Cfe?  167  fc?O
Medved in lisica.
(Basen.)
^ffilad medved je začel samostojno  svojo obrt in se je oblastno   naselil ^t§S v ma" iam'> odkoder je bil ozek vhod v lisičino.
To pa lisici ni bilo nikakor po volji in gledala je usiljenca po strani, a tudi medved je jel sitnariti, da bi si osvojil ves dom.
Lisica je premišljcvala cel teden, kako da naj se ga iznebi.
0Hej, stričko, dobro jutro! Ali boste danes čez dan spali?"
Medved je nekaj zamomljal.
nJaz tudi ne bom," nadaljuje lisica izredno prijazno. ,,Veste, ogledam si kak pripravnejši dom, ker dobim družino in bi bilo zato  tu  pretesno."
B,Selili se boste?"" začudi se medved, vesel, da se mu rjavka klanja.
BTudi za vas, slričko, ni ta luknja! Pojdite, mogoče tudi za vas dobiva kaj primernega. Prav iskreno bi vam privoščila."
nnRes je. Meni ta luknja nikakor ni primerna,'1 pritrjuje ncizkušeni medved.                                                                                                            ^
BTudi predaleč od vasi je," pripomni lisica. »Giejte, če sem v stiski, pa stopim kar v vas in takoj dobim ali kuro, ali kokota, ali raco, ali pa zajca ..."
n,,Tudi zame ne bi bilo napačno ob slabih časih,"" meni medved in požre sline.
In kosmatinec caplja z rjavko po gozdu.
»Glejte, sosed, tu pod hribom je vas! Sediva malo, da vam nekaj pojasnim. Ali vidite, koliko perotnine je tam doli?"
Medved je sedel in se zagledal v dolino. Lisica pa je brsknila za njim po mravljišču in nato sedla pred medveda.
„Vidite, stričko, tjakaj pridite lahko za sečjo pri belem dnevu, ne da bi vas kdo opazil. Jaz stopim že zdaj dol po malico."
nnln jaz grem s teboj po svojo . . .""
»Prav, prav, stričko ! I—kaj pa vam jel I — kaj pa se tako otepate? I — zakaj se pa tako presedate? Jej — jej — na mravljišču sedite in mravljince ste razdražili!'1
n,,Kak mrčes je to! Svetuj mi hitro, tetka, kako naj se ga iznebim!""
nJej, jej, težka stvar!"   jeclja lisica in se odmika.  ,,Na   tisoče   mravelj je že na vas, \n na stotine se jih je že zarilo v vaš kožuh. Orozno strupen' je ta mrčes, ki vas v eni uri lahko ugonobi!"                                                 ¦
BJoj meni! Otepi mi ga hitro, tetka!""                                                  M
„ Jej, jej! Kako se ga bojim! Ne morem . . .!"                                       ¦
nBSvetuj mi hitro, ali pa mi otepi mrčes!"" zarentači medved.
nJej, jej, stričko, nikar tako ne plešite, če nc, bo strupenina še bolj divja! Čujte, vendar mi je prišlo nekaj na misel. Glejte, tam doli pripravlja človek apnasto kopelj. Malo vroča bo še, kadi se še, ali nič ne stori! Sila je le sila. Tecite tjadol, človek bo pobegnil, ker se vašega rodu silno boji,
:BS   168   ¦L&
vi pa skočite noter čez glavo in se dobro okopljite. Boste videli, ves mrčes bo poginil .. .!"
M>)Kod pa naj tečem?""
nKar naravnost, stričko! Pa nekolikokrat med potom zavpijie, da se vam človek brž umakne ..."
Medved je lomastil čez drn in strn in rjul. Videč, da človek res beži, drvi brez pomisleka do apnice in skoči vanjo.
»Jej, jej, tetka, tetka, kje si . . . ? Nč ne vidim .. .1""
Ljudje so drli skupaj s sekirami in planili po medvedu.
BJej, jej . . . Tetka, pomagaj mi .. . Ubijejo me .. . Jej, jej...!'"1
MTo so zdravniki, stričko!" se zadovoljno nasmeje lisica. BKo boste zdravi, pridite brž gor!"                                                   Zvonimir Masle.