie Medvedi - Rusija (najboljša ekipa Rusije); 4. Celje Pivovarna Laško - Slovenija (najboljša ekipa Slovenije); 5. Vardar - Makedonija (najboljša ekipa Makedonije); 6. Prvak Srbije; 7. Prvak BiH; 8. Sloga Doboj. 8. aprila 2010 sta se Pero Brkovič in Turistično društvo Ruardi s podpisom Dogovora sporazumela o sodelovanju pri realizaciji projekta: Z NORDIJSKO HOJO NA POT DOLGO 450 KM; »PO POTI PRIJATELJSTVA OD ZAGORJA OB SAVI (SLO) DO DOBOJA (BiH)«. Določena je bila tudi trasa pohoda in terminski plan, ki zagotavlja, da bo skupina prišla na veliki rokometni stadion v Doboju v torek, 24.8.2010 okoli 18.00 ure. Datum Dan Trasa Km 13.8.2010 Petek ZAGORJE OB SAVI - SEVNICA 36 14.8. Sobota SEVNICA - BREŽICE 40 15.8. Nedelja BREŽICE - ZAPREŠIČ - ZAGREB 42 16.8. Ponedeljek ZAGREB - DUGO SELO 26 17.8. Torek DUGO SELO - IVANIČ GRAD 40 18.8. Sreda IVANIČ GRAD - GORNJA GRAČENICA 38 19.8. Četrtek GORNJA GRAČENICA- NOVSKA 36 20.8. Petek NOVSKA - OKUČANI 37 21.8. Sobota OKUČANI - STARO PETROVO SELO 37 22.8. Nedelja STARO PETROVO SELO - SLAVONSKI BROD 43 23.8. Ponedeljek SLAVONSKI BROD - DERVENTA 37 24.8.2010 Torek DERVENTA - JOHOVAC - DOBOJ 46 12 DNI ZAGORJE OB SAVI - DOBOJ 442 Poleg Pera njegovo ekipo sestavljajo še njegova žena Milena Brkovič, medicinska sestra iz Slovenj Gradca Aleksandra Kos in Boštjan Rome, ki skrbi za stike z javnostmi in avtodom. Vabimo vas na start pohoda, v petek, 13. avgusta 2010 ob 9.00 uri na Ploščadi pred V/einbergerjevo hišo v Zagorju ob Savi. ...prišli in odšli pa v petek...(2009) Otroci izoeLovau e ko loško smermaxe Skupina mladih, ki deluje v okviru projekta »Smet na smet za čistejšo prihodnost Save«, je sredi junija v Litiji za osnovnošolce pripravila prav posebno ekološko akcijo. Qpoznali so najdaljšo slovensko reko in dejavnike, ki jo vsako-Jdnevno ogrožajo ter načine, kako lahko pripomoremo k izboljšanju stanja. Ob koncu so otroci iz zbranih materialov in odpadkov izdelali ekološke smetnjake za ločevanje odpadkov, ki so jih nato postavili v parku ob reki Savi. Namen je osveščanje obiskovalcev parka in lokalnih prebivalcev o pomenu varovanja okolja. Jeseni bo skupina pripravila še eno ekološko akcijo, ki bo tokrat namenjena starejšim prebivalcem. Projekt Smet na smet se sicer izvaja v okviru Kluba litijskih in šmarskih študentov (Kliše) z željo, da opozorijo na ekološko problematiko reke Save in dvignejo ozaveščenost ljudi o pomenu reke za naravno okolje. V okviru projekta so se aprila udeležili vseslovenske čistilne akcije, ki jo bodo na bregovih reke Save ponovili jeseni. Čez poletje poteka tudi fotografski natečaj, v okviru katerega želijo Savo predstaviti tako v njeni lepoti kot tudi onesnaženosti. Vabijo k sodelovanju, pričakujejo pa fotografije na temo »Sava - v dobrem in slabem«, ki naj vsebujejo bodisi Savo v vsem svojem sijaju ali bedi. Fotografije bodo zbirali do 31. avgusta 2010. Pošljete jih lahko na naslov sava.natecaj@gmail.com. Besedilo in stike: Aljaž Grom, vodja projekta PontiDfiiKi iz Linie m SmaRTneca se bodo skupro PReosraviu na sejmu AGRA Tako kot v preteklih letih, se bo tudi letos konec avgusta na sejmu AGRA v Gornji Radgoni predstavilo območje Srca Slovenije. /'■^bmočje bo celovito predstavilo svojo tu- spoznali kulturno in naravno dediščino širše- venije, financiranega iz Leader sredstev, ki V»/ristično ponudbo: kulinariko, dediščino, ga območja Geossa, ki ga bodo predstavili ga izvaja Center za razvoj Litija. Predstavi-turistične programe in doživetja, zastopali pa člani družinskega gledališča Kolenc. tev ponudbe območja v Gornji Radgovi bo ga bodo tudi ponudniki iz Šmartnega in Litije. Skupna predstavitev bo potekala v okviru organizirala zadruga za razvoj podeželja, Obiskovalci bodo tako lahko spoznali ponud- Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, Jarina. bo gradu Bogenšperk, poizkusili odlična vina njena rdeča nit pa bo »Kupujte, kuhajte in Doživite utrip Srca Slovenije v Gornji Rad-vinogradniškega društva ŠTUC in medene iz- se prehranjujte lokalno, sezonsko, doma- goni tudi vi in jih obiščite 21. ali 22. avgu-delke izpod Kamplovega hriba. Posladkali se če in tradicionalno«. sta na njihovem razstavnem prostoru! bodo z okusnimi domačimi dobrotami članic Predstavitev območja Srca Slovenije bo Društva podeželskih žena in deklet Polšnik in izvedena v okviru projekta Utrip Srca Slo- Besedilo in slika: Mojca Hauptman, Jarina InvesTiciJSKO - vzDRŽevama Deta na OBjeiiTiH vnrca in šol v Zacoiuu V času šolskih počitnic, ko so šole so prazne in tudi nekatere enote vrtca ne obratujejo, je najprimernejši čas, da na šolskih in vrtčevih objektih v občini Zagorje postorijo nekatera nujna investicijsko vzdrževalna dela, ki sojih planirali že ob sprejetju občinskega proračuna občine za leto Z010. »V teh poletnih počitnicah bomo največ investicijskih posegov izvedli na in ob šolskem in vrtčevem objektu na Izlakah. Tako bodo v tem tednu zaključena dela odvodnjavanja otroškega igrišča ob prenovljenem izlaškem vrtcu. Na tem igrišču je namreč v času večjih nalivov zastajala voda, kar je onemogočalo kontinuirano uporabo igrišča. Po zaključeni izvedbi odvodnjavanja (le-ta bo zaključena do konca tega tedna), bomo na sanirano igrišče namestili še nova igrala proizvajalca eco igral, ki jih bo dobavilo podjetje ECOPLAY iz Šempetra pri Novi Gorici. To podjetje je v mesecu juniju opremilo tudi otroško igrišče v vaškem jedru pri cerkvi v Šentlambertu. Opremljanje igrišč je v zagorski občini že kar stalnica, saj smo v zadnjih letih opremili 15 otroških javnih igrišč. V začetku avgusta bomo na telovadnici šole Ivana Kavčiča Izlake obnovili streho. S tem posegom bomo celovito zaključili največjo investicijo v šolski prostor, ki smo jo pričeli v letu 2006 - adaptacijo in širitev vrtca in šole, ter prenovo telovadnice na Izlakah. Brez prenove sanitarij pa tudi v teh poletnih počitnicah ne bo »šlo«. Zagorska občina je prostorsko velika. V občini imamo tri matične šole, pet podružnic, pet vrtčevih objektov, šolo s prilagojenim programom, glasbeno šolo. V zadnjih letih smo prenovili precejšen del sanitarij v zagorskih šolskih in vrtčevih objektih, v tem letu pa je na vrsti prenova sanitarij v Podružnični šoli Čemšenik in šoli dr. Slavka Gruma. Na šoli dr. Slavka Gruma prenova sanitarij za invalide že poteka, prenovo sanitarij v čemšeniški šoli pa bomo izvedli v mesecu avgustu. Na šoli dr. Slavka Gruma smo v preteklem letu, s sredstvi proračuna, zgradili osebno dvigalo, saj ugotavljamo, da se na to šolo vpisuje vse več gibalno oviranih otrok. Z ureditvijo ustreznih sanitarij za invalide, ki jih šola doslej ni imela, želimo učencem te šole zagotoviti kvalitetnejše pogoje bivanja v času, ki ga preživijo v šoli s prilagojenim programom. Na šoli Ivana Skvarče se bo v avgustu pričela prenova hišni-škega stanovanja za potrebe vrtca Zagorje. V zagorski občini se je od leta 2005 število vrtčevih oddelkov močno povečalo. V letu 2005 smo imeli 21 vrtčevih oddelkov, v septembru 2010 jih bo skupno že 30. Že pred tremi leti prostorske kapacitete Vrtca Zagorje niso omogočale odpiranja novih oddelkov znotraj vrtčevih enot. V želji, da zagotovimo prosto mesto v vrtcu za vse otroke, katerih starši so v času uradnega vpisa izrazili željo po vključitvi otrok v programe predšolske vzgoje, smo v zadnjih treh letih organizirali oddelke vrtca tudi na šolah in podružnicah. Tako Vrtec Zagorje že gostuje z dvema oddelkoma na podružnični šoli v Kisovcu, z dvema oddelkoma pa na podružnični šoli Mlinše. Od jeseni 2010 pa bo vrtec gostoval tudi v šoli Ivana Skvarče. Za vse navedene posege v šolski in predšolski prostor, ki jih bomo izvedli v času šolskih počitnic, bomo iz proračuna Občine Zagorje ob Savi, zagotovili 130.000 € finančnih sredstev.« Tako so zapisali na spletni strani občine Zagorje. Kšeft1SBHBHIi z3 3vc mm ČemšenišKi pohod 2010 I eta 2004 je Turistično društvo Lčemšenik obnovilo svoje delovanje in že v istem letu priredilo koncert v čemšeniški cerkvi, ter izvedlo dva pohoda. Prvi je Čemšeniški pohod, ki je bil do sedaj vedno koncem avgusta s startom v zagorskem Evroparku. Letos smo se v društvu odločili, da čas in lokacijo tega pohoda malo spremenimo, predvsem zaradi številnih pohodov in drugih dogodkov, ki se dogajajo v času dosedanjega pohoda. Lokacijo smo tudi nekoliko spremenili predvsem zato, da naši pohodniki bolje spoznajo čemšeniški kraj in njegove še neodkrite lepote. Tako bo letošnji Čemšeniški pohod 2010 v soboto. 4. 9. 2010!!!!! Potek pohoda: start: 8.00 - 8.30 pred šolo v Čemšeniku. Razgledna pot bo vodila mimoTinčkove kmetije pri Majču do Lovskega doma pod Prvinami. Nadaljevala se bo po makadamski cesti v smeri Zaplanine do prelaza Presedle. Pod Presedlami se desno odcepi gozdna cesta proti Grašinarju od tam je le še par korakov do razpotja pod Krvavico, kjer bomo zavili desno in nadaljevali do Guneta, ter se pri kmetiji usmerili desno pod Gunovo glavo proti Sv Primožu. Od tu se bomo po markirani stezi spustili v Razbor in naprej do Zaloke, kjer bo po približno 4 do 5 urah prijetne hoje zaključek pohoda okrog 13,00. Pohod bo tudi voden. Vabimo vse naše pohodnike, ki se naših pohodov redno udeležujejo in vse tiste, ki se še niso, da se nam pridružijo in, da skupaj spoznavamo Čemšenik malo drugače! Predsednica TDČ Stanislava Radu novi ć PneDseDniK SLS Raoovan Žeiuav v Zasavju M petek, 30. julija 2010, je Zasavje obiskal predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Radovan Žerjav z ekipo. Prisostvoval je sestankom Osnovnih organizacij SLS v Trbovljah in Hrastniku. /"\bisk je bil del aktivnosti stranke v^ob prihajajočih volitvah županov, občinskih svetov in Svetov krajevnih skupnosti. Po trenutnih podatkih bo tokrat imela stranka SLS kandidate za župane v 120 občinah, pred štirimi leti jih bilo 96.. In kaj je novega v Zasavju po obisku predsednika stranke SLS? V Trbovljah je postal novi predsednik 00 SLS Trbovlje Jakob Verk ml., ki kmetuje na 30 ha v Knezdolu pod Sv. Planino. Izbran je tudi podpredsednik Karl Drago Grešak, izvoljen pa je tudi nov upravni odbor. Mag. Radovan Žerjav se je dolgoletni predsednici Joži Ložak zahvalil za predano delo v preteklih mandatih. V Hrastniku so se člani 00 SLS Hrastnik zbrali v Zasavskem gurmanu. Tam jih je pričakala razstava kmečkega orodja, ki je sofinancirana s strani evropske unije. To je bila vzpodbuda za odprto razpravo prisotnih. Izvolili so predsednika Alojza Čebina, podpredsednika Alojza Gričarja in Franca Markelja ter nov upravni odbor stranke. Ko so člani in članice SLS odhajali proti domu, je bila že tiha noč, le dežne kaplje so padale na zemljo. »Vesel sem dežja, sedaj bodo naše zasavske planine in doline spet lepo zelene in živino bomo lahko poslali na pašo« so bile besede kmetovalca ob slovesu. 10. KOLesaitsi« vzpon na Zasavsico Svero goro Kolesarski klub Zagorska dolina vabi na tradicionalni 10. kolesarski vzpon na Zasavsko Sveto goro v soboto, 7. avgusta 2010. Qredprijave, ki jih sprejemajo na r www.kolo, so do vključno 6. avgusta brezplačne, prijavnina na dan vzpona bo 10 C. Prijaviti se bo mogoče na INFO stojnici v parku v centru Zagorja pri tržnici od 14.00 do 15.30 ure. Start bo ob 16.00 uri s parkirišča Pizzerije Ašič. Skupina se bo podala najprej na atraktivno vožnjo po Zagorju, sledil bo leteči start z Župančičeve 2 v Zagorju (TinglTangl) en km od tržnice. Kolesarje bodo razvrstili v pet kategorij: otroci do 15 let, moški do 25 let, moški do 45 let in moški nad 45 let ter enotna ženska kategorija. Trasa je dolga 13 km jn vodi od Zagorja do Čolniš, Kala, Šentlamberta, in Brezovice do cilja - koče na Zasavski gori, kjer pričakujejo vse kolesarje do 17.45 ure. Povratek v Zagorje sicer ni organiziran, priporočajo pa skupinski odhod ob 17.45 in zbor v Zagorju Pod uro, kjer bo slavnostna objava rezultatov in podelitev nagrad. KK Zagorska dolina IZPUŠNI LONCI IN CEVI _______PROIZVODNJA IN MONTAŽA_ Xammracßfint JAjjgjy 'asm MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO /fak«: 03 5725 106. mobi: 041 508 655 Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 -if] GSM: 041 681-584 ali 041 765-113 r?|/| ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV > etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 j JAV/p, Zasavc.p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 IV j Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... Podjetniški kotiček Irene Meterc Spletno orodje za informacije o intelektualni lastnini Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je odprla dinamično informacijsko orodje WIPO GOLD za centralni dostop do informacij s področja intelektualne lastnine. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je na spletnem naslovu: www.wipo.int/wi-pogold/en/ odprla dinamično informacijsko orodje WIPO GOLD za centralni dostop do informacij s področja intelektualne lastnine. Dostop do orodja je brezplačen in prosto dostopen preko spleta. S tem so omogočili hiter in lahek dostop do široke zbirke podatkov o intelektualni lastnini na enem mestu. Omenjeno orodje zajema podatke o: • tehnologijah, • blagovnih znamkah, • modelih, • statistične podatke, • svetovnih standardih, • zakonskih aktih in drugem. Cilj, ki ga je želel doseči WIPO z vzpostavitvijo tega orodja je predvsem zoženje vrzeli znanja s področja intelektualne lastnine v globalnem smislu in boljši pretok informacij s tega področja. Evropska komisija pripravljena na sprejetje enotnega patenta EU Z uveljavitvijo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih je za vse poslovne objekte obvezno imeti ločen transakcijski račun za poslovanje podjetja. Utemeljenost te določbe zakonodajalec utemeljuje s potrebo po zagotavljanju informacij v zvezi s poslovanjem in transparentnosti poslovanja, predvsem pa z enakostjo obravnave fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, s pravnimi osebami z vidika javnosti podatkov o transakcijskih računih. Še vedno veljajo primeri plačil, ki jih ni potrebno nakazovati na transakcijske račune. Sem sodijo tudi plačila poslovnih subjektov za dobavljeno blago in opravljene storitve, če posamično plačilo ne prese- ga 420 eurov. Omejitev posamičnega plačila za največ 420 torej ostaja v veljavi. V zvezi z obveznostmi ponudnikov plačilnih storitev in subjektov vpisa v sodni registre novela ZDavP-2B tudi določa, da se bodo nekateri podatki, ki se zbirajo o poslovnih subjektih, zbirali tudi o fizičnih osebah. Ponudniki plačilnih storitev tako davčnemu organu pošljejo podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih na teh računih, na posebno zahtevo davčnega organa pa tudi podatke o odlivih. Ta določba se začne uporabljati najpozneje 1. januarja 2015. Z enim klikom do hitrih odgovorov na pravna vprašanja V Evropski uniji je začel delovati portal e-pravo-sodje, ki na spletnem naslovu: https://e-justice. europa.eu omogoča dostop do hitrih odgovorov na najrazličnejša vprašanja o pravnih predpisih in praksah v državah članicah unije. Več kot deset milijonov državljanov, ki so vsako leto vključeni v čezmejne sodne postopke, bo do informacij s področja pravosodja zdaj lahko dostopalo z enim samim klikom, medtem ko sedaj pridobivanje teh informacij lahko traja tudi več tednov. Portal e-pravosodje je tako pravi naslov za Slovenca, ki potuje po Nemčiji in potrebuje odvetnika, ali slovenskega podjetnika, ki želi pridobiti podatke iz madžarske zemljiške knjige, ali slovenskega sodnika, ki ima vprašanje v povezavi s španskim sodnim sistemom. Spletna stran se bo sproti dopolnjevala in posodabljala, način zagotavljanja pravnih informacij in nasvetov za uporabnike pa bo sčasoma standardiziran. Državljani, odvetniki ali podjetja bodo dobili odgovore na vprašanja v svojem jeziku. Podjetja bodo lahko dostopala do registrov plačilne nesposobnosti. Odvetniki, notarji in sodniki bodo lahko uporabljali pravne podatkovne zbirke, vzpostavili stik s kolegi preko pravosodnih mrež ter poiskali informacije o izobraževanju v pravosodju in o organizaciji čezmejnih videokonferenc. Podjetjem portal omogoča dostop do registrov plačilne nesposobnosti in zemljiških knjig ter informacij o pravu, ki se uporablja, in o čezmejnih postopkih. Akcija Izžreban nagrajenec: Marjan Šanc Kešetovo 4, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1 ;8S|?Mrest SS?Mrest I Mrcin ncvlodnih orgonizooj Zmavja Mroža ncvlodmh organiracij Zoiovia GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA i ZASAVSKE REGIJE i 16/2010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi ^ Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. D0B-SL0 Skupina za samopomoč Zasavje, 244 glasov 2. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, 211 glasov 3. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje, 53 glasov 4. Društvo invalidov Zagorje, 39 glasov 5. Turistično društvo Čemšenik, 30 glasov 6. Društvo prijateljev mladine Trbovlje, 26 glasov 7. Društvo invalidov Trbovlje, 20 glasov 8. Društvo upokojencev Trbovlje, 18 glasov 9. Turistično društvo Hrastnik, 10 glasov 10. Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje, 10 glasov 11. Društvo vojnih invalidov Zasavje Trbovlje, 6 glasovi 12. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje, 2 glasova 13. Turistično društvo Trbovlje, 2 glasova 14. 12. Društvo osteoporoze Trbovlje, 1 glas Nai prostovoljci: 1. Tončka Odlazek (DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) 241 glasov 2. Leon Janežič (DMSNV) 214 glasov 3. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 51 glasov 4. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 39 glasov 5. Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) 34 glasov 6. Rudi Janežič ( Društvo invalidov Trbovlje) 22 glasov 7. Olga Špajzer ( Društvo upokojencev Trbovlje) 19 glasov 8. Mojca Grden ( medgeneracijsko društvo »srečno« Zagorje) 10 glasov 9. Mojca Greben (TD Hrastnik) 10 glasov 10. Zvone Tahirovič (Društvo vojnih invalidov Zasavje Trbovlje) 6 glasov 11. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 12. Ana Holc (megeneracijsko društvo upanje ) 2 glasova 13. Ladislava Medvešek ( društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas H__________________________________________________________________P r — — — — — — — — — — — — I čj&Mrest I Mrežo ncvlodnih orgonizoclj Zcnovja ' GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE i 16/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi ^ Mrest Društveno za avc Kopitrik vasi na Dvassero popoLone ob ciTnaH Koča na Kopitniku med tednom sicer sameva, vendar pohodniki radi posedijo ob njej, saj ima udobne klopi za počitek, privlačno za poglede pa je lepo negovano cvetje. i Aanj samotno /Vibo v soboto, 7. avgusta 2010, ko prireja PD Rimske Toplice dvajseto popoldne ob citrah. „Tudi tokrat bo strokovni vodja Peter Napret, profesor violine, ki že vsa ta leta skrbi, da ljudje radi prihajajo na glasbeno prireditev od blizu in daleč,“ so povedali organizatorji. Letos bodo popoldne popestrili člani ansambla Kvinton, za hrano in pijačo pa bodo poskrbeli člani PD. Za pohodnike bo na voljo tudi priložnostni žig. Za informacije lahko pokličemo na : 040 606 071. Besedilo: Fanči Moljk Slika: Vesna Babič InvauDi se PMPRavijajo na RecusKO Teicmovanje v pi Kanu \/prostorih Porto puba dvakrat tedensko trenirajo v pi-V kadu tudi hrastniški invalidi. „2. oktobra 2010, bo regijsko izbirno tekmovanje za državno prvenstvo - tokrat v Hrastniku,“ so povedali na četrtkovem treningu, kjer se jih zbere navadno od dvanajst do dvajset članov. Lani so bili v Radljah ob Dravi drugi v državi, zato bi radi letos svoj uspeh vsaj ponovili. Držimo pesti! Veseio DRUženje za mLane ZacoRiane Društvo prijateljev mladine Zagorje je v dneh, ko Občina Zagorje praznuje, posebej poskrbelo za zabavo in razvedrilo mladih. Veselo dopoldne na tržnici Zagorje z »Jumicar« za otroke od 7-12 let, pripravljajo v soboto, 7. avgusta, skupaj z »Malo šolo poslikave obraza« za mamice in otroke (PRIJAVA)! Tečaj bo vodila Alenka Peternel. Sledila bo predstava za otroke JABA-DABA-DU, »Čarodej Toni« v izvedbi Tonija Mežana. Popoldne bo veselo, vroče popoldne na napihljivi blazini in poslikava obraza z mojstrico Alenko Peternel in animator na hoduljah in prvak v vozlanju balonov, Niko Fritz, nato pa sladkanje z županovim sladoledom. Vse to pred tržnico in v mestnem parku. V četrtek, 8. avgusta je na vrsti izlet na Štajersko v »Bumbar park« za otroke od 7-12 let in »Pustolovski park« za otroke, starejše od 12 let. Za izlet so potrebne prijave. V soboto, 14. avgusta so vsi mladi in stari vabljeni v letni kino na igrišče Partizana, ob 21.00 in v ponedeljek, 16. avgusta in torek, 17. avgusta vsi na plezanje v Športno dvorano Zagorje pod mentorstvom Martina Koncilja. Počitniško druženje so bo dogajalo v četrtek, 17. avgusta na lutkovni delavnici v OŠ I. Skvarče v Zagorju pod vodstvom mentoric Katje Peterlin in Petre Rome. Za vse dodatne informacije o programu poletnih aktivnostih in izletih so vam na voljo na GSM 041 699 412, PON-PET, od 8. do 12. ure. Program je objavljen tudi na spletni strani www.zagorje.si, in na ETV. MaH Društveno Sre proti mučenju živau? Potem lahko napravite nekaj konkretnega. M knjižnici Antona Sovreta zbirajo podpise za spremembo zakona proti mučenju živali vsak dan v času odprtja. Upam, da se bo zbralo veliko podpisov, je dejala Vanja Gomlar, ki je akcijo v hrastniški knjižnici sprožila. Okrepčevalnica hišnim ljubljenčkom na Petrolu njem prijetnega ozračja oblikujejo odnos, v katerem se stranka s svojim hišnim prijateljem počuti pri njih dobrodošla. Bencinski servis Črnomelj II se nahaja v Beli krajini na obrobju mesta Črnomelj, katera cesta pelje turiste v polletnih mesecih na dopust v srednjo in južno Dalmacijo. Vredno posnemanja tudi v Zasavju! Besedilo in slike: F.M.,Polona Potrč Šerventič in Tomi- Qoletje je čas dopustov, tako da ljudje veliko potujejo F proti morju tudi s svojimi štirinožnimi prijatelji. Ob razmišljanju, kako bi najbolje poskrbeli za njih, so se na Petrolovem bencinskem servisu Črnomelj II odločili, da postavijo okrepčevalnico za hišne ljubljenčke. »Opazujemo, da je takšnih malih obiskovalcev na našem bencinskem servisu vse več. Zavedamo se, da tudi oni potrebujejo oddih, svežo vodo in ustrezno senco,« je dejal poslovodja Matjaž Peršič in dodal, da z ustvarja- »ZLara POROKa« llrastniški župan Miran Jerič je limel posebno slovesno priložnost, da je po petdesetih letih zakona, ki sta ga sklenila 9. julija 1960, ženin Franc Močilar, rojen 22.11. 1936 in Angela Močilar, rojena 25. 5. 1936, 17. julija letos,ponovno potrdil njuno zaobljubo. Zakonca stanujeta na Prtizanski cesti 70, na Dolu pri Hrastniku, za priči na zlati poroki pa sta izbrala Jurija Mo-čilarja in Marka Močilarja. V matično knjigo je dogodek zabeležil Rok Jenko. Iskrene čestitke! Nušm STOPen rojstri oan Trboveljčani smo veseli, ko srečamo ali slišimo dobre novice o Ani Mariji Kern, po domače Nuši, ki je 28. julija praznovala svoj stopeti rojstni dan. in da so se imeli neizmerno radi. Danes sta živi še njeni dve mlajši sestri, dvaindevetdesetletna Julči in oseminosemdesetletna Toni. Zadnji julijski dan je skupaj z domačimi praznovala rojstni dan pri Martinu. Ob njenem prazniku so ji čestitali domači, prijatelji, sosedje, podžupan Mitja Rozina in predstavniki Krajevne skupnosti, v avgustu pa je obljubila, da bo šla na kosilo z županom. Naj zaželimo Nuši še zdravja, zadovoljstva in sreče do naslednjega rojstnega dne, ko se gotovo spet srečamo! Že osem desetletij je doma v Trbovljah, a se v njenem govoru sliši rodni, ljubljanski naglas. Kljub častitljivim letom, bi jo lahko zlahka pomladili za kakšno desetletje ali več, ker se dobro drži. Še vedno je urejena, komunikativna, hudomušna... Oprano perilo obesi, pobere in zlika, zelo rada pa šiva, da je vse tako kot je vajena. Velikokrat pove, kako se je preživljala njihova številna družina, kjer je bilo deset otrok, v Tobačni tovarni pa je bil zaposlen oče. Še danes pove, da niso bili nikoli lačni, saj so bili zadovoljni že z zabeljeno polento. Spoštljivo govori o svojih starših, čutiti je, da je bila družina zelo povezana 0 •* , rv Da je v dobri formi pove dejstvo, da je vesela vsakega obiska posebej, z vsakim rada poklepeta in nazdravi. Rada se pohvali, da je včasih veliko kvačkala, reševala križanke, brala ... Še vedno trdi, da brez dela ne more biti. Res ne zmore več sama narediti vsega, a pomivanje in brisanje posode nerada prepusti komu drugemu. Besedilo in slike: Irena Vozelj Itl. RQjSTni dan iRBO^eučanife Ane Waniae Kenn Častitljivih 105 let 28. julija 2010 praznovala Ana Marija Kern. v "Te od njenega 100. rojstnega dneva se v poletnem času sreču-Z_jeta z županom občine Bogdanom Barovičem. Odvisno od Nu-šinega, kot jo kličejo domači, zdravstvenega stanja, se videvata na kosilu v lovskem gradiču ali pri njej doma. Volje do življenja, četudi malo slabše sliši. Veseli se srečanja z Tokrat jo je na domu obiskal podžupan Občine Trbovlje Mitja županom) kj jj t0 pot zaradj dopusta nj mogel čestitati. Na kosilo Rozina, predstavniki občine in predstavnica Krajevne skupnosti se bosta odpravUa v avgustu Franca Fakina. Pridružile so se tudi Nušina hči, vnukinja in sinova želimo jj še mnogo zdravja in zadovoljstva! zena. Gospa Ana Marija je se izredno čila, bistrega duha in polna Besedilo in sliko: Občina Trbovlje V petek, 16.7.2010, je v Čečah potekala uradna otvoritev zeliščnega vrta pri Cvetki Kovačič. k la otvoritev vrta so povabili dr. Rodeta, ki na slovenskem IN velja za velikega strokovnjaka na področju zelišč. Predstavil je pomen zelišč, kakršnega so imela v preteklosti, kako so jih gospodinje vzgajale in uporabljale v svojem vsakdanu. Obiskovalci so Izvedeli veliko zanimivih podatkov, kot, zakaj je rožmarin krasil okenske police (ker odganja mrčes), kako gojenje izvesti kar najbolj uspešno, ipd. Razložil je pomembnost vrnitve zelišč v uporabo, kot tudi prednosti takšnih vrtov. Zeliščne vrtove, kot je vrt Cvetke Kovačič, odlikuje predvsem edukativnost in večja verjetnost pridelka, kot če so zelišča nabirana v naravi. Po njegovem uvodniku je nekaj besed spregovorila še lastnica vrta, Cvetka Kovačič. Prvi obiskovalci so si nato ogledali zelišča, sledila pa je še pogostitev v svežem zavetju sence dreves v bližini. Vrt leži na sončni strani hriba, kjer se pogled razteza preko celotnih Čeč, Mrzlice, Kala vse do hrastniške doline. V vrtu je posajenih preko 40 vrst zelišč, njihova imena, tako latinska, kot slovenska, so predstavljena na tablicah ob posameznih zeliščih. Preberete je mogoče tudi informacije o uporabnosti zelišč, seveda pa na različna vprašanja z veseljem odgovarja lastnica vrta. Vrt je odprt za obiskovalce, tako posameznike, kot za večje skupine, zaželena je le predhodna najava. V kratkem bodo na voljo tudi prvi produkti z vrta (različni čaji, mazila, ...). Za vsa vprašanja lahko pokličete lastnico na telefonsko številko: 031 235 610. ^RajP/Trl M času šolskih počitnic, ko povsod v vseh javnih zavodih zaradi dopustov in premajhnega obiska zapirajo vrata, v Mladinskem centru Litija ni tako. \ /sako leto od ustanovitve dalje pripravljajo bogat počitni-V ški program za mlade. V tednu od 19. do 23. julija 2010 so na prvi mednarodni izmenjavi gostili italijanske ustvarjalce grafitov iz društva Associazion Macross iz Trsta in Gorice ter 11 slovenskih. V tednu dni so poslikali podporno betonsko steno železniške proge med Zgornjim Logom in Gradcem v Litiji, podhod železniške postaje Litija in betonsko steno med Agro-marketom in Tenis klubom As ob Savski cesti v Litiji. Skupaj je to skoraj 300 metrov betonskih sten. Med vsemi poslikavami izstopa podhod železniške postaje Litija. Obiskovalci lahko vidijo portrete gostjučih umetnikov, ki predstavljajo čakajoče potnike na vlak. Vlaki po stenah pa vozijo prot izhodu, kjer je ogromen, hipotetičen obraz Afričanke. Ta simbolizira okno v svet. Delavnico je finančno podprla Evropska skupnost iz sredstev programa Mladi v akciji. Besedilo in slika: ŠkL ÜjIMU 'ijtj (iße.iriQ, v UiiMUjiifi# f jt Wf -r1- »A v Ukrajino greste?« smo bili deležni pred odhodom pol pomilovalnih, pol začudenih vprašanj. In potem so padale bedastoče o Ukrajinkah, kaj več pa že I ne. Na Černobil, ki se je zgodil na tem ozemlju, se nihče ni spomnil. Prav tako ne na Karpate, od koder naj bi po nekaterih teorijah prišli naši praprapra dedje. In prav v gozdne Karpate je nekaj čez štirideset popotnikov - planincev od Brežic do Litije - zanesla pot v dneh od 16. do 25. julija 2010. Prvih nekaj dni smo osvajali hribe, potem pa spoznavali še druge zanimivosti te lepe dežele z vodnikom Damjanom Končnikom iz Topolščice. V našo skupino ga je povabil Janez Levstik iz Sevnice, vodja te odprave. Damjanu pa se je v UA priključil mladi Ukrajinec Ostap, ki se preživlja s planinskim vodenjem. Kot profesor športne vzgoje bi imel le 150 evrov plače. Odlična vodstvena ekipa. In kaj naj rečemo v dveh stavkih o tej največji evropski državi s skoraj petdeset milijonov prebivalci in tridesetkrat večjo površino kot Slovenija? Predstavlja mejo (ukrajina) med Evropo in Centralno Azijo. Bila je tudi križišče med Baltikom in Črnim morjem in je veljala za eno najbolj razvitih, a izkoriščanih in zatiranih držav Sovjetske zveze. Kljub krvavi zgodovini je ohranila svojo kulturo, kar smo opazili v odlični kulinariki, arhitekturi pa tudi v muzejih. Urejeni so, ljudje pa jih radi obiskujejo. Revščina, velike socialne razlike in korupcija po osamosvojitvi, ki je nastala leta 1991, po razpadu SZ, ostajajo. Spremenila se je le politična elita. Vendar tako velike države ne gre prezreti. Ima bodočnost. Tudi v turizmu, ki je trenutno še v povojih. Skoraj nobenih Kitajcev in Japoncev še nismo srečevali. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Našega Petra Ki mm f 'r r -r M- -T,, r. ^ V avstro-ogrskem hotelu Ozgöroda teče kisla voda Kaša je pogosto na jedilniku že za zajtrk Običajna scena na ulici Naj bodo Ukrajinci leta 2012 uspešni! TRBOA^eUSKI ZLaTli maTunao/if! pri tipapu Ponovno je trem četrtošolcem srednjih šol v Trbovljah uspel izjemen uspeh na maturi. Monika Hribar, STPŠ Trbovlje, Urša Klinc in David Rajh, GESŠ Trbovlje so zlati maturanti 2009/2010. poseben sprejem zlatim maturantom I je, kot vsako leto, pripravil župan občine Bogdan Barovič. Dvema trboveljskima maturantkama in enemu maturantu je uspelo na maturi doseči najvišje število točk in tako postati »zlati maturant-ka«. V sredo, 21. julija 2010, je bil v prostorih občine za dijakinjo Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, ter za dijaka Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, Uršo Klinc in Davida Rajha, poseben sprejem, kjer so prejeli simbolično darilo občine in čestitko župana in z njim in s podžupanom Mitjem Rozina ter predsednikom občinske uprave Borisom Moškonom poklepetali o svojih načrtih za počitnice in o nadaljnjem študiju. Monika Hribar bo nadaljevala študij na Strojni fakulteti v Ljubljani, Urša Klinc, ki je poleg tega, da je zlata maturantka, tudi najboljša v Sloveniji v znanju slovenščine, se je odločila za prevajalstvo. Študirala bo slovenščino, angleščino in nemščino. David Rajh je bil ob slovesnosti že na zasluženih počitnicah, zato ga je zastopala mami, ki je razkrila kar ekstravagantne namene svojega sina. Študiral bo japonščino in geografijo in starši mu bodo pri tem nudili vso podporo. Župan je ob koncu klepeta izrazil upanje, da se kot strokovnjaki vrnejo v Trbovlje. Urško Klinc je sprejel tudi zagorski župan Matjaž Švagan in ji čestital ob uspehu ter predal darilo. Besedilo in slike: Mati, Damir K. Urša Klinc levo: mami zlatega maturanta Davida Rajha Urško Klinc je sprejel tudi zagorski župan Matjaž Švagan .ptlM#. 03 W cJžm 'H 1 w Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03)56 64186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Naša nagrada tokrat pripada Trbovelj-čanki Jožici Hanžič, Kešetovo 7. Upamo, da Jožica ne bo, kot predhodne izžrebanke, spregledala svoje nagrade in se bo hitro javila Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396. Jožica, pohitite, da bomo v naslednji številki lahko na vaših fotografijah občudovali kreacije Studia Las. Še naprej pričakujemo vaše kupone, ki jih boste poslali na naš naslov: Za-savc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. In veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:___________________ Priimek:_______________ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Telefon:___________ /* N GraFiKa v^zgracer ajnBRQzije v, Evmmmm Občina Zagorje ob Savi se je v teh dneh odločila za odstranjuje pelinolistne ambrozije, ki se je začela razraščati v zagorskem Europarku. re za invazivno tujerodno rastli- . no, o kateri v okviru EU v zadnjih letih poteka razprava o skupnem pristopu k ureditvi in pripravi ukrepov za njeno zatiranje. Po oceni alergologov je v Sloveniji na cvetni prah ambrozije občutljivih več kot 30% alergikov. Cvetni prah pelinolistne ambrozije je eden najmočnejših poznanih alergenov, poznane so tudi navkrižne reakcije z drugimi alergeni. Alergiki, občutljivi na cvetni prah ambrozije, pogosto obolevajo za alergijskim rinitisom, rinokonjunktivitisom, astmo, redkejše pa so reakcije v obliki kontaktnega dermatitisa ali urtikarije. Zaradi splošne zdravstvene slike in zaradi velike obremenjenosti okolja v zagorski občini predvidevajo, da je verjetnost navzkrižnih reakcij še večja. Vsi tisti, ki so v skrbeh ali ta nadležna rastlina raste tudi v njihovi soseščini, si lahko njene fotografije ogledate na http://www.furs.si/svn/ zvr/ambrosia_osn.asp, Izvajalci del se zbirajo nad ribnikom v Europarku. Zaradi sušnega poletja rastlina letos še ne cveti, zato je zdaj skrajni čas za njeno odstranjevanje. Po viru: MaH it, OBLermca usTanoviTve RevmsKe pa RTiiafisiia €aTe Qri spominskem pomniku revirski četi, nedaleč od planinske koče, je bil kratek kulturni program, govornika pa sta bila zagorski župan Matjaž Švagan in Miloš Prosenc, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi. Matjaž Švagan se je ozrl na od nekaterih pozabljene vrednote iz naše preteklosti in na težave, s katerimi se borimo v teh časih ter omenil svojo idejo, po kateri bi se morali srečati vodilni ljudje in brez groženj in slabe volje skupaj poiskati enotne smernice in skupno pot iz krize. Organizatorjema Občini Zagorje in Združenju borcev za vrednote NOB Z/S vse pohvale za celotno organizacijo, red na parkirišču in pogostitev pred domom na vrhu Čemšeniške planine. Slike in besedilo: StaR Nedelja, 1.8. 2010, je bila obsijana s soncem, kot se za ta čas spodobi. Na Čemše-niško planino so se na tradicionalno srečanje ob 69. obletnici ustanovitve Revirske čete napotili številni pohodniki, med katerimi je bilo tudi nekaj pravih korenin, borcev NOB iz celega Zasavja. med pohodniki tudi župan Matjaž Švagan z družino pred domom na Čemšeniški planini Ob 9. avgustu, prazniku Občine Zagorje ob Savi, vsem občankam in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje z veliko optimizma. Občinski odbor Desus Zagorje ob Savi Praporščaki in pohodniki so se napotili proti spomeniku domače dobrote so pripravile Vaške žene tudi ta ni manjkala DSOu1 BDSTP^®) §DW[13QljiM] Koprski slikar Ivan Stojan Rutar, ki od 2. avgusta 2010 razstavlja v galeriji Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, je že od mladih let dalje rad risal in slikal intenzivno pa seje slikarstvu posvetil po upokojitvi. __ van Stojan Rutar je bil rojen v Gorici v Italiji, od ; leta 1966 živi v Kopru. Po njegovih besedah pa mu po letu 1994 pomeni slikarstvo »bistvo življenja«. Vključuje se v različna likovna društva, samostojno pa je prvič razstavljal leta 1995 in od tedaj dalje sodeluje na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je že na 160 skupinskih razstavah, imel 85 samostojnih in se udeležil 105. Ex tepor v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Je prejemnik Zlate palete, 8 certifikatov kakovosti in 27 priznanj in nagrad. Slikarski svet I.S.Rutarja zaobjema splošno priljubljene motive, ki omogočajo barvno sprostitev - tihožitja, največ s cvetjem, privlači pa ga tudi krajinarstvo. Razstavo si je mogoče ogledati v teku delovnega časa uprave TKI. Besedilo: MaH Slike: Vukas, I.S.R. Pet, Bom, DOKten Bom živgl... To so besede Ladka Korošca, ki jih je Rudi Medved s sodelavci v sodelovanju s Fundacije Ladko Korošec in Koroščevo družino, uporabil kot naslov knjige o življenju in delu priznanega opernega pevca rojenega v Zasavju. 3. avgusta je ob večerni slovesnosti interpretacijah »buffo vlog« (Kecal v Matjaža Švagana in predsednika v zagorskem Delavskem domu oživel Prodani nevesti, Don Bartolov Seviljskem Fundacije Janeza Lipca popestrila MPZ spomin na slavnega rojaka opernega brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, Ladko Korošec in priljubljeni Slovenski pevca Ladka Korošca, na 90 - letnico Don Pasquale v istoimenski operi). Zelo oktet, njegovega rojstva. odmevno je bilo njegovo sodelovanje V svoji pevski, v glavnem operni, z beograjskim basistom Miroslavom Slike in besedilo: StaR karieri je odigral več kot 100 različnih Čangalovičem v Massenetovi vlog. Najbolj se je vtisnil v spomin po operi Don Kdhot. Korošec je bil trikratni dobitnik Prešernove nagrade. Najprej je leta 1949 prejel nagrado za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Gaetana Donizettija, leta 1959 za pevski vlogi Sancha Pansa in Don Pasquala. Leta 1978 je bil nagrajen za operni pevski opus. Deset let pozneje je prejel še Bettetovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije, ki velja v Sloveniji za najvišje priznanje za umetniške dosežke v glasbi. Večer sta po pozdravnem govoru zagorskega župana iz spominske sobe Ladka Korošca knjiga o umetniku Kulturna MeraL «Ramp 2010 Na zasavskem metal festivalu. Metal Kramp Z010, ki bo 3, in 4. septembra 2010 v Kotrede-žu pri Zagorju festivalu, bodo nastopili Wild Child in Infidia ter Sarcasm. "Tačetki skupine Wild Child segajo v januar 2009, ko Z-so fantje prišli na idejo, da bi ustvarili bend, v katerem bi ustvarjali skladbe podobne tistim, ki so jih v osemdesetih igrale rock skupine Guns n’ Roses ali Whi-tesnake. Zasedbo sestavljajo Lexy Wild (vokal, kitara), Blacky Wild (kitara), Z.Z. Wild (bas) in J.J. Wild (bobni). Po lepem številu koncertov v Sloveniji band pravi, da je odziv publike fantastičen. Na živih nastopih z izjemno dobrim vokalom in imidžem fantje popeljejo občinstvo v dobra stara 80. leta, v katerih je nastal pravi stadionski glam metal in ko nikoli ni bilo preveč zebrastih in tigrastih vzorcev ter laka za lase. Pred kratkim so fantje posneli demo z naslovom Wild Demo CD 2009, na MySpaceu jih najdete na naslovu http:// www.myspace.com/bandwildchild. Infidia so šestčlanska slovenska skupina, ki igra melodični metal in rock. Nastali so leta 2004, band pa sestavljajo Tina Kič (vokal), Katja Sevšek (klaviature), Andrej Lebar (kitara), Uroš Eršte (kitara), Miha Ozval-dič (bas) in Sašo Corso (bobni). V letih obstoja so svojo avtorsko glasbo predstavili na množici koncertov. Leta 2007 so izdali EP Led By The Light, ki je doživel dober sprejem pri poslušalcih in dobil pozitivne kritike. To je band spodbudilo k snemanju svojega prvega albuma Reflections, ki je izšel leta 2009. Na albumu so šli Infidia korak dlje - v svojo glasbo so vključili simfonične vložke in zborovsko petje, kar ob izjemno čvrstem zvoku ritem sekcije, melodičnih in milozvočnih kitarskih harmonijah ter ženskemu rock vokalu deluje enkratno. Med ljubitelji težje glasbe so se v preteklosti po forumih pogosto kresale debate, kako bi označili glasbo skupine Infidia. Čeprav jih je nekdo označil kot »pussy metal with balls«, je po mnenju nekaterih vsak band, kjer igra kitarist Uroš Eršte, težak oz. heavy sam po sebi. Pridite na Metal Kramp in si oglejte Infidio v živo, več o njih pa lahko najdete na naslovu http://www. myspace.com/infidia. Začetki thrash metal banda Sarcasm segajo v davno leto 1987. Vmes se je postava zamenjala že nekajkrat, trenutno zasedbo sestavljajo Easy Mucy (vokal), Aleš Blaznik (kitara, ustanovitelj), Klemen Renko (kitara), Jurij Buh (bas) in Aleš Korošec Dime (bobni). Sarcasm so v svoji dolgi karieri igrali na neštetih koncertih. Sicer se neradi hvalijo, vseeno pa si v čast štejejo to, da so v sklopu mnogih koncertov in festivalov igrali ob strani velikanov kot so Motorhead, Slayer, Sepultura, Kreator, Anthrax in drugih. Do danes so izdali šest albumov in en demo, jeseni bodo začeli s snemanjem novega albuma z naslovom Something to Believe in. Ravno zaradi priprav na snemanje se band zadnje čase manj pojavlja na sceni in posveča svoj čas ustvarjanju nove glasbe. Na MySpaceu jih najdete na naslovu http://www.myspace.com/sarcasmslovenia. Na Metal Kramp bodo Sarcasm prišli narediti thrashersko norišnico in obenem dobiti feedback na nove komade. Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. A J Špegu za Taoeja Pnosenca |Xo pripeljete svojega jeklenega Ivkonjička v Servis Malgaj ali ko ste poslušali ansambel Ajda in njihovo Deklico, ali če greste poslušat danes Folk idole, boste lahko spoznali njihovega pevca Tadeja Prosenca. Izlačana, ki ostaja zvest Zasavju, je srečala nesreča pri delu, da mu je ostalo le eno oko. To mu je dalo novega poleta, da se je odločil za življenjsko pot, kjer je manjša verjetnost poškodb. Danes je ponosen očka hčere Tise, ki jo nadvse rad razvaja. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Otroštvo... Ja, moje otroštvo je bilo zelo pestro, večkrat precej pretresljivo... in večji del tega ne bom pozabil nikoli, saj smo bili, kljub temu, da naši družini v življenju ni bilo postlano z rožicami, vedno dobri prijatelji, dobra klapa, vedno smo se radi vračali domov. V obdobju mojega ranega otroštva sem bil najmlajši od otrok, imam starejšo sestro in še malček starejšega brata, kasneje pa je v gnezdo priletela še mlajša sestra... Družina je bila številna, kljub temu, da smo večino mojega otroštva preživeli brez prave moške roke v družini. Mami je bila samohranilka in še danes ji priznavam sposobnost čarodejstva... Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Odgovor na takšno vprašanje je lahek. V drugem razredu osnovne šole me je učila »turšica«, ki je zelo razumela, vsaj zdi se mi tako, okoliščine, v katerih sem odraščal. Bila je zelo razumevajoča, skrbna in pripravljena potolažiti dečka, kakršen sem takrat bil. Še danes sem ji hvaležen za to. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Na kratko? Drugače pravzaprav ne gre, ha, ha, ha... No ja, po opravljeni osnovni šoli sem opravil sprejemne izpite v takratnem Tacnu za poklic miličnika oz. policista, zaradi določenih stvari, ki so se vlekle iz preteklosti, pa šolanja nisem nastopil. Zaključil sem srednjo kovinarsko v Trbovljah za ključavničarja, kasneje Trgovsko šolo in EKT v Litiji, v Trimu Trebnje, kjer sem bil kratek čas zaposlen, pa sem opravil šolanje za stavbnega kleparja/monterja. Torej, kar nekaj poklicev sem si pridobil, noben pa mi pravzaprav ne ustreza. Škoda, da nisem policist ha, ha, ha... Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Presenetilo me je pravzaprav življenje samo in razplet tega. Neizmerno sem vesel, da sem že davno nazaj spoznal življenjsko sopotnico, pred letom in pol se nama je pridružilo najprijaznejše in najbolj sladko bitje na tem svetu, hčerka Tisa. To štejem za moje največje življenjsko presenečenje, darilo in uspeh... Zelo ju imam rad, pravzaprav neizmerno. In največje razočaranje zame bi bilo, če mi življenje vsega tega ne bi podarilo. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne! Pot bi vsekakor ostala takšna, kot je. Če bi mi to vprašanje postavili pred desetimi leti, bi najbrž odgovoril drugače. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nepozabnega? Veliko nepozabnih stvari se mi je zgodilo. Ne morem pozabiti Spegu poškodbe očesa, ki se mi je pripetila leta 1995, saj me ta vedno opominja nase... Nikakor pa to ni negativna izkušnja, s svojo okvaro živim normalno in jo jemljem, kot šolo za vsak naslednji korak.... Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Moj dan je zapolnjen z ogromno čudovitih stvari. Že od prvega trenutka, ko odprem oči... Potem večji del dneva služba, ki mi ponuja veeeelikooo stresa zaradi dela s strankami in odlične sodelavce, zaradi katerih se vedno znova rad vračam na delovno mesto. Vendar pa po koncu delovnega dne vedno rad pridem domov, kjer doživljam naj lepše trenutke dneva in življenja sploh. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Ukvarjam se z glasbo, trenutno sem v ponovnem zagonu in dobivam nov zalet. Sprostim se takrat, ko se dobim s fanti iz skupine, kakšno rečemo, kakšno odšpilamo, kakšnega spijemo... in takrat so vse težave nekje stran... Sprostim pa se tudi ob vikendih pri hišnih opravilih... malo sesanja, likanja, odprava plevela in to... to delamo vse punce, mar ne .-) ? Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Lahko rečem, da smo z družino po- gosto z doma. Včasih izlet, trgovinski centri, pač moderni izleti. Letni dopust je obvezen. Nekajkrat pa sva bila s partnerko, pred rojstvom hčerke tudi v tujini. In o tem spet razmišljava in se veseliva, da bomo to doživljali v troje. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Upam, da večina. Ne vidimo se dosti in ne slišimo prav pogosto. So pa to še vedno prijatelji za katere vem, da se lahko ob stiski zanesen nanje. In oni name. Kje se srečujete s kulturo? Predvsem je to glasba. Veliko se ukvarjam z glasbo, ustvarjanjem te, pisanjem besedil in aranžiranjem. Zdaj sicer malo manj, vendar pa redno in kar dosti nastopamo... Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ničemur se ne izogibam, sem zelo priden in primem za vsako delo. Res rad likam, ker takrat poleg tega gledam TV in ne razmišljam prav veliko. Moja draga bi zdaj pripomnila, da sem kot fikus. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Kdor je z malim zadovoljen, veliko nikoli imel ne bo! Nikoli nisem bil zadovoljen z malenkostmi, zato sem dobil veliko. Ne govorim o materialnih dobrinah. Imam partnerko, katero bi izbral vedno znova in hčerko, ki je najlepši okrasek mojega življenja. In verjemite, ne bi si mogel želeti več. Špegu postavila: Irena Vozelj, Slike: arhiv Tadej P. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Oh ja... predvsem brez položnic ! Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Zasavje bo na vseh nas pustilo svoj pečat, tako pač je... nikoli pa ga ne zatajim. Zasavci smo mogoče do neke mere malček čudaški, pa vendar... Ničesar se nam ni potrebno sramovati, smo nadpovprečno delaven narod, za razliko od drugih regij pa mogoče bolj zaprti... Ne vem, v bistvu o tem nikoli nisem razmišljal, sem pa ponosen, da sem Slovenc. Kdo pa ni? GREATEST OF ALL INDIANs ? Semes 101 Scout 1928-1931 INDIAN SCOUT 37GE seRua 101 (mooeL) Lerniic 1929 Tehnični podatki Konstruktor: Charles B. Franklin Motor: 2 cilindra s snemljivima glavama 42, tip »V«, zračno hlajenje, vrtina in gib mm (69,85x77,79); 596.159 cmB, po ena svečka na cilinder, ventili tip Indian, moč 7kW pri 2800 obr/ min, kompresija 4.8:1, na vrhu cilindra se nahaja vijak, skozi katerega se v hladnih dneh vliva bencin za lažji vžig Vplinjač: Schebler de Luxe z nastavitvami PRIME -START-WARM UP-OPEN Sklopka: več ploščna v olju, nožna na levi strani Zavore: spredaj bobnasta, tip INDIAN, premer 7 col, širina 1 cola, (upravljanje na krmilu), zadaj tip INDIAN, ploščata zavora zavira po notranji strani, premer 6 13/16 col, širina 1 3/8 cole (zaviranje z desno nogo) Prenos moči: veriga Stopalke: pregibne stopalke, zgoraj gumirane Menjalnik: 3 brzine 1(low)-nevtral-2(second)-3(high) Sedež: INDIAN tip Mesinger, debelejše usnje, nastavljiv v treh stopnjah, višina sedeža 26 14 inches (66.67 cm) El. napeljava: za evropski trg tip Robert Bosch Magneto-dinamo akumulator 6V 16Ah, za ameriški trg Splitdorf Magnet DU-7 aku. skrbi za napajanje hupe, sp.luči (tip Bullet), zadnje luči Teža: 165 kg Medosna razdalja: 1,45 m Rezervoar: za gorivo 10,96 litra, za olje 2,96 litra Max. hitrost: 115 km/h, predelan motor 160 km/h Barvni toni: standart Indian red z zlatimi črticami, po naročilu dvobarvni ton z zlatimi črticami (doplačilo za dvobarvni ton je bilo leta 1929 7,5$) Izdelava modela 101: od leta 1928 do marca ali aprila 1931- tri leta in pol Cena novega vozila: leta 1931 2.85$, močnejša verzija SCOU 45 pa 310$) Poraba olja: 0,95 l olja pri hitrosti 48 km/h (zadostuje za 644 km), 0,95 l olja pri hitrosti 80 km/h za 200 km, 0,95 pri 89km/h pa za 160 km. Dodatna oprema (tovarniška): števec za hitrost tip CORBIN (za evropski trg v km/h , doplačilo za števec 17$, nosilec kan-tice za olje, kantica za olje, stojalo JIFFY STANDS, nosilec nad zadnjim kolesom za doplačilo leta 1928 5,5$, hupa - doplačilo 4,5$ leta 1928.... Količina izdelanih mot.koles 37 cu in: 2537 leta 1928, 1679 leta 1929, 824 leta 1930, 715 leta 1931 - skupaj je bilo izdelano 5755 modela 101 Scout 37 cu.in. ZANIMIVOST 1: nepretrgana vožnja brez postanka 20 dni. Prodajalec Indianov W.E.«Si« Dietz na območju Bangor, Pennsylvania je leta 1929 organiziral impresivno vztrajnostno dirko z modelom 101 Scout z bočno prikolico. Team je bil sestavljen iz šestih voznikov in delavcev-pomagačev, ki so dolivali olje in bencin. Na ovalni progi Nazareth Country Fair Ground (dolžina ovala je znašala približno 800 metrov) so vozili nepretrgoma 20 dni. Začeli so 20 septembra leta 1929. Vsak voznik je vozil eno uro, nato pa je počival pet ur. Delavci, zadolženi za dolivanje olja in bencina so to opravili, ko se je motor s prikolico pripeljal mimo s hitrostjo približno 16 km/h. Stopili so v prikolico ali tudi tekli zraven motorja ter dolili olje in bencin. Naredili so preko 200 polnjenj z bencinom ter čez 100 polnjenj z oljem. Izmenjalo se je preko 500 voznikov. Poraba je bila gallon bencina na 49 mil (78,8 km) ter 0,25 litra olja na 110 milj (177,1 km). Prevozili so preko 25.000 krogov. Razdalja je znašala 12.695 milj (20 438,95 km). Zadnje tri dni je deževalo in počasi so dežne kaplje prihajale v magnetnik. Ker se je motor ustavil, je bila s tem dirka zaključena. Ko so magnetnik nato očistili je motor brezhibno vžgal in deloval naprej. Ta podvig je bil za tiste čase hitrejši od avionskega in sicer za 57 ur in 3 minute ter od avtomobilskega za 77 ur in 21 minut. Od te dirke naprej se je razvil izraz »You can t wear out an Indian Scout:«Vozniki pa so pravili »You cant wear out an Indian Scout, or its brother the Indian Chief. They are build like rocks to take hard knocks; it is the Harleys that cause the grief.« ZANIMIVOST 2 Tovarna Indian je že leta 1925 dala eno leto in pol garancije na motocikel. Moto šport ZAČETKI ZGODOVINE MODELA SCOUT Mehanik in razvojnik Charles Gustafson je bil leta 1906 zaposlen pri Reading Standard Motorcycle Company of Reading Pa. V tej tovarni je razvijal preprosti V -twin. Leta 1907 se je pridružil kot asistent Oscarju Hedstromu v tovarni Indian. Skupaj sta razvila Powerplus. Charles B. Franklin je bil bivši dirkač, ki je dirkal z motorji Indian in se jima je pridružil leta 1917. V tovarni se je pod njegovim vodstvom razvijal model Scout in sicer 37ci (600cmm3) leta 1919. Na tržišče je prišel leta 1920 in je takoj postal komercialno uspešen. K uspehu je botrovala njegova preprosta vožnja in vzdržljivost. Scoutova moč motorja je bila presenečenje. Leta 1920 je bil v Avstraliji postavljen rekord v 24 urni vožnji in sicer je prevozil 1 114 milj, kar je bilo 250 milj več, kot ga je imel prejšnji rekorder in to celo z 61 ci motorjem. Leta 1923 je padel tudi rekord od Kanade do Meksika in transkontinentalni rekord. Ta rekord je bil boljši od Excel-siorjevega V tvina 61 ci in od Hendersonovega 80 Ci fourja. Nekaj sto komadov je takoj pokupila policija v Messachusettsu Pennsylvania. Vsi Indian modeli so dobili leta 1924 nove prednje vilice. Snemljive glave na cilindrih pa so se pojavili leta 1925 in sicer pri modelu Scout in pri Chiefu, leta 1927 pa še dva mejnika. Pri enem je bil dodan še večji agregat in sicer 45 ci (750 cmm3) in oba agregata sta bila nameščena v kratkem okvirju. Drugi mejnik se pojavi poleti leta 1928 in sicer model 101. Model 101 Scout je imel daljši okvir, daljšo medosno razdaljo (iz 54 Vi in na 57 1/8 in oziroma 138 cm na 145 cm), nižji sedež (sedaj 26 14 in namesto prejšnjih 28 ), novo sprednjo luč tipa Bullet, krajši rezervoar za gorivo in olje. Pri modelu 101 je bila nova tudi škatlica za orodje, ki je bila postavljena zraven aku.škatlice. S tem so tudi znižali težišče motorja, kar je imelo za posledico boljšo stabilnost in vodljivost..Novi model je dobil tudi prednjo bobnasto zavoro, instrumentna plošča je bila pomaknjena z vrha bencinskega rezervoarja na krmilo, nov je bil tudi amper meter, širše krmilo in daljše stopalke. Po naročilu se pojavi dvobarvni ton (glavnino pa predstavlja Indian red (rdeča) barva). Ker se je leta 1929 zlomila borza, s čemer je padla tudi kupna moč in se je pojavila gospodarska kriza, je bila tovarna prisiljena izvesti radikalne spremembe, kar je pomenilo nič novih modelov, ampak nenehne izboljšave. Tako so model 101 izdelovali do marca ali aprila leta 1931. Sledil je nov model Scouta, vendar pa noben model ni prekosil slave 101. VOŽNJA modela 101 Scout Le-ta ima zelo širok sedež. S tem se zelo strinja vsaka zadnjica, ki sede nanj. Sedež je dovolj širok, prav tako je tudi dolg in na dveh vzmeteh. Vzmeti poskrbijo za čudovito amortizacijo, preseneti pa tudi težišče motorja in razdalja sedeža od tal, ki je majhna, zahvaljujoč vzmetem pod sedežem. V tej poziciji se motor lepo nagiba levo in desno. Preseneča tudi širše krmilo, ki je ravno prav široko in lepo pade v dlani. Pri vžigu motorja je potrebno brcniti dvakrat v prazno, nato se uplinjač nastavi v pozicijo start ter se ga z nožnim vžigalnikom obudi, kar terja malce več moči. Nato sledi pomik uplinjača v pozicijo 'warm up', po ogretju pa v pozicijo 'open'. Motor je glasen, saj imata dva valja kar precejšnjo prostornino. Po ogrevanju sledi vožnja, pri kateri se je najprej potrebno navaditi, da je ročica za plin na levi ročki, sklopka pa je nožna na levi strani, na desni strani pa se nahaja menjalnik. Po stisku noge na sklopki se prestavi v prvo in z občutkom noge popušča sklopko. Po nekaj metrih vožnje sledi isti postopek za drugo brzino in nato še za zadnjo (high). Že po nekaj sto metrih se motor obnaša lepo vodljivo. Njegova stabilnost se pokaže tudi v zidu smrti, kjer uporabljajo prav ta model. Slaba stran agregata je v porabi olja, ampak v tistem času je to bil problem tudi pri konkurenci H-D. Pri daljši vožnji je potrebno voziti s sabo tudi kantico rezervnega olja. Pisec članka je pristaš naravnega mineralnega olja. Originalno priporočeno olje je bilo single-viscosity heavy grade about sixty weight, ampak tega olja se ne da več dobiti. Da pa ni tovarna Indian pozabljena, pričajo tudi motorji, ki jih tudi sedaj, po pol stoletja, še vozijo po celem svetu ljubitelji, ki jih skrbno vzdržujejo in ohranjajo, zato velja pregovor, ki pravi 'OLD INDIANS NEVER DIE'. Besedilo in slike: Vozelj Mitja PlIODO KLUB Porto pub prvi v Evropi Od 19. do 26. junija 2010, je potekalo v Švici ( Leukerbad) evropsko prvenstvo v pikadu liga C, ki so se ga udeležili tudi člani hrastni-škega Pikado kluba Porto pub in zmagali. „Društvo obstaja tri leta, prej smo tekmovali pri drugih klubih,“ je povedal vodja Cvijetin Petrovič. Porto pub jim nudi brezplačno prostore za trening, pa tudi sicer jih poleg Občine Hrastnik in Rudisa Trbovlje sponzorira. Njihovega uspeha se je razveselil tudi župan Miran Jerič in jim ob vrnitvi iskreno čestital. „V Sloveniji so štiri regije, v katerih tekmujejo ekipe med seboj in prve tri gredo na državno prvenstvo, ki je bilo letos v Ljutomeru,“ je dodal Zvone Brčinja. „Ker smo bili državni prvaki, smo se avtomatično uvrstili v B ligo Pikado zveze Slovenije.“ Ekipa je edina v Zasavju, sicer pa sta najmlajša Mitja Klančišar in Andrej Adamič iz Zagorja oziroma iz Prebolda. V ekipi sta še Edin Avdič in Mitar Živkovič. Čeprav bodo v naslednji sezoni tekmovali v hujši konkurenci, računajo na dobre rezultate tudi v prihodnje. To jim ob čestitki za prvo mesto v Evropi tudi želimo! Besedilo in slike: Fanči Moljk Plavanje l