;«u«l|t%u/r«a• • • * republika Slovenija ministrstvo za kulture ISSN 0019-1523 IDRIJSKI RAZGLEDI MESTNI MUZEJ IDRIJA MUZEJ ZA IDRIJSKO IN CERKLJANSKO Izdajatelj in založnik Uredniški odbor Odgovorna urednica Glavni urednik Literarni urednik Urednik likovne priloge Lektoriranje Oblikovalec in tehnični urednik Finančna podpora Tisk Naklada MESTNI MUZEJ IDRIJA Muzej za Idrijsko in Cerkljansko Idrijski razgledi, Prelovčeva 9,5280 Idrija www.muzej-idrija-cerkno.si tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si JOŽEBAVCON SAMO BEVK JOŽE ČAR JOŽE JANEŽ ROBERT JEREB JANEZ KAVČIČ IVANA LESKOVEC KARMEN SIMONIČ MERVIC KLEMEN PUST KSENIJA ŠABEC ANTON ZELENC IVANA LESKOVEC JOŽE JANEŽ JOŽE JANEŽ KLEMEN PUST MILANKA TRUŠNOVEC NANI ANDREJ JENKO, STUDIO NAJ OBČINA IDRIJA TISKARNA DTP d.o.o. 600 IZVODOV Idrija, junij 2007 v tej številki sodelujejo Dr. JOŽE BAVCON, univ. dipl. biol., vodja Botaničnega vrta Ljubljana ALEŠ ČAR, pisatelj, urednik kulture na časopisu Dnevnik Dr. JOŽE ČAR, univ. dipl. inž. geologije, upokojeni profesor Oddelka za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete Univerze v Ljubljani Dr. IGOR DAKSKOBLER, univ. dipl. biolog, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, Tolmin IRMA GNEZDA, modna oblikovalka, profesorica likovne umetnosti, študentka podiplomskega študija grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Dr. ANDREJ GOGALA, kustos, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Kustodiatza nevretenčarje Mag. ANDREJ JAZBEC, restavrator, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica ROBERT JEREB, prof. slovenskega jezika in književnosti, univ. dipl. sociolog kulture, Osnovna šola Idrija IVICA KAVČIČ, univ. dipl. inž. kemije, upokojenka, nekdanja predsednica skupščine občine Idrija JANEZ KAVČIČ, prof. zgodovine in umetnostne zgodovine, Osnovna šola Spodnja Idrija RADICA PAHOR, upokojena učiteljica iz Idrije Dr. RAJKO PAVLOVEC, univ. dipl. inž. geol., upokojeni profesor, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo Dr. MARKO RAZPET, dipl. univ. matematik, Izredni profesor za rnatematiko, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. SANDI SITAR, umetnostni zgodovinar in publicist, Ljubljana TOMAŽ ŠTURM, Zavod za gozdove Slovenija, Ljubljana RAFKO TERPIN, akademski slikar, rovtarski krajinar, upokojenec iz Idrije MILANKA TRUŠNOVEC, univ. dipl. literarna komparativistka in slovenistka, v. d. direktorice Mestne knjižnice in čitalnice Idrija FERDI VIDMAR, upokojeni novinar RTV Koper - Capodistria, Koper ANKA VONČINA, ekonomski tehnik, ljubiteljska botaničarka iz Idrije Dr. TONE WRABER, upokojeni profesor Oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik 10 Botaničnega društva Slovenije, predsednik odbora za znanstveno raziskovalno dejavnost pri reviji Hladnikia, Polhov Gradec PETRA ZAGODA, dipl. etnolog in kulturni antropolog, Zadlog pri Črnem Vrhu nad Idrijo Za vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Uredništvo naproša avtorje, naj oddajajo članke v dveh izvodih, na papirju in v digitalnem zapisu na disketi. Članki naj ne bodo daljši od 10 tipkanih strani. Obvezno naj bo priložen avtorjev stalni in e-poštni naslov ter telefonska številka Vsebina NARAVOSLOVNA DEDIŠČINA O EVROPSKEM POMENU IDRIJSKE NARAVOSLOVNE DEDIŠČINE Ivica Kavčič: Posvet »O evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine« 8 Sandi Sitar: Idrija s postindustrijskega gledišča 11 Jože Čar: Idrijska geološka dediščina evropskega pomena 15 Andrej Gogala: Stenice, pojoči škržati in čebele, opisani v delu Entomologia Carniolica I. A. Scopolija 27 Tone VVraber: Zakaj se Idrija ponaša z naslovom slovenskih botaničnih Aten? 32 Ivica Kavčič: Zaključki posveta o evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine 34 TEHNIŠKA DEDIŠČINA Tomaž Šturm: Izračun volumna vode za klavžami na Idrijskem 36 LIKOVNA PRILOGA Irma Gnezda 39 LITERATURA Milanka Trušnovec: Mesto živega srebra v temeljih idrijske književnosti 51 Aleš Čar: Plastenka Zale 57 POLICE Andrej Jazbec: Marija z detetom iz cerkve Marijinega rojstva na Policah na Šentviški planoti - restavratorski poseg in rekonstrukcija manjkajočih delov 59 Igor Dakskobler: Kratek oris rastja v okolici Polic na Cerkljanskem 66 Jože Bavcon: Poliški šopek 71 VSEBINA IDRIJSKI RAZGLEDI Jože Čar: Geološka zgradba Polic 74 ZGODOVINA Marko Razpet: Jezik starih sejnih zapisnikov 78 SPOMINI Ferdi Vidmar: Bitka na Vojščici - La memoire et lespoire 87 Radica Pahor: Moji spomini na gimnazijo v Idriji v letih 1945 do 1947 90 Rafko Terpin: Terpinova kronika 1935 - 1945 92 ZAPISI Rajko Pavlovec: Skozi okno s Cerkljanskega vrha 99 PREDSTAVITVE Janez Kavčič: Eno temeljnih monografskih del idrijskega zgodovinopisja 102 Milanka Trušnovec: Piksna z etiketo. Rok trajanja: bolj je uležano, bolj useka 106 Robert Jereb: Ne nastane cinober kar tako 108 Janez Kavčič: Osebna izpoved in kritičen odnos do družbene stvarnosti 111 Petra Zagoda: Let v lunino senco - pomemben prispevek k poznavanju ljudskega izročila 113 Ivica Kavčič: Praznični šopek idrijskega samozavedanja 115 Anka Vončina: Živo cvetje iz Terpinovih skicirk 117 Igor Dakskobler: Nagovor ob otvoritvi razstave Rafaela Terpina Listi iz skicirk 118 Igor Dakskobler & Jože Bavcon: PRILOGA Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici Polic na Cerkljanskem 121 Posvet »o evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine« Da bi ozavestili domačo in širšo slovensko javnost o evropskem pomenu naravoslovne dediščine Idrije, smo se organizatorji Muzejsko društvo, Mestni muzej Idrija in Rudnik živega srebra v zapiranju odločili, da pripravimo posvet, na katerem bi predstavili pregled naravoslovnih znanosti, ki v nacionalnem merilu izvirajo iz Idrije, ter ocenili pomen idrijskih naravoslovcev in Idrije v Evropi. Poleg direktorice Mestnega muzeja je nastopilo še šest znanstvenikov, ki so pokrivali razna področja naravoslovja in zgodovine. V nadaljevanju povzemam kratko vsebino vseh predstavljenih referatov, nekateri med njimi pa so v pričujoči številki Idrijskih razgledih objavljeni v celoti. Uvodno predavanje je imel dr. Sandi Sitar, umetnostni zgodovinar, ki preučuje zgodovino znanosti, umetnosti in tehnike. V svojem referatu z naslovom Idrija s postindustrijskega gledišča prikazuje vpetost Idrije kot proizvodnega središča ter znanstvenega in tehničnega žarišča v mednarodni, evropski in svetovni prostor. Poudarja, da je Idrija z rudnikom živega srebra pol tisočletja sprejemala, uporabljala, bogatila in posredovala drugim svoje znanje, z izvirnimi izkušnjami in usmerjenimi raziskavami je bila tudi sama ustvarjalna ali pa je ustvarjalnost spodbujala drugod. Preživela je celo preobrat iz stoletja trajajočega obdobja, ko je bilo živo srebro zaradi svojih posebnih lastnosti nepogrešljiva kovina, v novejši čas z zaostrenimi ekološkimi zahtevami in možnostmi nadomeščanja živega srebra s snovmi, ki so za okolje in zdravje manj obremenjujoče. Dandanes je živ muzej in obenem zgled, kako povezovati tradicijo s prihodnostjo. Lahko postane svetovno središče za nadzor živega srebra v živi in neživi naravi ter za raziskovalno delo na tem področju. Za popestritev je pokazal sliko vrča, ki so ga uporabljali že Grki in Rimljani ter ga imenovali Hydria. Izvira od tod Posvetovanje »O evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine«, Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Cev/erkenegg v Idriji, 21.4.2006. Na fotografiji obiskovalci posvetovanja. (Foto Jernej Rejc, fototeka Mestnega muzeja Idrija) ime Idrija? Pomeni vodo, njeno pretakanje in s tem pretakanje živega srebra, znanja in drugih dobrin? Vodilni slovenski botanik, univerzitetni profesor dr. Tone VVraber je sodeloval pri pripravi posvetovanja, a se ga zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Poslal pa nam je svoj prispevek z naslovom Zakaj se Idrija ponaša z naslovom slovenskih botaničnih Aten? Takole odgovarja: Najbrž je bil Pavel Grošelj tisti, ki je v svojem uvodnem predavanju na sestanku slovenskih naravoslovcev 25.2.1939 z besedami »v Idriji, naših botaničnih Atenah«, kot prvi poudaril pomen Idrije v zgodovini botaničnega, s tem pa tudi naravoslovnega raziskovanja v Sloveniji nasploh. To je leta 1953 z naslovom svojega članka »Idrija - klasična tla prirodoznanstva na Slovenskem« povedala tudi Amalija Seliškar. Že mnogo desetletij poprej (1884) je VVilhelm Voss zapisal, da je »botanično raziskovanje Kranjske izšlo iz Idrije«. V nadaljevanju je podal pregled razvoja botanične znanosti v Idriji in njenih nosilcev od Scopolija, katerega pomen je tako velik, da ga je nemogoče v kratkem opisati, do Hacqueta, Hladnika, Freyerjev, Dežmana, Dollinerja, Glovvackega in do Rafka Terpina, ki je skupaj z Jožetom Bavconom in Igorjem Dakskoblerjem objavil kar nekaj zanimivih člankov o rastlinstvu na Idrijskem. Ustavi se še pri gozdarjih, svojem očetu dr. Maksu VVraberju in njegovih elaboratih o gozdni vegetaciji na idrijskem ter dr. Franju Kordišu, ki je o idrijskih gozdovih napisal več monografij. Univerzitetna profesorica dr. Darinka Soban, zdravnica anesteziologinja, je govorila o Scopoliju, njegovem času in delu, ki se Posvetovanje »O evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine«, Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg v Idriji, 21.4.2006. Na fotografiji dr. Jože Bavcon (zgoraj) in dr. Darinka Soban (spodaj). (Foto Jernej Rejc, fototeka Mestnega muzeja Idrija) prof. dr. Tone VVraber (Foto Anton Zelene, fototeka Mestnega muzeja Idrija) najbolj pristno izriše v korespondenci s »kraljem botanikov« Švedom Linnejem. Iz latinščine je v slovenščino in angleščino prevedla trinajst ohranjenih Linnejevih in sedemnajst Scopolijevih pisem, ki so v osemnajstem stoletju potovala med Idrijo in Uppsalo preko Dunaja in predstavljajo prve kulturne stike med Slovenijo in Švedsko. Kljub velikim oviram in počasnim potovanjem s kočijami s konjsko vprego, je bil pretok znanja v tistem času izjemen zaradi latinščine, skupnega jezika takratnih učenjakov. Le nekaj let za tem, ko je slavni Linne uveljavil svoj »sistem naturae«, gaje Scopoli že uporabil pri razvrščanju rastlin in živali. V Idriji je šlo Scopoliju vse narobe. Vrstile so se nesreče ena za drugo. Da bi pozabil na tegobe, seje zatekal v naravo in napisal prvo znanstveno delo o flori Kranjske pa tudi o žuželkah in mineralih ter seveda o živem srebru in zastrupitvah rudarjev z njim. Prvi je pravilno opisal in razvrstil v sistem človeško ribico, za katero je slavni Linne rekel, da je le ličinka dvoživke. »Morda je prav njegovo težko življenje v Idriji »krivo«, da se je nesmrtno zapisal v zgodovino evropskega naravoslovja,« razmišlja avtorica. O Scopoliju in njegovem delu na področju proučevanja žuželk je predaval dr. Andrej Gogala, biolog - entomolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. I. A. Scopoli je leta 1763 objavil delo Entomologia carniolica, v katerem opisuje žuželke iz tedanje Kranjske in jih poimenuje z dvodelnimi imeni po zgledu Carla Linneja, ki je s svojim delom le pet let prej postavil temelje zoološke sistematike, ki velja še danes. Scopoli je med drugim opisal 48 vrst stenic, 3 vrste pojočih škržadov in 30 vrst čebel. Žal se njegova bogata zbirka žuželk ni ohranila. Danes uporabljamo za 14 vrst stenic, 2 pojoča škržada in 5 vrst čebel imena, ki jih je Scopoli objavil v svoji knjigi. Med podatki o krajih, kjer je našel posamezne vrste, je pogosto omenjena Idrija z okolico. Naš rojak iz Cerknega, botanik dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Ljubljana, je dal svojemu predavanju naslov »Rastline kot del celovite predstavitve Idrije v svetu«. Med drugim pravi takole: »Prav rastline so tiste, ki so poleg rude ponesle ime Idrije v svet. Danes so mnoge med njimi zelo uspešne hortikulturne vrste. Mi se tega ne zavedamo, ker tistega, kar imamo v izobilju, ne cenimo. Mnoge naše običajne rastline so vrtnarske uspešnice v severnejših deželah. Tevje, ki pri nas spomladi prekriva vse gozdove, je na seznamu redkih rastlin v preko tridesetih vrtnarijah v Angliji. Bila je celo nagrajena kot ena najlepših pokrovnih rastlin. Hladnikov volčič, naš endemit, poimenovan po idrijskem rojaku Francu Hladniku, je pogosto predstavljen v svetovno znanih vrtnarskih revijah z veliko naklado. Ob naravnem okolju, ob rastlinah in bogati rudarski dediščini je Idrija lahko turistično zelo pomembna točka na evropskem in svetovnem zemljevidu. Sodoben turist je zahteven, zato hoče celovito predstavitev okolja, v katerem se giblje. Bodo rastline pri nas kdaj deležne te pozornosti? Tujci zanje vedo, le mi ne. Zakaj?« Naš znani geolog in univerzitetni profesor dr. Jože Carje svoje predavanje naslovil »Geološka in mineraloška dediščina Idrije«. Posvetovanje »O evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine«. Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Cewerkenegg v Idriji, 21.4.2006. Prof. dr. Jože Čar in Ivana Leskovec. (Foto Jernej Rejc, fototeka Mestnega muzeja Idrija) Govori o tem, da je J. A. Scopoli v 18. stoletju napisal prvo resno geološko razpravo na Slovenskem, strukturo idrijskega rudišča pa je opisal B. Hacquet. Nato so v 19. in 20. stoletju sledili sloviti geologi Lipold, Kossmat, Kropač, Berce in na koncu Ivan Mlakar s svojim enkratnim dosežkom - rekonstrukcijo srednjetriasne zgradbe idrijskega rudišča, ki sojo dopolnjevali člani idrijske geološke šole. Pokaže simulacijo, ki jo je naredil dr. Ladislav Placer, kako seje iz enostavne lege plasti ob dvigovanju Alp razvilo komplicirano idrijsko rudišče. Predavanje popestri s citati znamenitih osebnosti: M. Drovenik: »Vse, kar seje dogajalo z idrijskim rudiščem, ocenjujemo znanstveniki kot nenavadno, izjemno zanimivo stvaritev narave«, ali H. L. Barens: »Tako lepe in nenavadne geološke zgodbe v svojem življenju še nisem slišal«. Ustavi se še pri Divjem jezeru, naši enkratni geološki in hidrološki znamenitosti, in se vpraša: »Bo naš smrtonosni dragulj kdaj raziskan?« Direktorica idrijskega Mestnega muzeja, etnologinja Ivana Leskovec sije za svoje predavanje izbrala slogan Idrija - mesto naravoslovne in tehnične dediščine. Pravi, daje bilo veliko narejenega na področju ohranjanja in predstavljanja tehniške, manj pa na področju naravoslovne dediščine. Kot da ne prepoznamo njene izjemnosti, pomembnosti in zaradi raziskovalcev, ki so seji posvečali in tudi njene vpetosti v širši evropski prostor. Številna spoznanja in vedenja so ostala zaprta v krogu strokovnjakov oz. pravilneje povedano, se niso usidrala v našo zavest in niso postala del zgodovinskega spomina tega kraja. Če pa že, je ta spomin prepovršen, presplošen. Sprašuje se, zakaj je temu tako in kaj storiti, da bo bolje; kako bi lahko pokazali našo največjo znamenitost - idrijsko rudišče in označili pogled na idrijski prelom in še kaj. Nekaj je seveda narejenega, od sobe znamenitih osebnosti v gradu do Scopolijeve »Švice«, galerije spominskih plošč na Magazinu, zasnove Scopolijevega botaničnega vrta in muzeja v naravi - Divjega jezera. Vse to in druge že zastavljene projekte bi kazalo dopolniti, obnoviti in zaključiti tako, da bodo turisti odhajali od nas zadovoljni in obogateni z znanjem o izjemnosti idrijskega sveta, o njegovih raziskovalcih in njihovem delu. Sandi Sitar Idrija s postindustrijskega gledišča Mestni muzej Idrija si je v sodelovanju z Rudnikom živega srebra v zapiranju zadal nalogo, da z izpopolnitvami drugih zbirk ali novo zbirko predstavi naravoslovno in tehnično dediščino kot pomemben dejavnik razvoja v svetovnih razsežnostih, ki jih je Idrija pridobila že kmalu po nastanku in obdržala vse do našega časa. S posvetovanja o tej tematiki v Idriji, 21.4.2006, povzemamo nekaj tez za razmišljanje, na kratek način, v katerem se vse pogosteje piše zgodovina, ki se izogiba nekdanji pretirani fabulativnosti. Idrija je imeniten primer kontinuiranega delovanja skozi vse faze industrijskega razvoja, od njenih začetkov v predindustrijskem in predznanstvenem času, skozi petsto let, do prenehanja delovanja in zaprtja na prehodu iz proizvodnega v informacijsko obdobje. Ker je naloga muzeja, da posreduje izročilo o preteklosti v prihodnost in za nove generacije, je smotrno izhajati prav iz tega, razvojno najnovejšega obdobja postindustrijske družbe, ki postavlja informiranje pred proizvodnjo in tako uporablja drugačna vrednostna merila od tistih, v katerih je deloval rudnik živega srebra skozi svoje pol tisočletno obdobje. Informacijski vidik Gledano z vidika informacijske družbe, je bila Idrija skozi vse obdobje tako sprejemnik kot oddajnik informacij, vključno z obojestransko komunikacijo. Idrija ter poti znanja 1. Idrija kot sprejemnik, uporabnik in nadgrajevalec tujega znanja 2. empirično pridobljeno lastno znanje 3. raziskovalno pridobljeno znanje Da bi lahko deloval, je idrijski rudnik sprejemal znanje od drugod, nato pa ga je selekcioniral, prilagajal, uporabljal, nadgrajeval in na različne načine (od prodaje izdelkov do prenosa znanja) oddajal drugim. Pridobival pa je tudi izvirno znanje, bodisi izkustveno ali z raziskavami, lastnimi in s tistimi, ki so jih zanj izvajali drugi. Znanstveniki, ki so delovali v Idriji, pa so razširjali območje svojega delovanja tudi na področja, ki so presegala neposredne potrebe rudnika in prebivalcev ob njem. Znanje in rudnik živega srebra 1. znanje za delovanje rudnika 2. znanje iz delovanja rudnika 3. razširjeno znanstveno in tehnično-inovativno delovanje, ki presega ožje neposredne potrebe in ožje interesno področje rudnika. Idrija v informacijski mreži Število središč, ki so se povezovala na podoben način in s katerimi je bila Idrija enostransko ali obojestransko povezana, je bilo veliko vsaj kakor območje, na katerega je - po starodavnih prometnih tokovih (jantarna pot, argonavtska pot, itn.) in po pozneje odprtih - prihajalo njeno živo srebro. Tako je, kljub zaradi lastne varnosti hotenemu omejevanju lokalnega prometa na slabe, dolgo le za tovorjenje primerne poti, na svetovnem zemljevidu presegala evropsko celino in je preko velikih prometnih centrov (Benetke,Trst, Dunaj, Praga, evropska pristanišča ob Atlantiku itn.) prehajala tudi na druge kontinente, predvsem v obe Ameriki, medtem ko je bila z Azijo vsaj posredno povezana ob občasnih dampinških posegih iz Kitajske, Japonske in Indije. Informacijska terminologija govori v takšnih primerih o informacijskih mrežah: Idrija je bila kot drugi največji proizvajalec živega srebra na svetu pomembna in zelo dejavna točka na svetovnem omrežju Hg. Živo srebro skozi zgodovino Iz dogodkov in njihove prostorske razporeditve nastala informacijska mreža pridobi še eno razsežnost, če poleg tematske in prostorske upoštevamo še časovno komponento. Pridobivanje in uporaba živega srebra s tega gledišča znatno presegata Idrijo, saj ju je mogoče zasledovati že v stari vek in je tako Idrija vsaj 3000 let poznejša od najstarejših v naslednjem pregledu. predrt, št. 1490 Egipt pozna živo srebro - Idrija 3000 let pozneje 41 5 Kalias izumi postopek za pridobivanje Hg iz cinobra ok. 1.400 vAlmadenu v Španiji začnejo pridobivati Hg ok. 330 Aristotel imenuje Hg »srebro, ki se razliva« 3. stoletje kitajski miti o podzemskih rekah in jezerih iz živega srebra 24 Vitruvij poroča o pridobivanju Hg po n.št. I stoletje Kitajci pridobivajo Hg s sublimacijo ok. 500 razcvet alkimistične dejavnosti v Aleksandriji, poskus pretvorbe Hg v Ag P° 600 vdor Arabcev v Španijo, njihov vpliv na postopke in terminologijo v Almadenu 1153 Idrisi opiše postopek za pridobivanje plemenitih kovinzamalgamitranjem v Vzhodni Afriki 1260 alkimisti so prepričani, da so vse kovine iz mešanice Hg, S in Nad, in da jih je mogoče spreminjati drugo v drugo s kamnom modrih 1403 v rimsko-nemškem cesarstvu prvi rudarski red za Hg rudnike 1492 Kolumb odkrije Ameriko, v Idriji začnejo pridobivati živo srebro - oba dogodka označujeta konec srednjega in začetek novega veka ok. 1530 Paraceisus skuša zdraviti sifilis s Hg 1557 V Južni Ameriki vpeljejo pridobivanje Ag in Au z amalgamiranjem 1759 zamrznejo Hg in tudi tako potrdijo, da je kovina 1750-1950 široka uporaba Hg v industriji, medicini itn. I953 v japonski Minamata zaradi Hg v morju in hrani več kot lOOmrtvihin 1000 težje prizadetih 2002 zaprejo rudnik Almaden, v katerem so pridobili 700.000jeklenk Hg Slovenska preglednica 12. stoletje prvi zapisi o zdravilstvu na Slovenskem 1437-51 cesarica Barbara Celjska dela umetno zlato in srebro °k-1490 škafar naj bi našel na območju poznejše Idrije živo srebro, zlatar v Škofji Loki naj bi ga prepoznal, poznejši rudar Kacijan pa posredoval pri začetku del 1533 blizu temu letu je največ verjetnosti, da je Paraceisus obiskal Idrijo 1557 pri Si/. Ani v Podljubelju kopljejo živosrebrno rudo 1577/85 v Ljubljani se je rodil zdravnik iatrokemik David Verbec iz 16. stoletja izvirajo najstarejše alkimistične knjige v bogati knjižnici idrijskih lekarnarjev Karla in Henrika Freyerja 1660-89 Valvasor v Franciji, Nemčiji, na Dunaju in na Kranjskem v stikih z alkimisti 1680 ljubljanski meščan in alkimist Johannes Rain da natisniti v Ljubljani knjigo Praeservativum universale naturale 1685 baron Heinrich Konrad Russensteinski, ki kupi od družine Rain grad Strmol, za pospešitev svoje alkimistične dejavnosti zaposli goljufivega laboranta Cattina 17. stoletje Alkimistične bukvice, verjetno iz Idrije (Sadnikarjev muzej) 17. in 18. stoletje živahna alkimistična dejavnost po samostanih na Slovenskem 1750 Idrija povzame po Aimadenu aludel-peči 1777 Marija Terezija prepove aikimistično dejavnost v samostanih; Hacquet nastopi proti domnevnemu izdelovalcu alkimističnega zlata Gabrijelu Gruberju 1913 idrijski absolutni rekord: 820 ton Hg. Viri - obiskovalci in zgodovinarji - Agricola, 1530 in 1556 - Paracelsus, 1567 (v Idriji ok. 1533?) ■ W. Pope, 1669 - Valvasor, 1689 - Scopoli, De Hydrargyro Idriensi, 1761 - J.J.Ferber, 1774 IV. Mucha, 1780 (pregled mineralov in rud v Idriji) - Hacquet, Oryctographia Carniolica II. zv., 1781 - C.Karsten, 1821 P. Hitzinger, 1860 (prva celovita zgodovina) - H. Perger, 1873 ena (prvih ekoloških razprav) Lipold, 1874 (temelji idrijske geologije spaleontologijo) - J. Bazz, 1866 (razprava o zastrupitvah rudarjev s Hg), itn. Posebej pomembni znanstveniki Franc Steinberg, 1724-47, topografska osnova rudnika Jožef Mrak, 1736-52, jamomerec, pedagog, graditelj klavž Giovanni A. Scopoli, 1754-69, zdravnik in naravoslovec (botanika, entomologija, opis rudnika) Baltasar Hacquet, 1766-73, kirurg in naravoslovec - Marko V. Lipold, 1867-83, rudarski inženir in geolog. Steinberg utemelji prostorski pregled, Lipold postavi geološke temelje. Oba pospešujeta znanje, pomembna vloga zdravnikov Scopolija in Hacqueta (oba delujeta na širšem področju in območju), dvig nadarjenega domačina Mraka. Geologija - Lipold 1867-83: dokončna znanstvena utemeljitev rudnika, geologija vodilna znanost za potrebe rudnika Ivan Mlakar, vodilni geolog v letih 1957-77 (krovna zgradba idrijsko-žirovskega ozemlja, nadaljevanje idrijskega rudišča) Člana »idrijske geološke šole« tudi: Ladislav Placer (geološka zgradba in tektonski razvoj rudišča) - Jože Čar (struktura in razvoj idrijskega tektonskega jarka) * vprašanje povezav z mineralogoma Ignazom von Bornom (za zbirko Marije Terezije in s posredovanjem rud. svetnika Leithnerja pridobi minerale iz Idrije, v rudniku Sf. Ana-Podljubelj kopljejo živo srebro v letih 1557 do ok. 1870) in Žigo Zoisom (geološki prvenstveni vzpon na Triglav, največji mineralog svojega časa na Slovenskem). Zdravniki Mattioli poroča o zastrupitvah s Hg.l. 1544 - Scopoli, 1754-69 - Hacquet, 1766-73 - Makovic, 1798-1802 - Kern, očesne operacije ok. 1800 - Gerbec, 1833-74 - Miklavčič, 1757-75 ustanovitelj psihiatrične klinike - Jože Felc, od 1973 dolgoletni strokovni direktor * zgodovina medicine: J. Pfeifer: Zgodovina idrijskega zdravstva, 1989. Gozdarstvo - Emanuel Balasitz, 1839-47 ? povezave z Josefom Resslom v Sloveniji 1816, umre v Ljubljani 1859 * zgodovina gozdarstva na Idrijskem: F. Kordiš: Idrijski gozdovi skozi stoletja Fizik Julij Nardin in letalski pionirji Primer za Idrijo kot žarišču znanja v širšo okolico. Takšnih primerov je še vrsta. - Julij Nardin, v Idriji 1905-12, aktualna področja fizike: seizmografija, radioaktivnost, perpetuum mobile, letalstvo - povezave: - Anton Santel (Gorica) - vetrne naprave Edvard Rusjan (Gorica, povezave Italija, Hrvaška, Srbija)-Eda II Stanko Bloudek (Idrija, Ljubljana, povezave Avstro-Ogrska) - Libeila Franjo Bratina (Ajdovščina, povezave Hrvaška, Srbija, Nemčija) - pogon brez propelerja - in drugi. Pomembne teme iz novejše zgodovine Predlog za nekatere raziskovalne smeri: - zasnova gospodarskega razvoja Idrije po zaprtju rudnika - na osnovi tradicionalnih dejavnosti RŽS - zapiralna in zaščitna dela pri RŽS - zasnova mednarodnega znanstvenega središča za raziskavo ekološkega stanja in obvladovanja kontaminiranosti okolja (tehnika med koristjo in škodo - na primeru RŽSI) Naravoslovno-tehnični in humanistični vidik Pol tisočletno obdobje delovanja idrijskega rudnika živega srebra ne sovpada naključno z industrijskim obdobjem proizvodno naravnane znanosti in tehnike, ampak je na začetku pogojeno z velikim povečanjem potreb po tekoči kovini, na koncu pa z njenim nadomestilom na skoraj vseh področjih uporabe. Dolga obdobja pred tem so bila v zgodovini človeštva v znamenju velike enotnosti sveta in življenja tako v materialnih kot duhovnih sestavinah in so doživljala svojo veliko sintezo kot »filozofija narave«. Z sedanjega gledišča je bila znanost okoli leta 1500 na stopnji predznanstvenega ali psevdoznanstvenega obdobja. Tedaj cvetoča alkimija, v kateri ima živo srebro tako pomembno mesto, je bila predvsem duhovna disciplina. Ni ji šlo toliko za snovne pretvorbe manj plemenitih kovin v plemenitejše, ampak predvsem za osebnostno zorenje, snovne spremembe pa so bile merilo uspešnosti v tej smeri. Za izdelavo umetnega zlata bi se moral človek izenačiti s Stvarnikom, zato so alkimisti, ki so prišli v svojem iskanju najdlje, vedeli, da segajo po nedosegljivem. Zgodovina Idrije se začenja v prelomnem času, za katerega je bila značilna ločitev znanosti in religije kot določenega sistema duhovnosti. Zaprtje rudnika živega srebra pa pada v čas, ko se ostra delitev na materialno in duhovno mehča. Do tega so privedla znanstvena odkritja na robu znanstvenega (kvanta fizika, relativnostna teorija, teorija velikega poka itn.), predvsem pa nujnost spoštovanja etičnih meril na vseh področjih, zaradi očitnega odpovedovanje samoregulacijskih procesov v naravi in družbi, kar vodi v atomsko oziroma ekološko uničenje. Zato je povezovanje znanstvenega in duhovnega v našem času prav tako logično, kot je bilo njuno razdruževanje na prehodu iz srednjega v novi vek. Vprašanje o primarnosti ideje oziroma materije, še nedavno temeljno v filozofiji, tako ni več smotrno, potreben je celovit pristop. S tega gledišča so pri preučevanju zgodovine Idrije - poleg naravoslovnih in tehničnih - pomembni tudi drugi vidiki: komunikacija Idrije s svetom, medsebojna materialna in duhovna izmenjava, medčloveški odnosi s psiholoških, socioloških in filozofskih gledišč, odnos Idrije do preteklosti in prihodnosti, do znanosti in tehnike, do vseh ravni kulture ter do ustvarjalnosti v sleherni pojavni obliki in vsebini, od zapletenega sistema idrijske jame do oblikovanja krajine, mesta in njegove specifične arhitekture na površju; ter do čipk kot do vrhunsko dematerializiranega izdelka, nujnega pri vzpostavljanju ravnotežja s fizičnimi napori v idrijskem podzemlju. Obdobje »Idrije po delujočem rudniku« bo nedvomno trajno temeljilo na častitljivi tradiciji, ki sojo ustvarili idrijski rudarji, ko so dvignili na površje za poldrugo Keopsovo piramido rude in izločili iz nje desetino na vsem svetu pridobljenega živega srebra. Osmišljenje navideznega absurda, s katerega se nam kaže ta silni fizični in duhovni napor s sodobnega ekološkega gledišča, pa je bila in ostaja srž vsakega resnega ukvarjanja s fenomenom mesta na rudniku živega srebra in na desetini še nenačetih zalog te kemijske prvine, ki soji zaradi njenih posebnih lastnosti od nekdaj pripisovali prav poseben pomen. HIPOTEZA O POIMENOVANJU IDRIJE Hydria (tudi kalipsa ali urna) je v grški antiki (pred dobrimi 2500 leti) služila kot posoda za vodo (manj pogosto kot žara - element življenja in smrti). V obliki trebušne posode s kratkim vratom in dvema ali tremi držaji, ki se je nosila na glavi ali ramenu, je služila predvsem za vodo. Idrijska globel, v kateri je veliko vode, je takšna posoda v velikem! ŽIVOSREBROVO RUDIŠČE Naravoslovna dediščina Idrijsko živosrebrovo rudišče Idrijska geološka dediščina evropskega pomena O evropskem pomenu idrijske geološke dediščine v Ce za nek geološki objekt ali pojav brez pridržkov zapišemo, da je 'edinstven na svetu', potem seveda ni dvoma, da je tudi evropskega pomena. Pri vrednotenju domačih geoloških objektov in pojavih, ki imajo svoje morfološke in genetske'večkratnike'raztresene tudi drugod po Evropi, pa je precej težje, saj je potrebno odkriti tiste njihove posebnosti, ki po pomenu presegajo nacionalne okvire. Pri tem so strokovnjaki le redko enotni. Zato bi bila lahko razprava o tem, kaj je geološka dediščina evropskega pomena in kaj ni, zelo dolgotrajna. Dejstvo je, da ni splošnih, povsem objektivnih kriterijev za uvrstitev tega ali onega objekta in pojava med pomembne za evropsko geološko znanost, ampak je lahko ocena o tem le osebna, subjektivna, odvisna predvsem od znanja ocenjevalca. Tudi sicer je uvrščanje naravoslovnih znamenitosti na take ali drugačne lestvice relativno. Pogosto ni odvisno le od nesporne pomembnosti za znanost, ampak tudi od neobičajnosti, atraktivnosti ter številnih drugih pogojev, predvsem promocije in načina trženja. In prav zaradi 'denarja'je vedno več naravnih objektov in pojavov'enkratnih in evropskega pomena'. Spreminjajo pa se tudi strokovni in znanstveni kriteriji. Kar je bilo morda še pred petdesetimi leti izjemno pomembno, danes ni več, velja pa tudi obratno. Naslednji zelo selektiven izbor sloni izključno na strokovnih osnovah. Med edinstvene naravoslovne objekte v svetovnem merilu, z izjemno raziskovalno preteklostjo in vrhunsko strokovno in znanstveno ostalino, štejemo idrijsko živosrebrovo rudišče.Tudi Divje jezero lahko uvrščamo med naravne pojave evropskega pomena. Vtem primeru seveda ne mislim samo na tiste lastnosti, ki jih občudujejo priložnostni obiskovalci, torej na njegovo zanimivo lego, geologijo, morfologijo, atraktivnost v času bruhanja in rastlinsko združbo, temveč na njegove geološke in hidrološke značilnost ter obsežen, še neraziskan podzemni labirint, ki bo gotovo izziv potapljačem v enaindvajsetem stoletju. Na razširjeni seznam pomembnih geoloških pojavov na Idrijskem bi prav gotovo lahko postavili tudi lepe popolne preseke ladinijskih, karnijskih in norijsko-retijskih plasti ter nekaterih drugih geoloških pojavov v Zgornji Idrijci. Vendar pa bi našteti geološki objekti presegli slovenske okvire le ob vrednotenju naravoslovne dediščine celotnega Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Žal Krajinski park Zgornja Idrijca še vedno obstaja le formalno/na papirju'. Običajno se pojavlja v leporečju predvolilnih obljub in drugih bolj ali manj politično obarvanih govorancah vsakokratnih občinskih veljakov. V resnici pa lokalna 'ablast'še vedno ne ve, kaj bi s Krajinskim parkom v resnici počela. Med zelo zanimive in strokovno izpostavljene geološke fenomene spadajo tudi velika tektonska okna Strug, Bevk, Bratuš in Kanomeljsko tektonsko okno ter različno velike tektonske krpe v širši idrijski okolici. Čeprav bi podrobno predstavitev zaslužili prav vsi našteti geološki fenomeni, bomo naslednje odstavke posvetili naši največji naravoslovni znamenitosti - idrijskemu rudišču. Morda nepotrebna kratka opomba (!?) Kljub temu da se s problemi, ki jih obravnavamo v okviru geologije - vede o zgradbi in sestavi Zemlje - srečujemo vsak dan (novogradnje, zajemi vodnih virov, sanacija plazov itd.), je težko preprosto predstaviti geološko sestavo nekega terena ali geološki pojav. Težava je v tem, da je znanje s področja geologije v splošnem precej skromno že od časov usmerjenega izobraževanja dalje, ko je bila geologija kot samostojni predmet na gimnazijah ukinjena. Zatika se že pri številnih strokovnih pojmih, ki jih pač ni mogoče nadomestiti z različnimi poljudnimi izrazi. Prav zato, da bi se tudi geologije manj vešči bralci lahko znašli, smo dodali stratigrafski stolpec zaporedja usedanja kamnin v idrijskem rudišču in idrijski okolici z njihovo absolutno starostjo (si. 1). Zakaj je idrijsko živosrebrovo rudišče svetovnega pomena Znano je, da je idrijsko rudišče za španskim Almadenom po količini živega srebra drugo največje rudišče na svetu. Vendar idrijsko rudišče ni le'velikan' med živosrebrovimi rudišči, ampak je svetovno znano in strokovno pomembno predvsem zaradi razmer, v katerih je nastalo, zaradi izjemno bogatih in neobičajnih rud, geokemične in mineraloške sestave ter nenavadnega preoblikovanja v izjemno zapleteno današnje stanje. Današnja zgradba se zdi na prvi pogled nerazumljiv in nerešljiv geološki 'kaos' (si. 10). Zato zbujajo veliko pozornost tudi raziskovalni 'podvigi' geologov, ki so rekonstruirali nastanek in Stratigrafska razčlenitev s" ^ v Mio I. I§LI----------- ; 5; <1 I Z I 5 I EOCEN in ! K I PALEOCEN Razvoj in zaporedje kamnin Debelina plasti v m Ms! zgornja~ T^n^r^nr^nr I g! i—r ' 150' C™ organogeni j | apnenec z roženci . Middte Tnossic normal foult A Prelom Zagodo • Zagodo fauit b Prelom Vehorie - Veharie fauit C Prelom Močnik - Močnik fauit d Prelom Pivk - Pivk foult e Prelom Jožko - Jofko foult f Prelom čamernik - iamernik toult g Prelom Karoli - Karoli fauit h Prelom Oriibler - GrUbler foult i Prelom Bačnar - Bafnor fauit E.T1 Langobardski piroklostiti J Longobordtcn pyroclastites r | Langobardski skritovec i— J Longobardian shale j.v;-.q Langobardski peidenjak '-'—" J Longobardian sandstone ryrn Longobordski apnenec Longobardian limestonc j Prelom Urbonovec-Zovčan - fauit k Prelom Bajt - Bajt fauit / Prelom Auersperg - Auersperg fauit jc Tektonska enota Structural unit $ Lega rudnih teles Ppsition of the ore bodies ♦ Pot hidrotermalnih raztopin Direction of hydrothermal flo*s * Samorodno Hg Notive mercury Epigenetsko cinaboritna ruda Eptgenetic cinnabar ore Smgenetska cmaboritno rudo Syngenetic cinnabar ore p^H Langobardski kongl tr\ breda Longobardian congl, breccio OLangobordfcka olislostromo Longobardian otistostrome [•. • ] Longobordski dolomit " * * Longobardian dolomite □ Langobordske kaolinitne usedline Longobardian kaoimite deposit HTn Amzičm dolomit I-1 Amsion dolomite ] Zgornjeskitski iaporosti opnenec ' Upper Scythian morly limestone ] Zgornjeskitski peičeni skrilavec 1 Upper Scythian sandy shale E3 nn O Zgornjeskitski zrnoti dolomit crrn Upper Scythian gramed dolomite t--1 Spod skitski skril m oolitni apn. Low Scyth shale, oolitic I m Spodr>jeskitski zrnoti dolomit Lower Scythion gramed do:omite Zgornjepermski dolomit Upper Permian dolomite Grodenski peščenjak in skri'ovec Groden sandstone and shate Permokarbonski glinasti Skri avec Permo-Carboniferous cloy s->ale Sodra Gypsum PROFIL IDRIJSKEGA RUDIŠČA V ČASU USEDANJA LANGOBARDSKEGA TUFA SECTION OF THE IDRIJA ORE DEPOSIT DURING THE LANG0BARDIAN TUFF SEDIMENTATION Placer, čar, 1977 Slika 4: Presek čez idrijski srednjetriasni tektonski jarek in severni prag idrijskega srednjetriasnega tektonskega sistema s prelomi, po katerih so pritekale hidrotermalne raztopine (puščice). Številke v krogih označujejo s cinabaritom prepojena območja -rudna telesa (RT). ŽIVOSREBROVO RUDIŠČE Naravoslovna dediščina pogreznjen, s severne in južne strani pa sta ga omejevala dvignjena bloka - severni in južni prag. Tu je erozija odstranila okrog 750 metrov anizijskih, skitskih in permskih plasti in na površju so ležali karbonski skrilavci, najstarejše kamnine na Idrijskem (si. 3 in 4). Po kratkem obdobju odlaganja anirijskega dolomita neposredno na karbonske skrilavce, so se pričela močna tektonska premikanja, spremljana z vulkanskim delovanjem in nanosom vulkanskega pepela (piroklastični material), hitro zapolnjevanje ozkih, najgloblje pogreznjenih delov idrijskega jarka s povsem nesortiranim materialom (muljaste blokovne breče), oblikovanje ozkih zamočvirjenih predelov (kaolinitne kamnine), ki so jih zasipavali pobočni vršaji (gramozovci), občasni plazovi in zdrsi starejših kamnin (drsne breče) ter potočni nanosi (konglomerati). Tektonska dogajanja so torej vzrok za nastanek včasih zelo nenavadnih sedimentnih kamnin v idrijskem tektonskem jarku, tudi takih, ki jih drugod v Sloveniji ne poznamo in so tudi v svetu redko posejane (si. 3 in 4). Po zapolnitvi pogreznjenih delov in delni tektonski umiritvi je na celotnem območju, sedaj že'zasutega'idrijskega tektonskega jarka, nastalo z rastlinjem bogato močvirje, kjer so se odlagale tako imenovane skonca plasti - bituminozni skrilavci, meljevci in peščenjaki (si. 4). Razvoj jarka se je zaključil s preplavitvijo morske vode in povečanim nanosom vulkanskega pepela in nastankom tufov in tufitov. Ob povedanem si prikličimo v spomin mnenje odličnega slovenskega geologa, velikega poznavalca in raziskovalca idrijskega rudišča dr. Ivana Mlakarja. Leta 1990 je zapisal: Rekonstrukcijo srednjetriasne zgradbe idrijskega rudišča imam za enkraten geološki dosežek in vrh dolgoletnih prizadevanj skupine idrijskih raziskovalcev, ki omogoča nove pristope k proučevanju tega fenomenalnega rudišča. Drugi del zgodbe: Nastanek živosrebrovih rud Idrijsko rudišče upravičeno uživa svetovno slavo zaradi izjemno bogatih in zanimivih cinabaritnih rud (HgS). Idrijske cinabaritne rude so nastale na dva načina, kar je za živosrebrova rudišča neobičajno. V prvem primeru so se rudonosne raztopine pretakale po prelomih in razpokah skozi starejše kamnine idrijskega rudišča, in sicer karbonske, permske, skitske in anizijske kamnine (si. 4 - dotoki mineralnih raztopin ob prelomih so prikazani s puščicami). Pri tem so vroče vode raztapljale dobro topne minerale, predvsem kalcit (Ca C03), in v kamninah so nastale različno velike votlinice. Živo srebro (Hg) in žveplo (S) iz rudonosnih raztopin sta se ob postopnem zmanjševanju pritiska in ohlajanju termalnih voda na 218° do 160° C (Lavrič, 2004) združevala v mineral cinabarit (HgS) ali pa v neizkristaliziran cinabaritni gel. Tako je votlinice v kamninah, odprte prelome in razpoke postopno zapolnil mineral cinabarit (HgS) (si. 4). V primeru, da ni bilo prisotnega dovolj žvepla, seje izločalo samorodno živo srebro (samorodni skrilavci). Rude, ki nastajajo na opisani način, imenujemo epigenetske cinabaritne rude, so običajne in znane tudi iz drugih živosrebrovih rudiščih po svetu. Edinstvene in iz drugih Hg nahajališč nepoznane pa so tako imenovane singenetske oziroma sedimentne cinabaritne rude (si. 5,6,7 in 8). Njihov nastanek je povezan z izlivanjem hidrotermalnih voda, ki so bile obogatene z živim srebrom in žveplom ali pa že neposredno s cinabaritnim gelom, v takratno močvirje, kjer so nastajale sočasno tudi različne močvirske sedimentne kamnine, kijih poznamo pod imenom skonca plasti (si. 4). Če povzamem: epigenetske cinabaritne rude so nastale z nadomeščanjem starejših kamnin, zapolnjevanjem prelomov in razpok, singenetske pa so sedimentnega značaja, saj so nastale z usedanjem sočasno s kamninami, v katerih se nahajajo. V okviru idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka so nastala številna rudna telesa (območja orudenih kamnin), ki so na sliki 4 označena z obkroženimi številkami. Prelomi, ki so omejevali posamezne dele idrijskega tektonskega jarka, so bili zelo globoki (si. 4). Kot kaže, so sekali Zemljino skorjo in segali do najvišjih delov Zemljinega plašča. Ob njih so iz globin prvič privrele rudonosne raztopine v zgodnji fazi nastajanja tektonskega jarka, in sicer v času, ko so v idrijskem tektonskem jarku v slabo poraslem močvirju nastajale neobičajne kamnine, ki so sestavljene skoraj izključno iz minerala kaolinita /AI2Si205(0H)4/. Ob prelomih so bile s cinabaritom in delno samorodnim Hg prepojene starejše kamnine in nastale so prve epigenetske rude. Delno pa so se rudonosne raztopine izlivale v zamočvirjene mlake in nastajale so tudi prve sedimentne cinabaritne (singenetske) rude. Vendar pa je bil takrat - v tako imenovani prvi fazi orudenja - dotok rudonosnih raztopin sorazmerno skromen, saj so nastale le manjše količine živosrebrovih rud. Podobne razmere so se ponovile ob koncu življenja idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka. Takrat so bili globlji deli tektonskega jarka že zapolnjeni z različnimi debelozrnatimi sedimentnimi kamninami in posamezne dele jarka je prekrivalo plitvo, z rastlinjem bogato močvirje, v katerem so nastajale znamenite skonca plasti - čudežne plasti idrijskega rudišča. V tej drugi fazi hidrotermalnega delovanja so ob prelomih pritekale izjemno velike količine živega srebra in žvepla. Tako kot prvič so v starejših kamninah nastajale bogate epigenetske cinabaritne rude. Dobršen del cinabaritnih gelov pa se je stekal neposredno v močvirje, kjer so se usedale edinstvene sedimentne rude (si. 5,6,7 in 8). Zaradi premajhnega dotoka žvepla je del Hg ostal v elementarni obliki in nastalo je orudenje s samorodnim Hg predvsem v permokarbonskih skrilavcih (samorodni skrilavci), skonca plasteh in delno še v nekaterih drugih kamninah. Medtem ko so epigenetske rude na presekih skoraj enake, v glavnem drobno kristalne, opazujemo v presekih singenetskih rud številne lepe sedimentne oblike, ki jih imenujemo teksture (si. 5,6,7 in 8). Značilne oblike notranje zgradbe sedimentnih rud nam pripovedujejo o načinu, pogojih in okolju njihovega nastanka. Za rudarsko poimenovanje zelo bogatih idrijskih cinabaritnih rud je bila pomembna predvsem njihova barva, notranja zgradba in odstotek živega srebra, manj pa njihova sestava. Najbogatejše rude so bile jeklenka, Slika S: V preseku sedimentne rude vidimo, kako je voda z nanašanjem različnega materiala oblikovala poševne lamine Ilamine so 'plasti; tanjše odi mm). Ker je bila ruda slikana z rdečim filtrom, so s cinabaritom prepojeni delci najsvetlejši. Foto: Rafael Podobnik Slika 7: Sedimentna ruda s postopno zrnatostjo. Iz vodnih tokov so se najprej usedli s cinabaritom prepojeni večji in težji delci (svetla zrna), nato vedno bolj drobni, slabo ali neorudeni delci. Premiki, ki so vidni na levi strani vzorca, so nastali že kmalu po odložitvi kamnine. Foto: Rafael Podobnik Slika 6: Sedimentna ruda. Menjavanje lamin meljevca (temne lamine), piritnega drobirja (sive lamine) in zrn s cinabaritom (svetle lamine). Slikano z rdečim filtrom. Foto: Rafael Podobnik Slika 8: Bogata ruda (svetli deli kamnine - slikano z rdečim filtrom) je bila po odložitvi in delni strditvi tektonsko pretrta. Foto: Rafael Podobnik. opekovka, jetrenka in koralna ruda, med posebne, za idrijsko rudišče značilne rude, pa štejemo karoli rudo ali karolijevko, različke sedimentnih rud in tako imenovano skrilavo rudo s prevladujočim odstotkom samorodnega živega srebra. Glede na odstotek živega srebra v rudah so rudarji in metalurgi iz praktičnih razlogov ločili: jeklenko, zelo bogato rudo, bogato rudo in siromašno rudo ali bašperh. Na izjemno bogastvo idrijskega rudišča je opozoril že Valvasor (1781): Veliko in zasluženo slavo uživa idrijski rudnik ter je prava zakladnica ali rodovitna mati živega srebra. Tretji del zgodbe: Nastanek današnje zgradbe rudišča Po umiritvi srednjetriasne tektonike, ki je botrovala tudi nastanku idrijskega rudišča, seje nad orudenimi kamninami odložilo še okrog 5500 m mlajših kamnin zgornjega triasa, jure, krede ter paleocena in eocena (si. 1). V obdobju oligocena (Placer 1981,1999) oziroma na začetku miocena (Vrabec & Fodor, 2005) so zaradi podrivanja manjše Jadranske plošče pod južno obrobje Evropske plošče začele oblikovati Alpe. V našem prostoru so nastale velike spremembe in postopno so se oblikovale današnje geološke razmere. V omenjena zapletena, obsežna in dolgotrajna dogajanja je bil vključen tudi idrijski srednjetriasni tektonski jarek z rudiščem v osrednjem delu. Preoblikovanja triasne zgradbe rudišča v današnje stanje ni mogoče razložiti preprosto, saj so se vrstili obsežni in zapleteni dogodki, povezani s preoblikovanjem celotnega južnoalpskega prostora, seveda tudi slovenskega ozemlja. Zaradi že omenjenega podrivanja manjše Jadranske plošče pod Evropsko so se posamezni paketi kamnin najprej upogibali, nato pa je nastala obsežna obnarivna guba. Del zemljine skorje, kjer seje nahajal idrijski srednjetriasni tektonski jarek z živosrebrovim orudenjem, je bil najprej konkavno upognjen, nato pa preoblikovan v pokončno gubo (si. 9a, b, c). Pri gubanju so nastali prelomi, ob katerih so se deli rudišča premikali proti jugozahodu. Zaradi nadaljnjih pritiskov seje rudiščna struktura postopno nagibala proti jugu (rotacija rudišča) (si. 9d). Stari prelomi so zamrli in nastali so novi, ob katerih so se posamezni deli rudišča premikali proti severu (si. 9e). V končnem preoblikovanju velike polegle gube z idrijskim rudiščem v zgornjem krilu so nastale narivnice, to so veliki in obsežni, skoraj vodoravni tektonski kontakti, ob katerih je bilo idrijsko rudišče porinjeno za okrog 35 km proti jugozahodu na današnje mesto (si. 9f). Pred nekaj milijoni let je nastal še obsežen sistem prelomov, med njimi tudi Idrijski in Zalin prelom, ki so že močno preoblikovano živosrebrovo rudišče še razrezali na posamezne bloke in jih premaknili proti jugovzhodu in delno tudi v vertikalni smeri (povzeto po Placerju 1982). Rezultat omenjenih dogodkov je edinstveno 'kaotično'oblikovana današnja zgradba rudišča, ki je prikazana na sliki 10. Naj za zaključek zapišem še dve mnenji, ki potrjujeta in osvetljujeta pomen in neobičajnost idrijskega rudišča. Leta 1989 je prof. dr. M. Drovenik zapisal: l/se, kar se je dogajalo z idrijskim rudiščem, ocenjujemo znanstveniki kot nenavadno, izjemno zanimivo stvaritev narave. In še mnenje H. L. Barnesa, profesorja na Pensylvanski univerzi v ZDA, ki je sredi sedemdesetih let obiskal rudniško geološko službo. Potem ko smo mu ob prikazu obsežne grafične dokumentacije povedali zgodbo o nastanku rudišča in njegovem preoblikovanju v današnje stanje, je vzkliknil: Tako lepe in nenavadne 'geološke zgodbe' v svojem življenju še nisem slišal. Za zaključek Pri rekonstrukciji idrijskega srednjetriasnega tektonskega sistema in idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka, zapolnjenega z neobičajnimi sedimentnimi kamninami, pri razlagi geneze idrijskega živosrebrovega rudišča in nastanka cinabaritnih rud ter preoblikovanja idrijskega rudišča iztriasnega stanja v današnjo strukturo so sodelovali rudniški geologi Ivan Mlakar, Jože Čar, Ladislav Placer in Franci Čadež. Pri tem sta svoje premisleke dodala še prof. dr. Matija Drovenik in dr. Jošt Valentin Lavrič. Neposredno odkrivanje številnih geoloških podrobnosti v jami je bilo zahtevno detektivsko delo, njihovo povezovanje v logično celoto pa enkratna miselna pustolovščina. Sodelovati pri tem je bila zame sreča ter veliko strokovno zadoščenje in zadovoljstvo. Noriški plastoviti dolomit |. • I • . | Juliski in tuvalski klastiti Cordevolski plastoviti apnenec J Cordevolski dolomit I", v -'J Langobardski klastiti ^oj Langobardski konglomerat _J Anizični dolomit j Zgomjeskitski dolomit Ž3 Spodnjeskitski plastoviti meljevec Spodnjeskitski plastoviti dolomit l^fz^j Zgornjepermski plastoviti dolomit Grodenski klastitii Karbonski klastiti l^vV/V/^J Zdrobljena kamnina * j Meja pokrova Narivna ploskev tičenskega nariva ..... Narivna ploskev znotraj pokrova Noramalni prelom 3. razvojne faze - " " Normalni prelom 2. razvojne faze Reverzni prelom 1. razvojne faze ® Ahacijev prelom (B) Petrijev prelom ^ Trasni vzdolžni prelom (§) Zagodov prelom ® Veharški prelom (?) Čemernikov prelom (g) Karoli prelom Gruberjev prelom Urbanovec - zavčanov prelom Auerspergov prelom Triadni prelom, regeneriran v 3. razvojni fazi Prelom 1. faze, regeneriran v 3. razvojni fazi gube rudišča Prelom 3. faze, regeneriran ob narivni ploskvi znotraj pokrova Prelom 3. faze regeneriran ob meji pokrova Os gube Trasa preloma v naslednji fazi razvoja Placer, 1982 Slika 10: Današnji prerez skozi idrijsko rudišče. Z natančnim branjem skic na sliki 9 lahko sledimo preoblikovanju idrijskega rudišča in odkrijemo dele nekdanjega srednjetriasnega tektonskega jarka v današnji zgradbi rudišča. Slika 9: Preoblikovanje idrijskega rudišča (idrijski srednjetriasni tektonski jarek) v današnje stanje. Razlaga v tekstu. Fliš Sivi debelo plastnati apnenec Temno sivi debeloplastnati apnenec Sivi plastnati dolomit Skrilavec, lapor in peščenjak črni plastnati apnenec z rožencit Beli zrnati luknjičavi dolomit Sivo zeleni tuf in tufit z rožencit Zgornji skonca plasti-črni glinavec, meljevec in peščenjak Sivi apnenec Gramozovec Spodnji skonca plasti -črni skrilavec, meljevec in peščenjak Kaolinitne plasti, boksit Sivi dolomit Svetlo sivi dolomit Temno sivi laporasti apnenec Sivi zrnati dolomit Sivi oolitni apnenec Skrilavec, meljevec, peščenjak in oolitni apnenec Sivi peščenosljudnati dolomit črni in sivi plastnati dolomit Skrilavec, kremenov peščenjak in konglomerat črni glinasti skrilavec, meljevec, peščenjak in konglomerat Slika 11: Legenda k slikam 3 in 10 / 1 i Palcocen KREDA v- SPODNJA | 1 1 co < ct h- ZGORNJI NO In RE WJ TU =1 -U-, / '___t S J, * * J, SREDNJI SREDNJI i+UjUl N 5 ■* -H 111 SPODNJI 1 i I l rr—j - j - 1 - 1 1 - 1- \ \ \ \ seiserske pl. 1 ■ 1 ■ 1 ■ 1 ': : ■ ' y- •*■ •/- ■/■ V- y- PERM i -L-i— i l grOdenske pl PERMOKARBON Bi TRIASNA TEKTONIKA = Vzdolžni prelom ® Gruberjev prelom ® Prontarski prelom = Prečni prelom (D Bačnarjev prelom ® Zajelški prelom ® Zagodov prelom (D Urbanovec - zavčanov prelom © Ljubevški prelom ® Veharški prelom ® Guglerjev prelom ® Lomsko - zavraški prelom © Talninski prelom ® Auerspergov prelom ® Filipičev prelom ® Močnikov prelom © Kropačev prelom ® "0" - prelom ® čemernikov prelom © Ziljski prelom © Terezijin prelom ® Karali prelom STROTERCIARNATEKTONIKA —Meja pokrova in vmesne luske . O. Narivna ploskev tičenske notranje narivne grude ..... Narivna ploskev znotraj pokrova in vmesne luske u_u_u_ Normalni prelom 3. razvojne faze gube rudišča ^ Normalni prelom 2. razvojne faze gube rudišča ^ Reverzni prelom 1. razvojne faze gube rudišča ........ Triasni prelom, regeneriran v 3. razvojni fazi gube rudišča ^ Prelom 3. faze, regeneriran ob narivni ploskvi znotraj pokrova Prelom 1. faze, regeneriran "*"T" v 3. razvojni fazi gube rudišča 0 Ahacijev prelom ® Petrijev prelom IV2 Tičenska notranja narivna gruda IV, Idrijska notranja narivna gruda ||| Kanomeljska vmesna luska II čekovniška vmesna luska I Koševniška vmesna luska S.H. Hrušiški pokrov NEOTEKTONIKA - Idrijski prelom '} Vrtina v profilu, izven profila T.E. Tektonska enota - Spremljajoči prelom ____12. Obzorje ------ Profil Erozijska -' ' tektonska diskordanca ŽIVOSREBROVO RUDIŠČE Naravoslovna dediščina Opomba: Strokovno natančnejši opis nastanka in razvoja idrijskega rudišča v današnje stanje lahko preberete v prispevku 'Peš po južnem obrobju Idrije', v vodniku ekskurzij 2. slovenskega geološkega kongresa, kije potekal v Idriji od 26. do 28. septembra lanskega leta. Tam je dodan tudi podrobnejši pregled literature o idrijskem rudišču. Celotna 'zgodba' idrijskega rudišča bo, z vsemi 'materialnimi' dokazi, predstavljena v okviru rudniške študijske zbirke, kije postavljena v novih prostorih na Frančiškovemu jašku. Osnovna splošna literatura in pomembnejša literatura o idrijskem rudišču - Buser,S„ 1989: Developmentofthe Dinaric and the Juiian carbonate platforms and of the intermediate Slovenian basin (NW Yugoslavia). Mem. Soc. Geol. It. 40 (1987),313-320, Roma. Čadež, F., 1980: Najmlajše diskordantne sedimentne kamnine na karbonskih plasteh v Idriji - The youngest sedimentary rocks unconformable with Carboniferous beds at Idrija. Geologija 23/2,163-172, Ljubljana. - Čar, J., 1985: Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku. Doktorska disertacija, FNTVTOZD Montanistika, Odsek za geologijo, 1-236, Ljubljana. - Čar, J., 1990: Kotna tektonsko-erozijska diskordanca v rudiščnem delu idrijske srednjetriasne tektonske zgradbe -Angular tectonic-erosional unconformity in the deposifs part of the Idrija Middle Triassic tectonic stricture. Geologija 31-32,(2988/89), 267-284, Ljubljana. Čar, J., 1998, Sedimentološke raziskave prehoda med Južno karbonatno platformo in Slovenskim bazenom. Poročilo o triletnih raziskavah, 1-13, Idrija. Arhiv RŽS Idrija, GZS in MZT Slovenije. - Čar, J., 2006, Peš po južnem obrobju Idrije. Ekskurzija E-1. Vodnik k ekskurzij, 2. slovenski geološki kongres, Idrija, 26.-28. september2006, Idrija (dodan je obsežen pregled literature o idrijskem rudišču). Lavrič, J. V., 2004: Isotopic, organic and inorganic geochemistry ofthe Idrija mercury deposit, Slovenia: constraints on the formation ofthe Hg-PAH association. These de doctorat, 1-152, Lausanne. Mlakar, /., 1967: Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudišča - Relations Between the Lower and the Upper Structure of the Idrija Ore Deposit. Geologija 10,87-126, Ljubljana. Mlakar, L, 1969: Krovna zgradba idrijsko-žirovskega ozemlja. Nappe Structure ofthe Idrija-Žiri Region. Geologija 12,5-72, Ljubljana. Mlakar, i., & Dravenik, M, 1971: Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča - Structural and Genetic Particularities ofthe Idrija Mercury Ore Deposit. Geologija 14,67-126, Ljubljana. Placer, L., 1981-.Geološka zgradba jugozahodne Slovenije - Geologic structure of southwestern Slovenia. Geologija 24/1,27-60, Ljubljana. Placer, L, 1982: Tektonski razvoj idrijskega rudišča - Structural history ofthe Idrija mercury deposit. Geologija 25/1,7-94, Ljubljana. Placer, L., 1999: Contribution to the macrotectonic subdivision ofthe border region between Southern Alps and Exsternal Dinarides. Geologija 41 (1998), 223-255, Ljubljana. Placer, L., & Čar, J., 1977: Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja - The Middle Triassic Structure of the Idrija Region. Geologija 20,141-166, Ljubljana. Šmuc, A., & Čar, J., 2002, Upper Ladinian to Lower čarnian Sedimentary Evolution in the Idrija-čerkno Region, Western Slovenia. Facies 46,205-216, Erlangen. Vrabec, M., & Fodor, L, 2006: Late Cenozoic Tectonics of Slovenia: Structural Styles atthe North-Estern čorner ofthe Adriatic Microplate. Andrej Gogala Stenice, pojoči škržadi in čebele, opisani v delu entomologia carniolica i. a. scopolija Zdravnik v Idriji, I. A. Scopoli, je leta 1763 objavil delo Entomologia carniolica, v katerem opisuje žuželke iz tedanje Kranjske in jih poimenuje z dvodelnimi imeni po zgledu Karla Linneja, ki je s svojim delom Systema naturaeper regna tria naturae,... Editio decima, reformata, leta 1758, le pet let prej, postavil temelje zoološke sistematike. Scopoli opisuje med drugim 48 vrst stenic, tri vrste pojočih škržadov in 30 vrst čebel. Večina vrst je povzetih po Linneju, mnogo pa je originalnih Scopolijevih imen. Opisi so skopi in slike, ki so bile priložene le redkim izvodom knjige, večinoma slabe, saj z njimi že Scopoli ni bil zadovoljen. Da bi bili gotovi, katere vrste je imel pred očmi Scopoli, bi morali imeti ohranjene primerke iz njegove zbirke. Ta pa je bila žal uničena in izgubljena. Danes uporabljamo za 14 vrst stenic, dva pojoča škržada in 5 vrst čebel vrstna imena, ki jih je objavil Scopoli v Kranjski entomologiji. Podatke o krajih, kjer je našel posamezne vrste, Scopoli navaja le pri delu vrst. Idrija in njena okolica se seveda večkrat pojavi med njegovimi navedbami. \ f Hemiptera: Auchenorrhyncha: Cicadoidea - pojoči škržadi Pojoči škržadi so v toplejših krajih sveta dobro poznane žuželke, saj se mnoge vrste oglašajo z glasnimi napevi, ki so del poletnega zvočnega okolja. Pripadniki mnogih drugih vrst pa pojejo s tako visoko frekvenco zvoka, da so človeku komaj slišni. Škržadi so, tako kot tudi stenice, kljunate žuželke. Čeljusti in ustne imajo oblikovane v kljunec, s katerim sesajo drevesne sokove. Kot ličinke živijo pod zemljo, kjer sesajo korenine in njihov podtalni razvoj lahko traja več let. Dorasla ličinka nato zleze iz zemlje in se levi. Iz starega oklepa (škržadice) zleze odrasel škržad, ki ima še mehak hitinski oklep zelene barve in nerazvita krila. Med Ena izmed stenic, kijih je prvi opisal Scopoli, je Scopolijeva ploskorožka (Heterotoma merioptera) z nenavadnimi, razširjenimi in sploščenimi tipalnicami. Da je nekaj posebnega, je poudaril tudi Scopoli, ko je zanjo zapisal: Species vere nova, rarissimaque...(Zares nova vrsta in najredkejša...). mirovanjem črpa telesno tekočino v krila, da se razvijejo do polne velikosti. Ko mu hitin otrdi, dobi tudi temnejšo barvo. Samci nato začnejo s prepevanjem, s katerim vabijo samice. Scopoli je v delu Entomologia carniolica podal opis treh vrst. Eno je povzel po Linneju in dodal dve, ki še nista imeli veljavnega znanstvenega imena. Velikega škržada (Lyristes plebejus) je sicer opisal že Pietro Andrea Matthioli leta 1554, vendar pred vpeljavo dvodelnih imen, ki jo je uvedel Linne.Tako pri obeh vrstah sedaj navajamo Scopolija kot avtorja imena. Za obe vrsti je Scopoli zapisal, da sta pogosti v okolici Vipave, Gorice in Trsta, in tako je še danes. STENICE, POJOČI ŠKRŽADI IN ČEBELE, OPISANI V DELU ENTOMOLOGIA CARNIOLICAI. A. SCOPOLIJA Seznam vrst v Scopolijevi Kranjski entomoiogiji: Ime vrste v Scopolijevem delu Danes veljavno ime vrste V Scopolijevem delu navedena najdišča vrst Cicada plebeja Lyristes plebejus (Scopoli, 1763) Vipava, Gorica, Trst Cicada orni Cicada orni Linnaeus, 1758 Cicada haematodes Tibicina haematodes (Scopoli, 1763) Vipava, Gorica, Trst Leta 1772 je Scopoli v delu Observationeszoologicae, Annus Historico Naturalis l/., objavil opis še ene vrste pojočega škržada, namreč gorskega škržada (Cicadetta montana). Zapisal je, da živi »In Montanis Carnioliae circa Idriam« (v kranjskih hribih okrog Idrije). Ta zapis je bil ključ za razjasnitev, katero vrsto izmed več zelo podobnih je imel pred seboj Scopoli. Okrog Idrije namreč živi le ena izmed njih (M. Gogala in T.Trilar 2004). Hemiptera: Heteroptera - stenice Stenice so zelo raznovrstna skupina žuželk. Živijo na kopnem, v vodi in na vodni površini (vodni drsalci). Medtem ko so druge kljunate žuželke (škržadi, listne uši,...) vse rastlinojede, je med stenicami poleg rastlinojedih tudi veliko plenilskih vrst, ki s kljuncem izsesajo svoje žrtve. Nekaj vrst živi tudi zajedalsko na toplokrvnih živalih in ena izmed njih, posteljna stenica, je skupini dala ime. Scopoli navaja 48 vrst stenic iz tedanje Kranjske. Danes je veljavnih 14 njegovih vrstnih imen. Za dve vrsti, za kateri piše, da ju je našel v Idriji, žal ne vemo, kateri sta. Idrija pa je locus typicus, kot se reče po latinsko, kraj, kjer je Scopoli našel primerke, po katerih je opisal vrsto ščitaste stenice Eysarcoris aeneus. Ta je v Sloveniji razširjena in pogosta. Šele leta 2005 in 2006 pa smo našli na ozemlju slovenske države vrsto Psacasta exanthematica, ki jo je Scopoli našel v Trstu. Toplejše podnebje zadnjih let je očitno omogočilo širjenje te sredozemske vrste. Čeprav so slike priložene le redkim izvodom Kranjske entomologije, saj Scopoli z njimi ni bil zadovoljen, so bile v veliko pomoč pri razjasnjevanju, katerim vrstam v 330 330 331 "332 «333 33» I* * # Mi »337 «33 8 • 335 «3*0 3 »i • 3»3 » 3»f 3S1 331 9!1 333 333 3!« 33? m .3« /S JO )7» / ' / I \ , J?1 v i /r(P - j^j v^ožs, Vj^fe )m * j* m Jti & *> » / ~ , 3tr jo Risbe škržadov in stenic, priložene nekaterim izvodom Scopolijeve knjige Entomologia carniolica. resnici pripadajo skromni Scopolijevi opisi. Njegov Cimexalpinus je obrežna stenica, za katero piše, da živi v bohinjskih gorah na Gorenjskem (InAlpibus i/ochinensibus Carn. super). Značilna gorska vrsta je Saldula orthochila, ki v Scopolijevem času še ni bila opisana. Toda entomolog, ki je odločil, kateri vrsti pripada Scopolijev opis, je presodil, da pripada zelo podobni, a povsod razširjeni vrsti Saldula saltatoria. To je že prej opisal Linne, zato je Scopolijevo ime le sinonim Linnejevega. Na sicer slabi sliki se vidi obročast vzorec na krilu, ki je bolj značilen za to, kot za gorsko vrsto in to je bilo verjetno ključno za tako odločitev. Eno vrsto, ki jo je Scopoli opisal kot že znano Linnejevo vrsto Cimexbicolor (danes uvrščeno v rod Tritomegas kot Tritomegas bicolor), bi lahko opisal kot novo. Vendar je ni, čeprav je zapisal: Bicolor Svecicus antice ad marginem thoracis utringue maculam albam habet, noster vero marginem eundem album (Švedski bicolor ima spredaj na robu oprsja belo liso, naš pa ima celoten rob bel). Bel rob pronotuma (prednjega dela oprsja) je videti tudi na sliki. Zagotovo gre torej za drugo vrsto, ki je danes znana z imenom Tritomegas sexmaculatus in jo je Rambur opisal šele leta 1842. V Sloveniji živi le v najtoplejših krajih Primorske, saj je to za razliko od vrste bicolor sredozemska vrsta. Scopoli navaja, da živi v hribih ob Jadranskem morju. Ena izmed vrst, ki jih je Scopoli prvi opisal, je Peirates hybridus. Tako ime ji je dal, ker se mu je zdela kot križanec med vrstama C. personatus in C. pandurus (Vedeturproles hybrida Cimicis Personati & Panduri). Prva je črna roparska stenica Reduviuspersonatus, ki je bila včasih pogosta v hišah in hlevih, kjer lovi druge žuželke. Druga pa je rastlinojeda stenica vitezovka Spilostethus pandurus, ki jo je opisal prav Scopoli. Obarvana je rdeče in črno, tako kot roparska stenica, ki jo je Scopoli opisal kot Cimexhybridus. Seveda je bilo tudi njemu jasno, da resnični hibridi teh dveh vrst, ki si sploh nista sorodni, niso možni. Vrste stenic v Scopolijevi Kranjski entomologiji so naslednje: Notonecta glauca Notonecta striata Nepa cinerea Cimex lineatus Cimexmaurus Cimex exanthematicus Cimex lectularius Cimexdubius Cimex biguttatus Cimex bicolor Cimexaeneus Cimexjuniperinus Cimex baccarum Cimexornatus Cimexdominulus Cimex marginatus Cimexabietis Cimexdenticulatus Cimexagilis Cimexrugosus Cimex pandurus Cimexspeciosus Cimexapterus Cimexsaxatilis Cimex tuberculosus Cimex nervosus Cimex maritimus Cimexalpinus Cimexcollinus Cimex ferrugineus Cimexiracundus Cimex personatus Notonecta glauca Linnaeus, 1758 Sigara striata (Linnaeus, 1758) Nepa cinerea Linnaeus, 1758 Graphosoma lineatum (Linnaeus, 1758) Eurygaster maura (Linnaeus, 1758) Psacasta exanthematica (Scopoli, 1763) Cimex lectularius Linnaeus, 1758 Canthophorus dubius (Scopoli, 1763) Adomerus biguttatus (Linnaeus, 1758) Tritomegas bicolor (Linnaeus, 1758) Eysarcoris aeneus (Scopoli, 1763) Chlorochroa juniperina (Linnaeus, 1758) Dolycoris baccarum (Linnaeus, 1758) Eurydemaornatum (Linnaeus, 1758) Eurydemadominulum (Scopoli, 1763) Coreus marginatus (Linnaeus, 1758) Gastrodes abietum Bergroth, 1914? Coriomeris denticulatus (Scopoli, 1763) Dicranocephalus agilis (Scopoli, 1763) Nabis rugosus (Linnaeus, 1758) Spilostethus pandurus (Scopoli, 1763) Lygaeus equestris (Linnaeus, 1758) Pyrrhocoris apterus (Linnaeus, 1758) Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) Beosus maritimus (Scopoli, 1763) Saldula saltatoria (Linnaeus, 1758) Rhyparochromus pini (Linnaeus, 1758) 7 Rhynocoris iracundus (Poda, 1761) Reduvius personatus (Linnaeus, 1758) Trst Lipica Trst Trst Hribi ob Jadranskem morju Idrija Trst, Lipica Trst Avstrijsko Primorje Gorenjska Ljubljana, Dolenjska Trst Idrija Obala Jadranskega morja Bohinjske gore Notranjska Idrija Ljubljana STENICE, POJOČI ŠKRŽADI IN ČEBELE, OPISANI V DELU ENTOMOLOGIA CARNIOLICA I. A. SCOPOLIJA Cimex hybridus Peirates hybridus (Scopoli, 1763) Cimex gothicus Capsodes gothicus (Linnaeus, 1758) Cimex meriopterus Heterotoma merioptera (Scopoli, 1763) Cimex aequinoctialis Asiraca clavicornis, Delphacidae Cimex pabulinus Lygocoris pabulinus (Linnaeus, 1761) Cimex umbellatarum Lygus pratensis (Linnaeus, 1758) ? Cimex pratensis Lygus pratensis (Linnaeus, 1758) Cimex striatus Miriš striatus (Linnaeus, 1758) Cimexfulvipes Alloeonotus fulvipes (Scopoli, 1763) Cimex genistae Heterocordylus genistae (Scopoli, 1763) Cimex flavipes Phyluscoryli (Linnaeus, 1758) ? Cimexjunceus Megalotomus junceus (Scopoli, 1763) Cimex riparius Leptopterna dolabrata (Linnaeus, 1758) Cimextestaceus Stenodema laevigata (Linnaeus, 1758) 1 Cimex lacustris Gerris lacustris (Linnaeus, 1758) Cimexstagnorum Hydrometra stagnorum (Linnaeus, 1758) Ljubljana Hymenoptera: Apoidea: Apiformes - čebele Medonosne čebele in čmrlji so ljudem dobro poznane žuželke. Prve človek že dolgo goji in uživa med, ki ga čebele pripravljajo iz medičine, ki jo nabirajo na cvetovih ali kot izloček listnih uši. Mnogo manj pa so ljudem znane številne druge, večinoma samotarsko živeče vrste čebel. Čebele so vegetarijanske ose, ki so nekoč med srednjim zemeljskim vekom lovljenje živalskega plena zamenjale za nabiranje cvetnega prahu na cvetovih rastlin. Razvoj rastlin cvetnic in čebel je nato potekal vzporedno s stalnim medsebojnim prilagajanjem. Rastline so čebele privabljale z barvitimi cvetovi, močnim vonjem in sladko medičino, čebelam pa se je razvil gost kožušček, v katerega se ujame cvetni prah, organi za prenašanje peloda v obliki čopov, koškov ali krtačk, in daljši jezički, da dosežejo tudi medičino v globokih, bolje zavarovanih cvetovih. Če bi danes čebele izumrle, in to se ob naših neusmiljenih posegih v okolje prav lahko zgodi, bi cvetovi mnogih rastlin ostali neoprašeni in ne bi rodili semen. V tem primeru bi stradali tudi ljudje. Scopoli je v delu Entomologia camiolica opisal 30 vrst čebel in za pet vrst je obveljalo njegovo vrstno ime. Za štiri vrste navaja Idrijo ali njeno okolico kot najdišče primerkov. Od teh pa je le vrsto Panurgus calcaratus opisal prvi. Med vrstami, ki jih je prvi opisal Scopoli, sta tudi dve vrsti čmrljev (Bombus argillaceus in Bombus pascuorum), vrsta vitke (Lasioglossum calceatum) in vrsta peščinske čebele (Andrena praecox): Čebelo vrste Panurgus calcaratus je Scopoli opisal po primerkih iz Idrije. Na sliki je samček. Apis longicornis Eucera longicornis (Linnaeus, 1758) Apis sordida Andrena haemorrhoa (Fabricius, 1781) Apis florisomnis Chelostoma florisomne (Linnaeus, 1758) Apis atra Andrena cineraria (Linnaeus, 1758) Apis globosa Osmia rufa (Linnaeus, 1758)? Apis centuncularis Megachile centuncularis (Linnaeus, 1758) Apis farfarisequa Osmia rufa (Linnaeus, 1758) ? Apis sabulosa Andrena carantonica Perez, 1902? Apis riparia Andrena pilipes Fabricius, 1781 ? Apis calcarata Panurgus calcaratus (Scopoli, 1763) Apispraecox Andrena praecox (Scopoli, 1763) Apis calceata Lasioglossum calceatum (Scopoli, 1763) Apis montana Nomada ferruginata (Linnaeus, 1767) ? Apis fulviventris Sphecodes ephippius (Linnaeus, 1767) ? Apis vespiformis Nomada flava Panzer, 1798 ? Apis aenea Osmia caerulescens (Linnaeus, 1758) Apis fusca Osmia bicolor (Schrank, 1781) ? Apis meMca Apis mellifera Linnaeus, 1758 Apis violacea Xylocopa violacea (Linnaeus, 1758) Apis lapidaria Bombus lapidarius (Linnaeus, 1758) Apis argillacea Bombus argillaceus (Scopoli, 1763) Apis terrestris Bombus terrestris (Linnaeus, 1758) Apis rufa Bombus pascuorum (Scopoli, 1763)? Apis hortorum Bombus hortorum (Linnaeus, 1761) Apis collaris Bombus pratorum (Linnaeus, 1761) ? Apis pascuorum Bombus pascuorum (Scopoli, 1763) Apis hypnorum Bombus hypnorum (Linnaeus, 1758) Apis nemorum Bombus subterraneus (Linnaeus, 1758) ? Apis sylvarum Bombus sylvarum (Linnaeus, 1761) Apiscollium Bombus pascuorum (Scopoli, 1763)? Gorjuše, med Bledom in Bohinjem Hribi okrog Idrije Idrijca Idrija Idrijsko Gorenjska Literatura Gogala, M. in Trilar T. 2004. Bioacoustic investigations and taxonomic considerations on the Cicadetta montana species complex (Homoptera: Cicadoidea: Tibicinidae). An. Acad. Bras. Cienc. 76 (2): 316-324. Linndeus, C. 1758. Systema naturee per regna tria naturee, secundum dasses, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I. Editio decima, reformata. - pp. [1-4], 1-824. Holmise. (Laurentii Salvii). Matthioli, P. A. 1554. Commentarii, in libros sex pedacii Dioscoridis Anazarbei, de medica materia. Adiectis quam plurimis plantarum & animalium imaginibus, eodem auctore. - pp. [1-47], 1-707. Venetiis. (Officina Erasmiana). Scopoli, J. A. 1763. Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliee indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates. Methodo Linmeana. - pp. [1-35], 1-420, [lj. Vindobonae. (Trattner). - Scopoli, J.A.1772. Annvs V. Historico-naturalis. I. Emendationes et additamenta adAnn. I. II. III. IV. II. Tentamen mineralogicum I. De minera argenti alba. III. Tentamen mineralogicum II. De sulphure. IV. Tentamen mineralogicum III. De pseudogalena, aurip. Scopolijevo delo je bilo povsem v vrhu tedanjih prizadevanj razvijajoče se naravoslovne znanosti, saj sije dopisoval s Karlom Linnejem, začetnikom naravoslovne sistematike. Žal je imel pri nas veliko težav in je našo deželo zapustil, na Dunaju pa so mu menda tudi delali težave, vse verjetno zaradi znane »fovšije«. V dveh stoletjih in pol od tedaj se ni kaj dosti spremenilo. ZAKAJ SE IDRIJA PONAŠA Z NASLOVOM SLOVENSKIH BOTANIČNIH ATEN? "oneVVraber s Zakaj se idrija ponaša z naslovom slovenskih botaničnih aten? Najbrž je bil Pavel Grošelj tisti, kije v svojem uvodnem predavanju na sestanku slovenskih naravoslovcev 25.2. 1939 z besedami »v Idriji, naših botaničnih Atenah« kot prvi poudaril pomen Idrije v zgodovini botaničnega, s tem pa tudi naravoslovnega raziskovanja v Sloveniji nasploh. To je leta 1953 z naslovom svojega članka »Idrija - klasična tla prirodoznanstva na Slovenskem« povedala tudi Amalija Seliškar. Že mnogo desetletij poprej (1884) je VVilhelm Voss zapisal, da je »botanično raziskovanje Kranjske izšlo iz Idrije«. Z imeni raziskovalcev in njihovim delovanjem, ki se nadaljuje vse v današnji čas, res nismo v zadregi. J. A. Scopoli (1732-1788), v letih 1754-1769 rudniški zdravnik v Idriji, je napisal prvo znanstveno delo o flori Kranjske (1. izdaja: 1760,2. izdaja: 1772). Pripada mu avtorstvo za več rodov in mnogih vrst, ki jih je uvedel v botanično vednost ter se s tem vpisal v zgodovino botanike v Sloveniji in še mnogo širše. Nekatere teh vrst imajo svoje klasično nahajališče v Idriji in njeni okolici, tako bradavičasta trdoleska (Euonymus verrucosa) in trizoba kukavica (Orchis tridentata). Sicer pa je Scopolijev pomen tako velik, da ga je nemogoče prikazati na kratko. V zadnjih letih Scopolijevega bivanja v Idriji in še nekaj let pozneje je tam deloval kirurg B. Hacquet (71739—1815) in v širokem razponu svoje dejavnosti prispeval tudi k botanični vednosti. V delu »Alpske rastline Kranjskem« (1782) je opisal več dotlej neznanih rastlin, bil pa je tudi prvi, ki ježe 1780opozoril na pomen kamninske podlage na razširjenost rastlin. Rastline iz idrijskega sveta je poslal dunajskemu botaniku N. Jacquinu (1727-1817), ta pa je opisal kranjski mleček (Euphorbia camiolica) in kranjski jeglič (Primula camiolica). Tako kot imeni rodov Scopolia in Hacquetia slavita spomin na Scopolija in Hacqueta,je bil takšne počastitve z rodovnim imenom Hladnikia deležen tudi v Idriji rojeni F. Hladnik (1773-1844), ki sicer publicistično ni bil dejaven, je pa rastline s Kranjske pošiljal drugim botanikom, zlasti N. Hostu (1761-1834) na Dunaju, 1810 ustanovil botanični vrt v Ljubljani, s poukom botanike na ljubljanski gimnaziji pa zanjo pridobil več učencev, npr. H. Freyerja (1802-1866), ki je bil rojen v idrijski lekarniški družini in tudi sam postal farmacevt. Pozneje seje uveljavil kot muzealec v Ljubljani in Trstu, sodeloval pri več botaničnih projektih tistega časa, npr. herbarijski zbirki »Flora germanica exsiccata«, pripravljal, a ne končal »Floro Kranjske in Koroške«, predvsem pa je znan kot boter Blagayevega volčina (Daphne blagayana). Prav to rastlino je v okolici Idrije odkril v Radečah rojeni G. Dolliner (1794-1872), ki je bil v letih 1846-1867 kirurg in po pridobitvi medicinskega doktorata zdravnik v Idriji. Ta najdba je bila potrjena šele leta 2004. Dolliner je sprva deloval v Spodnji Avstriji, napisal seznam tam rastočih rastlin (1842), zapustil pa je tudi rokopisni seznam rastlin v okolici Idrije. Idrijčan po rodu je bil tudi Karel Dežman (1821-1889), muzealec in politik, sprva navdušen za slovenstvo, ki pa je 1861 vskočil na nemško stran (Deschmann). Ob drugih je napisal tudi precej večinoma sicer drobnih botaničnih prispevkov. Prav tako je bil v Idriji rojen Julij Gtovvacki (1846-1915), ki je vse svoje delovno obdobje poučeval na srednjih šolah. Uveljavil seje kot lihenolog in briolog. Še v mlajših letih je nabiral lišaje v dolinah Idrijce in Belce in obenem zapisal tudi mnoge tamkajšnje višje rastline. Pri Divjem jezeru je našel lišaj, ki je bil opisan kot Thelidium dactyloideum (1870). Napisal je prvi slovenski ključ za določanje rastlin »Flora slovenskih dežel« (1912-1913), ki pa zaradi 1. svetovne vojne ni bil končan. V slovensko botaniko je Idrija spet vstopila šele precej po koncu 2. svetovne vojne. Akademski slikar R. Terpin (roj. 1944) se vsestransko zanima za idrijski svet in je v Idrijskih razgledih objavil nekaj člankov o rastlinah na tem območju, tako o nahajališčih zavarovanih in redkih rastlinah na Idrijskem in Cerkljanskem (1993) in o kukavičevkah na Idrijskem (2005), vsakokrat tudi z lastnimi risbami. V sodelovanju z botanikom Cerkljanom J. Bavconom (roj. 1962) sta objavila seznam nahajališč kranjskega jegliča (Primula carniolica) (1990) ter ostrolistne (Ruscus aculeatus) in širokolistne lobodike (R. hypoglossum) na istem ozemlju (1992). Terpin sodeluje tudi z botanično usmerjenim gozdarjem I. Dakskoblerjem (roj. 1957), kar izpričuje članek o Bertolonijevi orlici (Aquilegia bertolonii) in mrežastim pojalnikom (Orobanche reticulata) nad povirjem Belce (2002). Dakskobler je objavil še članek o odkritju Blagayevega volčina nad Gačnikovo grapo (2000) in s tem utrdil gotovost o samoniklosti te slovenske znamenite rastline tudi v svetu med Polhovim Gradcem in dolino Trebuše. Raziskovanje posameznih rastlinskih vrst je izhodišče za drugačne raziskave, npr.fitocenološke (raziskave rastlinskih združb), gozdarske in naravovarstvene ter za ukrepanje na teh področjih. M. Wraber (1905-1972) je v letih 1959-1967 za gozdarsko prakso izdelal nekaj elaboratov o gozdni vegetaciji na Idrijskem. F. Kordiš (roj. 1919) je napisal monografijo »Idrijski gozdovi skozi stoletja« (1986) in opisal pragozd Bukov vrh na severnem robu Trnovskega gozda (1985). Vednost o posameznih rastlinah in njihovih združbah je že od vedno eno najpomembnejših izhodišč za naravoohranjevalno dejavnost. Od leta 1967 je zavarovano Divje jezero pomemben geološki, hidrološki, botanični, zoološki in kultunozgodovinski spomenik Slovenije, od leta 1972 urejen tudi kot muzej v naravi. Še mnogo obsežnejši je Krajinski park Zgornja Idrijca, bogat z naravnogeografskimi, rastlinskimi in živalskimi danostmi ter pomembno kulturno dediščino, zavarovan leta 1993, a je sam projekt precej starejši (1972). Le v glavnih potezah navedena dejstva pričajo o bogati četrttisočletni ožji botanični in širši naravoslovni raziskovalni dejavnosti na ožjem in širšem Idrijskem ter povsem opravičujejo naslov tega prispevka. Na kratko: zakaj se Idrija ponaša z naslovom slovenskih botaničnih Aten? Raziskovanje rastlinstva na Idrijskem poteka že 250 let, pri čemer so posamezni v Idriji delujoči ali v njej rojeni raziskovalci prispevali k botanični vednosti ne samo na Idrijskem, temveč tudi v slovenskem in širšem prostoru. V članku so navedena njihova imena in glavni raziskovalni dosežki. Literatura (samo za uvod tega zapisa in ne kot njegov del): Grošelj, P., 1939: Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci. Zbornik Prirodoslovnega društva 1: VII-XXII. Natisnjeno tudi v Proteus 6:113-121 in 165-173. Seliškar, M., 191953: Idrija - klasična tla prirodoznanstva v Sloveniji. Proteus 16:65-71. Msss, lV., 1884: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach furdas Schuljahr 1884: 1-59. ZAKLJUČKI POSVETA O EVROPSKEM POMENU IDRIJSKE NARAVOSLOVNE DEDIŠČINE Ivica Kavčič Zaključki posveta o evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine In kaj lahko rečemo za zaključek? Vsekakor to, da je posvetovanje doseglo svoj prvi cilj, to je, zbrati ter pregledno, jedrnato in jasno povedati, kaj je v preteklosti Idrija prispevala k slovenski in evropski zgodovini naravoslovja. Žal je bilo, kljub pisnim in osebnim vabilom, na posvetovanju premalo tistih, ki o tem ne vedo veliko.Tudi medijski odmev bi bil lahko večji. Zakaj televizija ne seže do nas, čeprav so teme zanimive in nacionalno pomembne?! Teže je z našim drugim, glavnim ciljem, da se v bodoče tako kot tehnični tudi ta del zgodovine Idrije na primeren način predstavi domačim in tujim obiskovalcem, da se omogoči ureditev stalne razstave o naravoslovju, da Mestni muzej zaposli kustosa s področja naravoslovja ter se nasploh realizirajo projekti za celovito predstavitev naših naravnih posebnosti in znanstvenih dosežkov, ki bi se jih morali bolj zavedati tako v ožji kot v širši skupnosti. Nismo preveliki optimisti, a bomo z aktivnostmi nadaljevali v prepričanju, ki ga lepo povzema latinski pregovor: »Gutta cavat lapidem, non vi,sed saepe cadendo« (Kapljice ne izdolbejo kamna s silo, temveč z neprestanim padanjem). Vztrajati nameravamo prav po kraševsko. Izvršni odbor Muzejskega društva Idrija je na svoji seji 25. maja 2006 sprejel zaključke, ki so jih na osnovi predavanj in razprave s posvetovanja O evropskem pomenu idrijske naravoslovne dediščine pripravili Ivica Kavčič, dr. Jože Čar in Ivana Leskovec: 1. Posvetovanje je s široko zastavljenimi in dobro pripravljenimi strokovnimi predavanji ter poglobljeno razpravo v celoti doseglo svoj prvi namen, to je zbrati ter pregledno, jedrnato in jasno povedati, kaj je Idrija v preteklosti prispevala k slovenski in evropski zgodovini naravoslovja. 2. Treba je nadaljevati z aktivnostmi za realizacijo glavnega cilja posveta, da se v bodoče tako kot tehnični, tudi ta del zgodovine Idrije na primeren način predstavi domačim in tujim obiskovalcem, da se omogoči ureditev stalne razstave o naravoslovju, da Mestni muzej zaposli kustosa s področja naravoslovja ter se nasploh realizirajo projekti za celovito predstavitev naravnih znamenitosti in evropsko pomembnih znanstvenih dosežkov, ki so se v nacionalnem merilu rodili v Idriji. 3. Združiti je treba moči institucij in posameznikov, ki se v Idriji že doslej ukvarjajo z varovanjem ali upravljanjem tovrstne dediščine, da pripravijo skupni program in vzpodbudijo njegovo izvedbo. 4. Lokalna in širša skupnost morata naravoslovno dediščino Idrije spoznati kot vrednoto in jo kot tako tudi obravnavati. Možnost »življenja« tovrstnih programov vidimo v Centru za raziskovanje Hg, kjer bodo zaposleni ustrezni strokovnjaki. Možno je tudi odprtje naravoslovnega oddelka v okviru muzeja ali Antonijevega rova. 5. Pričakujemo, da bosta tako občina kot država s pristojnimi ministrstvi naša prizadevanja podprli in se vanje aktivno vključili z zagotavljanjem občinskih in državnih ter pridobivanjem evropskih sredstev. 6. Muzejsko društvo Idrija, Mestni muzej Idrija in Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju si bodo še naprej prizadevali za primerno predstavitev evropskega pomena naše naravoslovne dediščine javnosti. Spremljali bomo ukrepe in dejavnosti občine in države, se do njih opredeljevali in z njimi seznanjali javnost s ciljem, da se dosežejo evropskemu pomenu te dediščine primerni rezultati. V imenu Muzejskega društva Idrija in Mestnega muzeja Idrija sva z direktorico Ivano Leskovec 31. maja 2006 te zaključke poslali Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, županu občine Idrija Damjanu Krapšu, ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku, sekretarju na ministrstvu za kmetijstvo Maksimiljanu Mohoriču in svetovalki za družbene dejavnosti občine Idrija Maji Majnik. Odgovore smo dobili od Ministrstva za okolje in prostor in od Ministrstva za kulturo. omaž Šturm Izračun volumna vode za klavžami na idrijskem V članku Vodni transport lesa in idrijski rudnik (M. Mohorič, Idrijski razgledi 1-2/2006) so prikazani novi izračuni volumnov vode za klavžami, pridobljeni s pomočjo računalniškega prostorskega modela. Volumni vode so bili ponovno izračunani za lesene klavže pri Babjem zobu, za požgane klavže na Belci ter zidane Belčne klavže, Putrihove klavže, Klavže na Idrijci in za Ovčjaške klavže. V tem članku je predstavljena priprava podatkov in izračun volumna vode za klavžami na Idrijskem. Viri podatkov in programsko okolje V Sloveniji je možno izbirati med veliko vrstami prostorskih podatkov, ki predstavljajo površje in razgibanost terena. Za izračun volumna klavž smo uporabili digitalne ortofoto posnetke v merilu 1:5000 (DOF5), ki prikazujejo razpačeno fotografsko sliko površja Slovenije in digitalni model reliefa v merilu 1:25 000, kjer poleg ostalih dobimo tudi podatke o nadmorski višini točk. Za obdelavo podatkov in izračun volumnov smo uporabili enega izmed GIS programskih paketov, v našem primeru ArcGIS 9.0. - Lokacije klavž z izračunanim volumnom Digitalni ortofoto posnetki v merilu 1:5 000 (DOF5) Ortofoto je skeniran aeroposnetek (letalski posnetek, fotografski ali digitalni posnetek dela zemeljskega površja iz zračne projekcije z ustrezno tehnično obdelavo), kije z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in modela reliefa transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti. Ortofoto posnetki s slikovnim elementom 0,5 m in izrisom ortofoto karte v merilu 1:5000 so izdelani na osnovi aeroposnetkov meril od 1:17400 do 1:25000. Rektifikacija ortofotov s slikovnim elementom 0,5 m in izrisom v merilu 1:5000 je izvedena na osnovi modela reliefa z gostoto 25 m. Celotna pozicijska natančnost je podana s srednjim pogreškom (sigma o) +/-1.0 m (0.5 m - velikost gridne celice pixla). Za določitev lokacije klavž in površine, ki jo je pokrila voda za klavžami, smo uporabili črno-bele slike DOF5 v 256 sivinskih tonih, resolucija (velikost piksla) v naravi je 0,5 x 0,5 m, v državnem koordinatnem sistemu z Gauss Kruegerjeva projekcijo. Digitalni model reliefa - DMR 25 Za izračun volumna klavž je bil kot osnovni vir podatkov uporabljen digitalni model reliefa DMR 25 (Geodetska uprava RS). Le-ta je izdelan s fotogrametričnimi metodami, vzporedno z izdelavo ortofoto načrtov (DOF5). Prednost tega modela v primerjavi z drugimi digitalnimi modeli višin Slovenije je boljša lokalna višinska natančnost, največja pomanjkljivost pa je nehomogenost. Zaradi tega lahko pride pri hkratni uporabi več listov DOF5 do odstopanj na robovih med posameznimi listi. Položaji klavž so zajemali območje več listov DOF5, vendar težav z neusklajenostjo stikov ni bilo, saj so bile vsake klavže na svojem listu DOF5. Položajna natančnost točk DMR 25 je vezana na pravilni grid z velikostjo celice 25 x 25 m. Povprečna višinska natančnost podatkov za Slovenijo znaša: -za raven relief 1,5 m, -za razgiban relief 3 m in -za hribovit relief 6,5 m. Višinska natančnost na poraščenih območjih je približno 5 m. V goratih območjih lahko nekatere grobe napake presegajo 50 m. Konkretne ocene natančnosti na izbranem izseku se niso izvajale. ArcGis 9 in razširitveni modul 3D Analyst Osnovna arhitektura ArcGIS 9 podpira večnamensko uporabo geografske podatkovne baze, tako v pisarni na osebnih računalnikih in na strežnikih kot preko svetovnega spleta ali na terenu. Programsko orodje ArcGIS 9 je enovit, integriran sistem za zajem, obdelavo, prikazovanje in posredovanje prostorskih podatkov. Orodje ArcGIS 9 3D Analyst pa omogoča obdelavo in prikaz 3D-prostorskih podatkov. Za izračun volumna klavž sem uporabil DMR 25, ki vsebuje podatke o zemeljskem površju s koordinatami X, Y in Z (nadmorska višina). Izračun volumna klavž Najprej smo določili lokacijo posameznih klavž. V pomoč so nam bili pisni in ustni viri o lokaciji. Klavže pri Babjem zobu so bile po stoletju pozabe ponovno odkrite. Natančno pozicijo pa smo določil na podlagi DOF5, kjer se dobro vidijo ostanki nekdanjih klavž. Določitev lokacij klavž Po določitvi lokacij klavž je bilo potrebno določiti koordinate, višinsko koto (nadmorsko višino) in višino posameznih klavž oziroma višino jezu, saj le tako lahko izračunamo količino vode, ki seje nabrala za klavžami. Pri določitvi višinske kote smo si pomagali s podatki iz topografskih kart, na katerih so zapisane višinske kote. Nadmorske višine smo preverili tudi z aneroidom in GPS sprejemnikom. Aneroid je kovinski barometer, s katerim dobimo manj natančne nadmorske višine, vendar je zelo praktičen, pri njegovi uporabi pa moramo upoštevati spreminjanje zračnega pritiska med dnevom, zato večkrat dobimo previsoke vrednosti. GPS (Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici. Osnovna funkcija GPS sprejemnika pa je prikaz točne lokacije (geografskih koordinat), na kateri je sprejemnik. Natančnost koordinat je odvisna od konfiguracije terena in vegetacijskega pokrova, kljub temu pa je njena vrednost do 10 m. Nekatere višine klavž, ki predstavljajo tudi višino jezu na klavžah, so zapisane v knjigi Klavže nad Idrijo (Mazi, S., 1955) in so bile v postopku preverjene. Višine jezov klavž, ki ne obstajajo več, pa so bile določene na osnovi vidnih ostankov in sledov klavž s pomočjo laserskega daljinomera in s postopičnim orodjem. Vse te podatke je na terenu zbral in preveril Maksimilijan Mohorič s sodelavci. Ko so bile določene nadmorske višine klavž in višine jezu na mestu klavž, je bilo potrebno določiti površino vode, ki se je nabrala za klavžami. Pri tem smo si pomagali z DOF5 in poznavanjem terena okoli klavž. Na podlagi površine vode, smo določili katere in koliko točk iz DMR 25 bomo uporabili pri izračunu volumna. Iz teh točk smo izdelali mrežo nepravilnih trikotnikov (TIN - Triangulated irregular netvvork), ki predstavlja digitalni model terena.Tako smo ustvarili tridimenzionalni (3D) virtualni prostor, ki mi je omogočil izračun volumna. Tridimenzionalni model Belčnih klavž Sledil je izračun volumna vode za klavžami, kar smo naredili s programskim paketom ArcGIS 9.0. Volumen vode predstavlja prostornino med nivojem vode za klavžami in digitalnim modelom reliefa. Sledilo je ovrednotenje rezultatov glede na starejše pisne vire (Mazi). Ugotovili smo, da smo v primeru Idrijskih in Belčnih klavž določili preveliko površino jezera za klavžami. Ponovno smo pregledali DOF5 in DMR 25 in površino jezu ustrezno zmanjšali. Ponoven izračun volumnov nam je dal natančnejše podatke o volumnu (količini) vode zbrane za klavžami. Izračunani volumni vode za klavžami so: Idrijske klavže: 249.552 m3 Klavže pri babjem zobu: 45.449 m3 Lesene - požgane klavže na Belci: 201.451 m3 Belčne klavže: 78.003 m3 Putrhove klavže: 32.538 m3 Ovčjaške klavže: 71.061 m3 Viri Geodetska uprava Republike Slovenije: URL: http:// www.gu.gov.si/ Esri: URL: http://www.esri.com/ Mazi S.: Klavže nad Idrijo, 1955. Irma Gnezda *m pv«»»»••»" J.....** ... žij^nšt ■ *«/■" S-.j—* t,.-.-.,/,-.- s*-.... g+z^iifu—,^ v.^ / /u (./... ,'/. »m/.>...'.. f ..._ i. f . .'!ž/l V,-----, 6.....;............... ^ * * f »--.»«.. • f''f .j*' . 1. . I j//.'S' Mt^J^ ~ .... // ^ i/*«- v"-/-*-*'---/' H^rJtfH efc*- /./../<'../»" ....^ ti/ J^. «6» t?« «.. .......... 311U J^Uf^/t^^f f^Uf^^e J. .,., //ž/. Spričevalo Amalije Kavčič Za konec lahko ugotovimo, da seje prof. Pavličeva pri pisanju Zgodovine idrijskega šolstva opirala na svoje bogato poznavanje obče zgodovine šolstva ter na usmeritve in prelomnice v razvoju pedagoške teorije in prakse. Zato pri obdelavi posameznih poglavij najprej podaja širši zgodovinski okvir, opozarja na določila vsakokratne prosvetne zakonodaje (1774,1806,1869, 1923), umešča idrijske šole v nacionalno ali vsedržavno mrežo šol in se šele nato osredotoča na prikazovanje njihovega konkretnega delovanja. Pri izjemno natančni obravnavi posameznih šol se ne zadovoljuje s »pozitivistično« faktografijo, saj ji dejstva in podatki služijo kot trdna osnova za nazorne analize in sklepne sinteze. Slednje Ivana Ferjančič, prva čipkarska učiteljica so argumentirano podane, lahko pa si jih bralec preko lastnih razmišljanj ustvarja tudi sam. S knjigo Zgodovina idrijskega šolstva so skozi tisoče podatkov, letnic in datumov, imen in paragrafov, dokumentov in institucij izrisane premnoge življenjske zgodbe in usode naših prednikov, učiteljev in učencev. Pota in stranpota učiteljskega poklica - od cerkovnika in organista do cenjenega javnega uslužbenca in kulturnega delavca - so bila strma in zapletena, pot učencev do izobrazbe pa marsikdaj negotova ali celo trnjeva. Znotraj šol in preko njih - pogosto prav preko idrijskih - seje odvijal tudi boj za materni jezik in uveljavitev slovenstva. Z obsežno in tehtno monografijo prof. Pavličeve je bistveno dopolnjeno poznavanje idrijske preteklosti, prav tako pa je ustvarjen pomemben prispevek k zgodovini šolstva na Slovenskem. Dodan je tudi pomemben kamen v mozaiku splošne slovenske kulturne zgodovine. PIKSNA Z ETIKETO Predstavitve Milanka Trušnovec PIKSNA Z ETIKETO Rok trajanja: bolj je uležano, bolj useka Aleš Čar. Made in Slovenia (kratka proza). Ljubljana: Študentska založba, 2006. Zbirka Beletrina. Na enem izmed WC-jev že od leta 2003 visi napis V okvari, ampak ZA temi vrati se v resnici še vedno dogaja marsikaj in to ZA(DAJ) je bistveno. Aleš Čar v svoji novi zbirki kratkih zgodb Made in Slovenia zavzame pozicijo BIG BROTHERJA, se udobno namesti nekje zgoraj, vse vidi, registrira in zabeleži v 50 konciznih krokijev o junakih našega časa. Mi kot hvaležno občinstvo pa se udobno namestimo nekje spodaj, pokonzumiramo Čarjeve observacije in se naslajamo, misleč: »Eh, to se pa meni že ne more zgoditi.« A res ne meni? Cel diapazon psiho-fizičnih anomalij, fobij, agonij in zasvojenosti od tabletomanije, alkoholizma, shizofrenije oziroma multiple identitete, plešavosti, homoseksualnosti, nagnjenosti k samomoru oziroma k neuspelim poskusom samomora do šovinizma vseh vrst, prežečega na čefurje, klošarje, geje, cigane in narkomane, mafije, notorične lažnivosti, incestuoznosti, verskega fundamentalizma in zasvojenosti s pilicami za nohte je seveda najlažje naprtiti levemu, desnemu, spodnjemu in zgornjemu sosedu, ampak slej ko prej se najde notica v črni kroniki ter iz nje izhajajoča zgodba, ki še posebej močno zadene in reči je treba: »Noja, saj se dogaja tudi drugim.« In dogaja se več kot očitno v Sloveniji - tudi v Sloveniji - pred našim pragom, v naši dnevni sobi. Želimeljske barikade proti ciganom, ljubljanski zalezovalec nagih otrok, neprostovoljna navlažitev članice ponikle skupine Foxy Teens, zloglasni Silvo Plut in druga roba niso Made in China, ampak se z njih v fluorescentno rumeni bliska etiketa Made in Slovenia. Univerzalne pogruntavščine in patenti so pregneteni v slovenske specialitete. Čarju za izhodišče vsake zgodbe služi citat iz časopisnega članka, televizijskega prispevka v poročilih, statističnega povzetka ali kakega drugega medija. S tem se soočita virtualni in realni svet, kar sproži več vprašanj: kateri svet odslikava-zrcali katerega; ali mediji poročajo o dejanskosti ali stvarnost realizira medijske vzorce in se ravna po njegovih sugestijah; je meja med obema svetovoma sploh še razvidna ali je nevarno spolzka in gibljiva. Njuna eksistenca ni vzporedna, ampak prebijata drug v drugega. Med njima skozi nevidno membrano poteka burna osmoza. Glas Boštjana Lajovica informira; maili, chat in SMS-ji so pripomočki za reševanje partnerskih kriz; z internetom se razkrinkava in izsiljuje; gledališka predstava je samo fotokopija vsakdanjega življenjskega teatra; TV dobavlja gorivo za sovraštvo in stimulanse za teroristična dejanja; photo session sprošča pedofilskega gverilca; ljubka digitalna kamera omogoča voajersko kontrolo nad vsemi sosednjimi bloki in za pobeg iz krute vsakdanjosti se največjim depresivcem vedno toči neskončna špansko-mehiška limonada. Na drugi strani je lahko tudi življenje zgolj performans »nosečega« moškega in verske fanatičarke z uprizoritvijo križanja štirih na abortus čakajočih žensk. Istočasno pa mediji samo uzaveščajo vsakodnevne človeške patologije in šele ko so tako ovekovečene ali ko jih v svojih ca. 5000 znakov skoncentrira Aleš Čar, postanejo zares BIZARNE. Kot da se s človekovim vzpenjanjem po evolucijski lestvici njegova bizarnost stopnjuje. Bizarno je lahko krovna oznaka za vse produkte Made in Slovenia, čeprav je tematika zelo široka, prav tako kot v predhodni zbirki pa je na tapeti najpogosteje izmaličena intima moško-ženskega binoma. MAD OVENI 18. zgodba celo sugerira, da je konflikt med genskima strukturama xy in xx ali med klasičnima nalepkama M in Ž neizogiben in obsojen na večnost, ker je v vsaki ženski nekaj mačjega in v vsakem moškem nekaj pasjega. Zmagovalec (ali bolje: manj dotolčen poraženec) je tisti, ki prvi najde partnerjevo/e nevralgično/e točko/e, jo/jih izkoristi in čim dlje prikriva svojo/e. A naj svet čekira iz moške ali iz ženske perspektive, naj piše v prvi ali v tretji osebi ednine, je Čar vedno enako prepričljivo, skoraj srhljivo pronicljiv in šokanten. V nobenem primeru ne komentira, ne potencira in, bog ne daj, ne moralizira, ampak samo z izjemno empatijo zaznava vsakodnevne dogajalno-emocionalne peripetije, jih oskubi odvečne navlake ter nato z najfinejšim skalpelom v nekaj potezah secira do stopnje, ko ostanejo le še čisti eksponati, vloženi v formalin in dani na ogled, brez pretenzije, da bi se ogledovalci na njih učili in spreminjali. Konzumentov Čarjevih pripravkov pa ne udari v nos samo vonj po konzervansih, ampak useka tudi s svojo skoncentrirano dramaturško izpeljavo - z lokom od uvodnega medijskega izsečka do projekcije le-tega na drugi - »realni« strani ekrana v zaokroženo epizodo iz življenja slehernika. Za to Čar ne potrebuje romana, temveč le toliko, kot prenese en zaslon - »screen« na računalniku. Kajti, kot je sam avtor zaupal menda največji divi na slovenski novinarski sceni, »[d]lje časa ko se ukvarjam z literaturo, težje prenašam balast pri sebi, zato vse skupaj leze v kratke zgodbe. Pa tudi - ko si enkrat v redni službi, čas ni več naklonjen romanom.« Niti pisanju niti branju romanov. Gre za maksimalno zminimaliziran svet SMS-jev in e-mailov. Čustva, občutki, želje, potrebe so neprodušno konzervirani in dozirani po potrebi. Nič od tega ni več sveže, naravno, sproti začinjeno, ampak je »ready-made«, industrijsko zapakirano, smrdljivo predvidljivo, a vseeno z omejenim rokom trajanja. Išče se ključek. Za-ključna zgodba se konča s stavkom:»[...] slika je obstala in prek ekrana seje izpisalo: konec 756. dela.« Zdaj čakamo še napis TO BE CONTINUED ... in nato 757. del. Bo ta prinesel Čarjeve ubijalske aksiome iz življenja seksualno-mentalnih dvoživk ali mogoče 1001 haiku o vinsko rdečih spodnjicah Miše Molk? Robert Jereb Ne nastane cinober kar tako Jože Felc: Cinober. 156 str. Cankarjeva založba. Ljubljana, 2006. Felčeva zbirka kratkih zgodb z naslovom Cinober raste na vtisih domačega okolja, izkušnjah mladosti in njegovega poklica. Že sam naslov kaže na domači habitus in miselni krog pripovedi večji del koreni v našem prostoru. Felčev pogled je razpršen med spodaj in zgoraj, med kotlom in vesanijo. Ni učvrščen v družbo, kot piše: »Tu pa tam se mu je pripetilo kaj, kar ga je popolnoma odtujilo krajanom, ki so bili njegovi sosedje, nekateri stari prijatelji«, čeprav je bil pomemben, in ni lociran v prostor, je nekje zgoraj in s svojimi zgodbami, freskami življenja tu med meščani. Felc lebdi med Gričem in kotlom. To mu daje nekakšno preglednost. Značilnost, ki seva tudi iz kratkih zgodb, v katerih so v ospredju ne prav običajne usode posameznikov. Prostor (predvsem Idrija), neobičajni dogodki, poteze zgodovinskih časov in obdobij življenja so ozadje, na katerem posebneži izstopajo očitneje, prepričljivejše. Niti ni nenavadno, saj je pisateljev poklic tisti, ki ustvarja osnovno optiko njegovega pisanja. Enaindvajset zgodb tako govori o tistih, ki so nekako izven povprečja družbe, ki se vanjo ne morejo vključiti v skladu s prevladujočimi Jv vaKgbi ekairdvajseiih kratilh zgotjfj so pqsebne?i Izsrc^iijofefiove&e jsoicVnjihovilJ Mi najde \ ')vtr>r mo:iv«cijo za spozrjavan;? rwa#iihiianosri ! in ••*ock'!.^rVe vzri(=fn rifvh sp^mciona-dve, njenfrpfp^enet||ivihlger - r'f*Hvadnih razpoloženj, kilo lahkdrevarna in grot i. ' na dr.igi srani pa igfival smešna, i Odkrivanje fo razulriievar aljud nooiodkovvfelče'. h zg-jdbat. ."dnr> i7?4reva Jisateljevo fcfagc raklorijeni 5t, pocpsre h.irrom^ #tuaq je iripoantepa prna5a,ov Onnhpr svežino. iez!kovn$ sptoščerosl, n^selno odprtost ir oprirrizem JOZC Fac, 1941. cenjen t»ietcr ttupctevpma vreč na mora*oa iosorca naicpijivodobe, je^reicino pc t zaMzzMifakraSIhzgo bOobbjutijp.siobodaMg? ). Poznejši injčn naslovi - isoir.da imena Vznčmer^ focor 'a (jpij.pbiosrin Venera (1995), pfOinji dnevi (i 99 1. Dtoej&iaoitllvijenie in smrt lepe Vide (1997), Som v kroSnji (i 999) jrt erugi - razodenejo celovito in azv^jexi 'jstvarjanoper romanooisca, znodh^rjs ?sej||a iT p-ernffiijevalca normami, in tistih, ki se na pragu življenja vanjo šele vključujejo. Prvi niso ljudje zgolj z zanimivim značajem, ki napravi pripovedovanje razgibano - njihova drugačnost je globlja. Kot je naslov zbirke. Ne nastane cinober kar tako, tako je tudi z njimi. In zgodbe so rdeče obarvane, so življenja zares. Barva pripovedi slika skrajnosti, a tudi optimizem, čeprav večkrat zasledimo tudi resignacijo in sledi melanholije. Zgodbe so preobrazbe, lok življenja ali zgoščeno dogajanje ob ključnih dogodkih. Protagonisti pripadajo svetu svetlobe, svetu bolnišnice Vesanije (Hubert, Zeličeva vrnitev, Dino, Cinober). Posebnost zbirke so krajši uvodi v posamezne zgodbe, ki so oblikovno ločeni. Včasih uvodni zapis napove temo, predvsem pa razlaga pomene besed, termine, večinoma medicinske izraze, ki ustvarjajo ozračje in zaokrožijo pripovedovanje. Zapisi so avtorjev pogled na idejo posamezne zgodbe, so - s par izjemami - precej enciklopedično suhoparno in »tehnično« napisani ter hote ali ne zožujejo obzorje pričakovanj in pomenskih raznolikosti. Čeprav govorimo o kratkih zgodbah, le-te vsebujejo dogajalno zgoščenost, ki se približuje noveli; predzgodba je učinkovito in jedrnato predstavljena, poudarek je na ključnem dogodku ali nizanju življenjskih preokretov. Slog pisanja je sproščen in raznolik, čeravno ni vse povedano povsem naravnost, jezik mestoma privzame lirične odtenke. Zaviralnih momentov ni, miselne refleksije so le nakazane, kratka forma na nekaj strani zgoščenih pripovedi tega tudi ne dopušča. Naslovna zgodba Cinober uvaja večino razsežnosti zbirke: v ospredju so idrijski kotel, izstopajoč posameznik z nenavadnimi potezami in pridih griča. Fantiča - nedvomno genija -, ki so ga imeli za norega, so tudi »spoštovali ter bili prepričani, da se njegova pot ne bo končala v katerem od rudarskih rovov cinobaritnega podzemlja«. Citat nakazuje nihanje med podzemljem zavesti in osvoboditvijo, samouresničitvijo posameznika, ki je - resnici na ljubo - izziv nas vseh. Drugačnost težko sodi v prostor, katerega navade so začrtane, dejansko težko sploh kam sodi. Zgodba se bere tudi kot rahla kritika t. i. normalnosti, ki ni naklonjena izstopanjem ali pa je vsaj nezaupljiva, celo boječa. Posamezniki, ki so bili »izven« so vedno imeli poseben status - bili so bodisi v središču, še raje na robu družbe. Današnji napredek je institucionalni pristop, to pa je bolj ali manj vse. Imamo Vesanijo, ki je svetla. Imamo grič, kotlina samo poudarja vzpon. Posebnež ne sodi v pritličje, lahko je spodaj v temi ali zgoraj v beli svetlobi. Zaključek zgodbe je zapis o Idriji. Primer nenavadnega dečka se posploši na mestno klimo, na vrsto učenjakov, ki so tu bivali, in na preminulo bogastvo in breme dediščine. »Mesto je potrebno podreti, na njegovih temeljih pa zgraditi čisto nov kraj. [...] Dokler pa bodo samo obnavljali in dozidavah načete zidove in ganke, zgodbe ne bo konec.« Zgodovina uklepa, kotel je globok, dediščina je težak balast. Citiranih besed ne kaže razumeti kot zamolklost inovativnega intelekta, temveč kot spone duha in te bodo ostale, kajti zgodbe še ne bo kmalu konec. In kaj je z učenjaki? Nekdanji učenjaki so ravno tako priročni kot nove fasade. Tu je na vrsti ostra kritika slavljenja zgodovine, slavljenja učenjakov, ki naj bi bili spoštovani - laž, ki jo razkrinka nori deček, ki se čez leta vrne kot ugleden mož. Takrat šele postane last meščanov. Osli pa rigajo ob tej poniglavosti. Je pa res, da so živali še v krožnem času in da bolj razumejo osnovne stvari, tudi deček je tam blizu: šilil je in spet začel, razbijal kamen, zatem pisal in spet tako. Odšel je in se vrnil. Dobro je imeti nekaj krožnega v sebi. Čutiš več. V zgodbah začutimo mesto kot predsobo Griča. Pripoved Legenda je zapis o usodi cerkve sv. Barbare, kije bila porušena po vojni, in o predrznosti posameznikov, ki jim je malo mar za stvari, ki presegajo njihov čas. Hkrati je tu prisotna obsodba sle po uničevanju in prikaz slepote posameznikov. Mesto bi bilo potrebno porušiti, stoji zapisano v prvi zgodbi in četudi ne beremo dobesedno, se prikrade občutek, da bi gnilo zidovje stoletnega duha morali rušiti selektivno. A v čem je boljše tisto, kar pustimo? Felčeva univerzalnost je tu na preizkušnji. Če je človek isti, potem ne kaže ločevati novih in starih zavetnikov, kajti v usedlini arhetipov gre za iste stvari. Mesto in čas orožja ter čas človeške iztirjenosti so ozadje pripovedi Sveti Jožef. V vojnem času nosi preprosto resnico, da odnosi med bližnjimi ostanejo elementarni, primarni, bistveni ne glede na težke okoliščine. Etična drža ljudi ne glede na njihovo miselno preproščino je tisto, kar ostane na koncu. To razumemo tudi kot obsodbo režima - vsakršnega, ki se izživlja nad ljudstvom in ki zatajuje človekovo dostojanstvo. Zgodba Turki pokaže ljudi, ki nimajo česa izgubiti. Ključen posameznik potegne za sabo lačne in od žganja razgrete, sam pa konča zaradi sle. Govori tudi o kolektivni potlačitvi, o vesti, ki se mora umakniti, kadar je bede preveč. Dve pripovedi sta posvečeni pisateljema Franu Gestrinu in Radu Murniku. Zlasti v zgodbi Možganov tudi pozimi ne zebe -naslov se povsem prilega humoristu Murniku - opazujemo, kako lahko bolezensko stanje zoži življenje na majhne zgodbe in mučni mehanični ritem vsakdanje enoličnosti, na stisnjeno obzorje, na preigravanje istega. Veliko življenje se utruja v oklepu rutine. A dokler misel teče oz. možgani ne zmrznejo, je še smiselno vztrajati, pogosto tudi s humorjem. Pripoved o Murniku je deloma tudi pisateljeva lastna. Odraščanja, šolanja in razkrivanja spolnosti ne kaže brati le kot avtobiografske zapise, saj govorijo o času odraščanja, razigranosti, puberteti, odkrivanju skrivnosti, spolu, oslovski klopi (Sirotišnica, 2 x 42, Osli, Oslovska klop, Državni udar, Zakaj zavidati oslu). Šola je tu bolj ali manj ovira ali pa tudi priložnost. V teh časih nastopajo predvsem osli - neugnani fantiči, ki prestopajo meje pravil in ki imajo svojo pot ne glede na družbene zakonitosti, kajti osli so vitalnost, ne le stereotip. So obdobja v življenju, ko ni dobro preveč misliti na posledice, sicer ni sploh nikakršnih. Osli so spredaj, čeravno je njihova klop na obrobju razreda. Dobršen del knjige zavzema pogled na začetke pisateljeve zdravniške poti. Oddaljenost omogoča tudi ironične poudarke (Prijava), spoznavanje ustanove, ki bo postala njegovo delo in prebivališče (Vesanija). Prvo srečanje z bolnišnico je bilo zanj usodno: »Vesanija je bila lepa, iz mrakobnosti [mesta, kotla spodaj] je lezla v svetlobo. Pravzaprav je bila Vesanija svetloba sama.« Bolnišnica zanj ni postala le kraj nad mestom, temveč ves svet, ki je povsod isti, zazdi se celo, da gre Grič naprej, da je spodaj v kotlu vse nekako zastalo: »Pognal seje dol do mesta in rekel:,Tu ste'. In ponovil, ko je srečal koga poznanega:,Saj vi ste čisto taki kot on zgoraj, v Vesaniji.'« Govor je o spoznanju, o človeku, ki je v dnu bitja vedno isti ne glede na predsodke in družbene opredelitve. Lokrum je zgodba o samopotrjevanju in zatajevanju, o negotovosti in zmagi notranje moči nad težkim, bolnim telesom, o preizkušnji, kije pisatelju vrnila voljo in samozavest. Zadnja zgodba je sprava in pomiritev ter paraboličen zaključek, ki kaže na univerzalno resnico, da smo vsi isti, ne glede na svetovni nazor, nravno iztirjenost in čudaštva; vsi izrisani liki stopijo v končnost, kjer veljajo enaka merila za vse. Zgodba je začinjena z ironijo in humorno obarvano poanto: »Zavili so v oštarijo, bilo jih je veliko, in birt je čisto vsem postregel z enako pijačo.« anez Kavčič Osebnostna izpoved in kritičen odnos do družbene stvarnosti Ana Marija Cetin Lapajne: Šepet. Zbirka pesmi, 115 str. Spremna beseda Janez Kavčič. Likovna oprema Matjaž Vipotnik. Založba Bogataj. Idrija, 2006. Pesnico Ano Marijo Cetin Lapajne opredeljujejo naslednje karakteristike: elementarna navezanost na rodno grudo, intenzivno čustvovanje, svobodoljubnost in kozmopolitizem, stik slovenstva z internacionalizmom, občutljivost za etične vrednote in dileme ter kritičen odnos do sodobne stvarnosti. V verzih izpoveduje svoje življenjske izkušnje, čustva, doživljanja in meditacije ter angažirano opozarja na zaskrbljujoče stanje sodobnega sveta. Njena poezija združuje osebno izpoved s kritičnim vrednotenjem polpretekle in današnje družbene stvarnosti. Zbirka Šepet se bere kot nekakšen dnevnik občutij, ki obsega vsa avtoričina življenjska obdobja. Verzi odražajo dogodke, ki so pesnico najbolj zaznamovali, spoznanja, ki so izoblikovala njeno doživljanje sveta, ter razmišljanja, pogosto prizadeto ali polemično izostrena. V pesmih se soočata svetla idilika narave in zgodnjega otroštva ter mrakobnost nasilja in vseh oblik razčlovečenja. Obe med seboj nasprotni razsežnosti porajata v čutečem pesničinem subjektu čustveno napetost, ki se skuša razreševati skozi željo po harmoniji, tako v lastni intimi kot v objektivni realnosti. Ana Marija Cetin Lapajne, rojena leta 1935 v Dolnji Bitnji pri Ilirski Bistrici, je v zgodnjem otroštvu (1942) doživela travmatično izkušnjo nasilja, ko so italijanski vojaki požgali njeno vas, družino pa odgnali v koncentracijsko taborišče. Trpko doživetje, ki ga je za vse življenje zakopala v srce, je nedvomno pomembno vplivalo na njeno nazorsko orientacijo in literarno ustvarjalnost. Pozneje je dokončala študij geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti in opravila uspešno poklicno kariero na področjih izobraževanja, javnega delovanja in kulture. Izhodiščno tematiko zbirke Šepet predstavlja navezanost na primarni dom, na rojstno vas in domačo pokrajino. Spomini na »izgubljeni raj« se pesnici vračajo kot privid nekdanje sreče. Druga prvina je trajna navzočnost staršev v pesmih, ki izpovedujejo čustva hvaležnosti in spoštovanja do matere in očeta. Na ljubezen do prvotne brkinske domačije in svojcev se navezuje ljubezen do domovine in slovenstva, istočasno pa se poraja bojazen pred izgubo narodove identitete in suverenosti. Sledi vzporejanje in povezovanje dogodkov in razmer, med katerimi obstaja časovna distanca nad 60 let, ki pa neizprosno potrjujejo znano resnico, da se zgodovina ponavlja - žal kot tragedija in farsa. Avtorica občuti prizadetost ob nehumanih odnosih znotraj moderne neokapitalistične in kvazidemokratične družbene ureditve, temelječe na dominaciji in globaliziranih interesih kapitala. V tej luči je v nekaterih pesmih tudi sodobna slovenska stvarnost deležna marsikaterega kritičnega razmisleka, moralnega prevrednotenja in jedke satire. Ob soočanjih s senčnimi stranmi aktualnega vsakdana se v duši pesnice budijo filantropska čustva. Od angažirane usmerjenosti v objektivno realnost se avtorica občasno zateka v lastno intimo, v notranji doživljajski monolog. Njene osebnoizpovedne pesmi govorijo o fatalni ločnici med življenjem in smrtjo, o minljivosti srečnih trenutkov, o tesnobnih intuicijah, o bivanjskih stiskah, o ljubezni kot življenjskem načelu ter o ujetosti med potrošniškim bliščem in osamljenostjo sredi brezimne množice. V oblikovnem in vsebinskem pogledu izstopa kakovost nekaterih razmišljujočih pesmi, ki prehajajo v psihološke analize motivov, nakazanih v naslovih. Izrazito subjektivno so niansirane intimne, emocionalne, erotično-čutne in meditativne refleksije ljubezenskih doživetij, ki so se porajala na skupni življenjski poti, prehojeni v dvoje. Kot režime ali nekakšen epilog je v prvi del zbirke vključen še sklop Utrinki, napisan v obliki petih desetvrstičnih gazel, ki s pomenljivimi refreni naglašajo determinante avtoričinega doživljajskega in pesniškega sveta. V zbirko je kot samostojen in obenem z njo organsko zraščen drugi del vključen sonetni venec Luni zapeljivki (akrostih), ki gaje avtorica pisala od jeseni 2004 do poletja 2005. S sonetnim vencem je v zaokroženi obliki in s poglobljenim vsebinskim pristopom izpovedala svoj odnos do sodobnega sveta in problemov, ki tarejo človeštvo. Pri pisanju »venca« jo je odločilno motivirala odrešujoča optimistična vizija prihodnosti, izhajajoča iz univerzalnega spoštovanja in uresničevanja temeljnih etičnih vrednot. Sonetni venec Luni zapeljivki je komponiran po klasičnem vzorcu. Štirinajstim sonetom, kijih sestavljata po dve kvartini in dve tercini, je dodan zaključni magistrale z akrostihom - naslovom pesnitve. Soneti so grajeni po splošno uveljavljenih pravilih meroslovja. Njihov rastoči ritem izhaja iz nepoudarjenih zlogov, verzi pa temeljijo na obliki laškega enajsterca. Pesnica se poslužuje pestre palete čistih rim, za katere je odločilna izgovorjava. V skladu s shemo soneta se rime zvesto ravnajo po obrazcu abba abba cdc ded. Vsebinskim sporočilom verzov ustreza po potrebi tudi prosta ritmična oblika: ritem ni vseskozi stereotipno mehaničen, ampak skladno z izrazno močjo besed fleksibilen. Avtorici je vsekakor treba priznati spretnost in domiselnost pri izpeljavi celotne kompozicijske strukture besedila. Sporočilni mozaik »venca« soustvarjajo naslednji glavni vsebinski poudarki: meditativno vzdušje, hrepenenje po sožitju med ljudmi ter med civilizacijo in naravo, razkorak med idejami mislecev in družbeno prakso, dominacija kapitala nad humanizmom, (ne)smisel »bega« v vesolje, aktualnost simbolike štirih apokaliptičnih jezdecev, moč in nemoč svetovnih religij, nujnost planetarne etične katarze in mednarodne solidarnosti, pomen moralnega ozaveščanja sodobne znanosti, potreba po vlaganjih v kulturo in zdravje, imperativ dviganja ekološke zavesti in upanje v preporod človečnosti, ki naj išče rešitev iz labirinta vojn, revščine, moralne krize in drugih rakastih ran civilizacije. Velja dodati, da se pesniška zbirka Šepet odlikuje po estetsko domišljeni in sporočilno učinkoviti likovni podobi in opremi. Petra Zagoda Let v lunino senco - pomemben prispevek k poznavanju ljudskega izročila Pavel Medvešček, Rafael Podobnik: Let v lunino senco. Založba Taura. Nova Gorica, 2006. Leta 2006 je pri novogoriški založbi Taura izšla zbirka pripovedi Let v lunino senco avtorjev Pavla Medveščka in Rafaela Podobnika. Najprej se bralec ustavi pri uvodu, ki gaje napisal Pavel Medvešček, in nadaljuje s 135 pripovedmi s Tolminskega, Cerkljanskega in Idrijskega, Goriškega, Sežanskega, Bistriškega, Postojnskega ter Koprskega. Pripovedi si lepo sledijo in osrednjemu motivu sledi več različnih zgodb. V zadnjem delu knjige je svoj pogled na vsebino zbranih pripovedi prispeval Bojan Šaver v eseju z naslovom Od kamna do gore in kulturne konstitucije svetega. Strokovni pogled na obredne kamne kačje glave je prispeval geolog dr. Jože Čar. Nazadnje je svoje izkušnje pri nastajanju te knjige podal še fotograf Rafael Podobnik. Pripovedi so opremljene s popolnimi podatki o pripovedovalcih in fotografijah, s krajem in letnico zapisa. Na seznamu zadaj najdemo še natančnejše podatke, kot so ime in priimek, letnica rojstva, hišno ime pripovedovalca in naslov. Vse to pa dopolnjuje dokumentarno gradivo LET V LUNINO SENCO Predstavitve k posameznim pripovedim, v katerem so opombe zapisovalca Pavla Medveščka. Dodane so stare fotografije, risbe in mapna kopija. Naveden je še seznam fotografij z opisom in datumi snemanj. Vsi ti podatki so pomembni zaradi jasnejše dokumentiranosti pripovedi. Pomen teh pripovedi je večplasten tako za stroko kot tudi za laično javnost, saj razkrivajo in ohranjajo že skoraj izgubljene zaklade ustnega izročila na Primorskem. Za folkloriste, mitologe, etnologe, arheologe, slaviste, etimologe in morda še za koga so pomembne predvsem zaradi svoje izročilnosti. Motivika vseh zbranih zgodb, ki izvirajo še iz poganskih časov, seje ohranjala, kljub temu da so bili njihovi nosilci tudi zgledni katoličani, ki so redno opravljali svoje verske dolžnosti. Slovanska mitologija je še precej neznana in jo lahko različni strokovnjaki le postopoma rekonstruirajo prav iz tovrstnih drobcev preteklosti. Vendar pa t. i. mitično mišljenje ni le stvar preteklosti, saj je, kot pravi Zmago Šmitek, »mitološko mišljenje še danes vtkano v vsakodnevno življenje posameznika, ker sega v globine človeške zavesti, čeprav se navzven pokaže le občasno in morebiti v drugačnih oblikah kot nekoč1«. Mitsko mišljenje in dojemanje sveta okoli nas je nekaj, kar se da le deloma posredovati z vsakodnevnim izražanjem. Dopušča namreč še neko drugo realnost, ki nam večinoma ostaja nedoumljiva. Izročilo, zbrano v zahodni Sloveniji, predvsem v malo težje dostopnih krajih, kaže na to, kako dolgo so se med ljudstvom ohranjale posamezne mitske predstave. V teh zgodbah lahko zasledimo, da so se poskusi izkoreninjenja dogajali vseskozi, najbolj intenzivno pa nekako od konca osemnajstega stoletja do danes. To je bil čas, ko seje močneje uveljavljala znanost in tehniški dosežki ter navsezadnje obvezno šolstvo in z njim večja pismenost in izobraženost tudi preprostih ljudi. Zasledimo lahko, da so nekatere vaške avtoritete, kot so razni oblastniki (npr. grofje), duhovniki, učitelji, celo mešetar in v povojnem času miličnik, naročale rušenje posameznih zaznamovanih kamnov. Uničenju nekaterih pa je botroval zgodovinski čas: gradnja železnice, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna in čas komunizma ter enačenje'splošnega'verovanja in ljudskega verovanja z nazadnjaštvom. Izgubi tovrstnega izročila v živem jeziku je botroval tudi drugačen način življenja na vasi: manj druženja med vaščani, radio in televizija, manj medgenaracijskega druženja ipd.Tako je toliko pomembnejše reševanje tega izročila z zapisovanjem in posledično ovrednotenjem dediščine. V današnjem času, ko prisegamo le na znanstveno preverljivost, vedno več ljudi čuti potrebo po mitskem in duhovni razsežnosti. Tako se zaradi nepoznavanja domačega izročila obračajo na druge dele sveta (vzhod, staro keltsko izročilo, izročilo Indijancev, Afričanov ipd.) in tako obujajo že pregnana verovanja, kot je čaščenje dreves, kamnov, sonca ipd. Naloga modernega človeka je, da premaga predsodke moderne dobe in prične spoštovati izročila prednikov, ki so se ohranjala dolga stoletja do današnjih dni, saj nosijo v sebi modrost in sposobnost še drugačnega, ne le stvarnega mišljenja. Ali kot pravi Medveščkov sogovornik, ko pripoveduje, da so v prvi polovici 19. stol. razbili kamne, ki naj bi varovali pred poplavo: »/.../ Druge kamne so verjetno razbili ali odpeljali. Če bi pozabili še na ta kamen, bi zanamcem ne ostalo nič od staroverskega pričevanja, ki se danes zdi smešno, a je vendar zgodovinsko in naše.« (145) Prav zato, ker je naše, in končno tudi zato, ker nas vse te pripovedi/sveta mesta' in predmeti naučijo tudi sožitja z naravo in nas opomnijo, da nismo mi gospodar zemlje, temveč je to nekaj višjega, pa naj to imenujemo Bog ali prasila nikrmana, ki ureja vse na tem svetu. Opomba ' Zmago Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti, Ljubljana 2004, Študentska založba, 5. Ivica Kavčič Praznični šopek idrijskega samozavedanja Razstava »Cvetje z naših bregov« akademskega slikarja Rafka Terpina. Mestni muzej Idrija in Muzejsko društvo Idrija. Idrija, april 2006. Imenitno prireditev sta organizirala Mestni muzej Idrija in Muzejsko društvo Idrija. Otvoritev razstave je bila v četrtek, 20. aprila 2006. Bila je edinstvena. Na ogled je bilo 167 barvnih slik rastlin, kar je bil samo izbor izmed petstotih, ki jih je avtor ustvaril med letoma 2002 in 2005. Doživetje je bilo nepozabno tako zaradi slik, kot tudi zaradi njihovega števila, ki je opazovalca postavilo dobesedno v središče prelestne narave. Profesor dr. Tone VVraber je v vabilu k razstavi med drugim zapisal: »Tokrat se nam akademski slikar Rafko Terpin v povezavi s prireditvijo, namenjeno idrijski naravi in njenim raziskovalcem, predstavlja kot neutruden popotnik, ki na Idrijskem z bližnjo soseščino išče nahajališča idrijskih praprotnic in semenk, od pogostnih do najbolj redkih, od rano cvetočih znanilk prebujenega življenja do tistih, ki ga s poznim cvetenjem in seveda plodenjem zaokrožujejo. Vsi seveda poznamo kraljično pomladi trobentico, lepi čeveljc pa je že princ, ki nam bo dovolil vstop v svoje 11drijski Jeglič (Primula X Venusta Host) 2 Navadno Tevje (Hacquetia Epipactis) 3 Kranjski Jeglič (Primula Carniolica) 4 Blagajev Volčin (Daphne Blagayana) 5 Rebrinčevolistna Hladnikija (Hladnikia Pastinacifolia) 6 Kranjski Volčič (Scopolia Carniolica) domovanje šele po dolgotrajnem trkanju na dokaj skrita vrata«. Avtor sam pa je v enem od svojih, kot slike rahločutnih in mojstrsko izraženih besedil k razstavi zapisal: »Prava pomladna in poletna kraljestva ...Trave, travice so mehke. Božajo. Bos bi moral čeznje.« Obiskovalec razstave je lahko opazil, da na slikah ni korenin ali pa so zelo redko upodobljene. Zakaj? Rafko odgovarja nekako takole: »To ni botanična razstava. Slikam zato, ker rože občudujem. Z vso previdnostjo odtržem le po eno in jo naslikam, včasih tudi z več strani, izkopavam jih ne, jih imam prerad, naj živijo varno in skrivnostno, odmaknjene od glavnih poti, nedostopne v prepadnih stenah našega rovtarskega sveta.« Profesor VVraber je svoj uvod zaključil z besedami: »Rastline niso samo zeleni del človekovega okolja, temveč tudi del obče, v danem primeru slovenske kulture. ObTerpinovih rastlinskih upodobitvah uživamo ne samo estetsko, temveč tudi rastlinoslovno. So del idrijske, slovenske in obče kulture, praznični šopek idrijskega samozavedanja«. Dr. Jože Bavcon namerava razstavo postaviti tudi v razstavišču Botaničnega vrta v Ljubljani. Takih priložnosti je na Slovenskem zelo malo. Nekaj podobnega je naredil v 17. stoletju Valvazor v svoji delavnici na gradu Bogenšperk. Ni kaj, Idrija je tudi vtem nekaj posebnega! Iskrene čestitke avtorju za izjemno darilo! Anka Vončina ŽIVO CVETJE IZ TERPINOVIH SKICIRK Ob tretji razstavi skicirk cvetlic Rafaela Terpina, tokrat v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu Moj namen ni opisovati Rafka Terpina. O njem ne bom govorila kot o učitelju, ne kot slikarju, ne kot iskalcu in obujevalcu zaraščenih poti, ne kot o oživljalcu podob iz preteklosti, ker to presega moje skromno vedenje in nisem za to poklicana. Rada bi k objavi prelepih misli njegovega prijatelja dr. Dakskoblerja, ki govorijo o njegovih tako številnih vsestranskostih, napisala le nekaj besed zahvale velikemu človeku, Rafku, njegovi širokogrudnosti ter njegovi in naši ljubezni do narave, ki nas druži. Da je dober poznavalec rastlinja, smo vedeli, da ga upodablja, tudi, da pa so te upodobitve njegov res obsežen herbarij, smo se prepričali na razstavi, ki nam jo je dal na ogled v galeriji idrijskega muzeja, z naslovom »Cvetje z naših bregov« pomladi 2006. Razstavo je pripravil kmalu po nastopu svoje nove, očitno tudi zelo plodne službe - upokojitve. Odmev je bil velik in le pohvalen, zato je kmalu po zaprtju v Idriji v podobnem obsegu krasila Botanični vrt v Ljubljani od oktobra 2006 do februarja 2007. Tudi njegovi tolminski prijatelji so se potrudili ter poiskali prostor in termin za prikaz tega dela njegove ustvarjalnosti tolminskemu prebivalstvu, krajanom izpod prelepih vršacev, kijih Rafko pogosto obiskuje in katerih lepotice so okrasile galerijo tolminske knjižnice. Uvodnik, ki sledi mojim skromnim vrsticam, je bil namenjen rojstvu ravno te - tolminske razstave. Rafko, od kod ti energija za uresničevanje tako številnih danosti? Saj vem, narava tiho in skromno čaka da jo opaziš, nato te sprejme ali pa ne in če te sprejme, te hrani. Tebe ni le sprejela, ti si njen del in s hvaležnostjo se ti odpira in te osrečuje s svojimi darovi.Tvoji prostorčki te tiho čakajo, da jih spet obiščeš, tvoje poličke ti grejejo in postiljajo sedež, tvoja drevesa te z razprtimi rokami čakajo, da te stisnejo v objem, bilke, da te zazibajo v dremež. In kakšni srečneži smo mi, da živimo s teboj, da si nas sprejel v svojo družbo, da si nas vedno pripravljen voditi na svoje prostorčke, nam mnogim odkrivati skrite zaklade, zaklade, katere si »zaslužil«. S tvojimi »napolnjenimi baterijami«, za kar vedno skrbiš, je tvoje srce brezmejno. Rafko za vse - hvala in še na mnogo idrijsko-cerkljansko-tolminskih grap, še na mnogo dolgih in odrešujočih pogledov z Banjščic in Šentviške, še na mnogo Gorskih burij, kraških košenic, Travniških dolin, Bal ali pa meditacij v megli in seveda še na mnoge nove in stare prijateljice rastline ob poti, ki ljubeče čakajo na tvoj obisk. Tvoji »učenci« iz idrijskega botaničnega vrtca. lqor Dakskobler Nagovor ob otvoritvi razstave rafaela terpina listi iz skicirk Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin, april 2007 Rafka Terpina sem v svojih mladih letih najprej zasledil kot pisca potopisov v Planinskem vestniku. Takrat so se mi njegovi zapisi zdeli precej drugačni, kot sem jih bil navajen prebirati. Nisem jim posvečal preveč pozornosti - bolj kot svet hribov v moji soseščini so me zanimale visoke gore. Precej let pozneje, takrat sem že vedel, da je akademski slikar, sem v Idrijskih razgledih zasledil Rafka Terpina kot botanika. Sem se malo začudil in povprašal svojega cerkljanskega kolega Jožeta Bavcona, kako to, da se ta slikar ukvarja z botaniko (je bilo malo cehovske fovšije vmes). Potem sem rabil še nekaj let, da so se mi oči res odprle. Človek moje čudi pride, če pride, zelo počasi k pameti in žlahtnost in dragocenost Rafka Terpina sem spoznaval tako počasi in naokoli, kot sem spoznaval in odkrival domačo baško znamenitost kratkodlakavo popkoreso. Oboje mi je bilo tako rekoč pred nosom, a oči so se pozno odprle. Rafko Terpin je človek veliko talentov, ki pa jih ni zakopal, temveč jih pridno neguje in množi. Že od mladih let zna opazovati naravo in doživeto izvirno opisati ter izvirno narisati oz. naslikati. Spoznal je, veliko prej kot kdo drug, da je svet sicer velik in lep, a ni da bi zaradi tega zanemarjal to, kar se ti ponuja pred domačim pragom - obilje grap, govcev, griv, planot, vrhov; gozdov, rož, samotnih domačij in zaselkov, plemenitih kmečkih duš. Polno človeško življenje je premalo, da bi vse obhodil. Terpinu to uspeva in še veliko več. Naš rovtarski svet je ubesedil in upodobil ter v slovenski kulturi in domoznanstvu pušča sled, ki je veliko večja, kot mu zmorejo priznati kulturniške glave tam v Ljubljani, ki so mu pred leti odrekle mesto v nacionalni enciklopediji.Tudi Tolminci mu marsikaj dolgujemo. Nenazadnje je, premalo jih to ve, skupaj z geologom Čarjem in fotografom Podobnikom prvi temeljito opisal znamenito Gačniško grapo vTrebuši in je s svojima prijateljema pri nas tako rekoč pionir sodobnega graparjenja oz. soteskanja. Njegova imenitna knjiga Dom mojih prednikov (napisal jo je skupaj s cerkljanskimi šolarji, njeno že pripravljeno nadaljevanje še vedno čaka na objavo) vsebuje podobo in zapis tudi o marsikateri domačiji z južnega roba tolminske občine, okoli Stopnika in Trebuše. Tisti kraji in obe planoti (Šentviška in Banjška oz. Lokovška) so pogosti motivi njegovih krajin in kar nekaj njegovih slik lahko opazimo v javnih prostorih vTolminu. Zanimanje za botaniko je Rafku Terpinu že v gimnazijskih letih vzbudila prof. Bavdaževa. Rože je torej znal opazovati že v mladosti in s pridobljenim znanjem na likovni akademiji je bilo kmalu jasno, da jih ne bo samo opazoval, temveč tudi upodabljal. Njegova dolgoletna »šolniška tlaka« v Cerknem je pustila kar nekaj dragocenih botaničnih sadov. Otrok ni učil samo risati, ampak tudi opazovati naravo in skupaj so spoznavali, raziskovali in risali redke in manj redke rože svojega domačega okoliša. Najdba imenitne kukavičevke, lepega čeveljca (Cypripedium calceolus) pri Dolenjih Novakih je na primer sad tega za osnovno šolo v tistih časih bolj ali manj izjemnega raziskovalnega dela. Očitna namnožitev njegovih skicirk z rožami pa seje lahko dogodila šele po odhodu v svobodni poklic oz. zdaj v uradni status upokojenca. Prelomna je bila vsekakor njegova zelo odmevna razstava Cvetje z naših bregov v Idrijskem muzeju lani približno ob tem času. Za svoje ožje rojake je na ogled postavil 167 listov izskicirk, na katerih je v letih od 2002 do 2005 upodobil skoraj toliko rož. Prof. Tone VVraber je v galerijski list, ki so ga izdali ob tej razstavi, napisal naslednje besede, za katere menim, da je prav, da jih ponovimo tudi ob tej priložnosti: »Rastline niso samo zeleni del človekovega okolja, temveč tudi del obče, v danem primeru slovenske kulture. Ob Terpinovih upodobitvah uživamo ne samo estetsko, temveč tudi rastlinoslovno. So del idrijske (dodajam tolminske), slovenske in obče kulture, praznični šopek idrijskega (dodajam tolminskega) samozavedanja«. Moja prva misel ob ogledu idrijske razstave je bila naslednja: te podobe bodo morale prej ali slej najti svoje stalno mesto v Idrijskem muzeju, da bodo v njem obiskovalci Idrije (vedno večje takih, ki jih zanima tudi botanika) ob bogati idrijski zgodovini, ob njenih tehniških znamenitostih, slavnih osebnostih in drugem lahko spoznavali tudi živi okras njenih bregov in grap. In zelo podobno misel lahko ponovim ob otvoritvi tolminske razstave, kije nekakšna nadgradnja idrijske. Rafko Terpin je namreč zelo delaven človek in leto 2006 je bilo zanj v različnih pogledih, po številu samostojnih razstav, po udeležbi na dobrodelnih likovnih kolonijah, nenazadnje po številu upodobljenih rož izjemno uspešno. Tudi vTolminskem muzeju bi moralo biti mesto za njegove upodobitve rož. Mogoče tolminska preteklost ni tako slavna kot idrijska, a v naravnih lepotah in rastlinskem bogastvu zagotovo ne zaostajamo in prav bi bilo, da bi ob arheoloških najdbah, zgodovini, etnologiji, ob naravnih lepotah korit, sotesk, jam, slapov in gora obiskovalce Tolminske na ta način opozorili še na zeleni del našega okolja. Dober botanik naj bi bil tudi dober risar. A žal nekateri to nismo in smo zato lahko le botaniki z napako. Vsekakor si sam pri določanju rastlin še danes pomagam s knjigami, v katerih rože niso fotografirane, temveč narisane (npr. znana in veliko uporabljena sta Rothmalerjeva Ekskurzijska flora Nemčije ali upodobitve (ikonografija) flore jugovzhodnega dela srednje Evrope, madžarskih avtorjev Javorke in Csapodyjeve). V teh in podobnih delih gre seveda za drugačen namen, tehniko in uporabo - narisati rastlino tako, da jo čim lažje spoznamo, z vsemi znaki, po katerih se razlikuje od drugih podobnih rastlin. Pri nas je v zadnjem času ugoden odmev doživela knjiga poklicnega botanika prof. Vlada Ravnika Rastlinstvo naših gora. V njej je v akvarelni tehniki upodobil okoli 180 značilnih vrst naših Alp. V uvodu te knjige je nestor slovenskih botanikov, prof. Ernest Mayer, zapisal misel, ki je primerna za današnjo priliko in velja (le v obrnjenem vrstnem redu) tudi za Terpina: »Redko se zgodi, da je v eni osebi združena zmožnost strokovnjaka in umetnika.« Rafko Terpin, kar priznava tudi sam, rože vedno bolj upodablja tudi z očmi botanika. Njegove skicirke so dejansko svojevrsten herbarij. Na listih narisane rože so opremljene z domačim in latinski imenom ter z nahajališčem, torej krajem, kjer jo je avtor za upodobitev nabral. V tem smislu ima taka skicirka tudi botanično, znanstveno vrednost. Akademski slikar Rafko Terpin je na ta način dokumentiral precej novih nahajališč naših rastlin in tako pomembno prispeval k vednosti o njihovi razširjenosti pri nas. Da nastane portret nabrane rože, je poleg znanja potrebno veliko pozornosti, spretnosti in potrpljenja. Podrobno si o tem avtorjevem trudu lahko preberemo v galerijskem listu. Večino rož, ki jih je avtor izbral za pričujočo razstavo, lahko opazimo v naši bližnji ali malo oddaljeni soseščini. Razstavljenih je tudi precej alpskih rastlin, kijih slikar pozna s svojih vsakoletnih potepanj od Črne prsti do Vogla, planine Razor in Krna, pa tudi z gora na Bovškem. Čeprav bi vsaka narisana roža zaslužila kakšno besedo, naj na kratko opozorim samo na nekaj posebnosti. Bertolonijevo orlico (Aquilegia bertolonii), razmeroma pogosto prebivalko melišč pod Hohkovblom (Matajurskim vrhom), Rodico (Gradico), Voglom in Mahavščkom, so v naših gorah opažali že stari botaniki, med drugim znameniti tržaški župan Tommasini, a ugotovitev, da tudi pri nas raste orlica, ki je sicer razširjena v jugozahodnih Alpah, v Franciji, in v delu Apeninov v Italiji, je stara le nekaj desetletij in dolgujemo jo botanikoma Lippertu in VVraberju. Ko boste v zgodnjem poletju obiskali planino Razor, Škrbino ali Globoko, pirenejske zmajevke (Horminum pyrenaicum) skoraj ne boste mogli zgrešiti. Pa vendar velja v Sloveniji za redko, z razmeroma malo nahajališči (poleg našega obsežnega tolminskega še nekaj bohinjskih, na planini Suha pod Rodico in ponekod na Komni). Tudi kojniško peruniko (Iris sibirica subsp. erirrhiza) si velja zapomniti. Razveselila nas bo konec maja ali začetek junija pod Črno prstjo, na Kojci, Koriški gori, Kotlu, Jalovniku, na Banjšicah in še kje. Kraljico planin, alpsko možino (Eryngium alpinum), je slikar narisal po primerku s Porezna. Bogata nahajališča so tudi v soseščini Črne prsti, že nekaj časa pa jo zaman iščemo v Krnskem pogorju (npr. pod Lemežem), kjer sojo pred desetletji še opažali.To je sicer v evropskem merilu redka in ogrožena vrsta in zato zasluži ustrezno pozornost in varstvo. Znameniti kranjski jeglič (Primula carniolica), slovenski endemit (torej roža, ki raste samo v osrednjem in zahodnem, predalpskem in dinarskem delu Slovenije in nikjer drugje) ni samo idrijska, ampak tudi tolminska posebnost. Uspeva ob Idrijci na Stopniku, v trebuških grapah, še bližje Tolminu pa medTemnikarjem in Dolenjo Trebušo, ob zdaj že marsikomu znani Kosmačevi poti.Ta kulturnozgodovinska pot, ki jo dolgujemo mostarskim šolarjem in njihovim učiteljicam in učiteljem, bi bila prav lahko tudi naravoslovna učna pot, saj ob njej lahko opazimo še marsikatero znamenito slovensko rožo. Idrijski jeglič (Primula x venusta), križanec med kranjskim in lepim jegličem, pa je res predvsem idrijska posebnost. Rafko Terpin ga ne zna samo odlično narisati, ampakje eden najboljših poznavalcev njegovih precej redkih naravnih nahajališč. Pred dvema desetletjema sem se seznanil z jeseniškim alpinistom in gorskim vodnikom Slavkom Koblarjem, ki mi je pravil, da so ga predvsem gostje iz tujine, ki jih je vodil po gorah, pogosto spraševali, katera je ta ali ona roža, ki sojo pri plezanju videvali. V polomljeni nemščini jim je odgovarjal, da ni botanik in tega ne ve. Nekoč mu je bilo dovolj in za rože se je začel zanimati ter spoznavati njihova imena. Kot je zapisal Rafko Terpin - šele ime določi in ovrednoti vsako živo ali neživo stvar na našem svetu. Ko so našemu alpinistu rože postale znanke, jih je, še v poznih letih in že bolan, vsako leto obiskoval na njihovih naravnih nahajališčih in se vedno znova razveselil njihovega cvetenja. Botaničnih navdušencev je vedno več tudi pri nas v Sloveniji, vseh starosti, različnih stanov in poklicev. Doživetje, ko roža, ki jo opaziš v naravi, ni samo neka roža (ali celo samo ščavje), ampak ima svoje ime in ti ga že veš ali ti ga uspe ugotoviti, je vsekakor navdušujoče in vsaka nova cvetlica, s katero se na ta način »spoprijateljiš« in spoznaš, kje »stanuje«, te bogati. Razstava, ki jo danes odpiramo, je ob vsem drugem lahko marsikomu spodbuda, da si z njeno pomočjo »udomači« katero od rož, ki jih opaža na bližnjem travniku ali v gozdu, na vsakodnevnih poteh ali na daljših izletih. Naravoslovnemu centru Tolmin izrekam priznanje za pobudo in zamisel, Knjižnici Cirila Kosmača pa za pripravljenost in naklonjenost, da lahko v Tolminu ponovno gostimo žlahtnega slikarja, domoznanca, publicista in botanika Rafka Terpina. Igor Dakskobler, Jože Bavcon Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici polic na cerkljanskem V preglednici 1 je abecedni seznam praprotnic in semenk, ki smo jih doslej popisali v okolici Polic. Seznam je še zelo nepopoln, temelji pa na naslednjih terenskih ogledih: - Laze-Police, fitocenološko kartiranje: Dakskobler, 18.4.1984 - Od Žabž (Zabišče) do Polic (9849/3): Bavcon, 10.5.1985 - Rastišče kranjskega jegliča ob Poličnici (9849/3): Bavcon, 1.5.1987 - Gozdovi v povirju Poličnice med Policami in Damjanovim robom (9849/3): Bavcon & Dakskobler, 30.4.1997 - Police (9849/3) in ob poti vanje (9849/4): Bavcon, 23.5.1998 - Dabrček - Daber-Tilnik (9849/3): Dakskobler, 25.5.1999 - Ob cesti v Police, posamezni deli (9849/4), Police (9849/3): Bavcon, 3.10.2004 - Laze-Poličnica-Kompale-Ajdovo brdo-Homc-Sv. Marija-Krajc-Trtne-Snoviška grapa (Grapa)-Lisičnik- Laze (9849/3, deloma 9849/4): Dakskobler, 5. in 6.10.2004 - Laze-Lisičnik-Snoviška grapa(Grapa)-Police-Krnice-Poličnica-Grad (9849/3, deloma 9849/4): Dakskobler, 22.4.2005 - Damjanov rob-Poličnica (mlini)-Homc-Sv. Marija-Police-Krnice (9849/3): Dakskobler, 30.5.2005. - Police-Karniše-Košarica-Degarnik-Krnice-Police: Dakskobler, 12.10.2005 V seznamu smo upoštevali tudi nekatera ustna sporočila (Flego) in nekatere literaturne vire (glej spodaj). Nomenklaturni vir je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 1999). Kjer je določitev treba še preveriti, je za latinskim imenom vrste dodan vprašaj (?). Čeprav se bo ta seznam z nadaljnjimi raziskavami gotovo precej povečal, že iz doslej zbranega gradiva razberemo, da v okolici Polic uspeva kar nekaj redkih, endemičnih, znamenitih ali zaščitenih vrst slovenske flore (primerjaj npr. T. VVraber & Skoberne 1989, T. VVraber 1990, Pravilnik.... 2002). Naštejmo samo nekatere znamenite vrste po izboru T. VVraberja (1990): kranjski jeglič (Primula carniolica) - glej tudi Bavcon (1987) in Terpin (1994), kranjski prstnik (Potentilla carniolica), kranjski volčič (Scopolia carniolica), trizoba kukavica (Orchis tridentata), siva vrba (Salixeleagnos), beli šaš (Carexalba), rušnata zvončica (Campanula cespitosa), kranjski zali kobulček (Astrantia carniolica), kranjski mleček (Euphorbia carniolica), rdeča relika [Chamaecytisus purpureus), divji nageljček (Dianthus sylvestris), tevje (Hacquetia epipactis), kranjski glavinec (Centaurea carniolica), kranjska lilija (Lilium carniolicum), gola vrba (Salixglabra), širokolistna grašica (Vicia oroboides), gozdni planinšček (Homogynesylvestris) in Hladnikov grintavec (Scabiosa hladnikiana = S. cinerea susbp. hladnikiana). Slednji je severnoilirski endemit (z arealom samo v Sloveniji in majhnem delu Hrvaške - T. VVraber 1990:112) in v okolici Polic (npr. nad Lazami - pod Lisičnikom: 9849/3,330 do 400 m nm. v„ leg. & det. I. Dakskobler, 5. in 6.10.2004; nad Dabrčkom: 9849/3,400 do 450 m nm. v., leg. & det. I. Dakskobler, 25.5.1999, pod Krnicami, 9849/3, leg. & det. I. Dakskobler, 12.10.2005 in nad cesto severovzhodno od Polic: 9849/3 in 9849/4, leg & det. J. Bavcon, 3.10.2004) so njegova najbolj severozahodna doslej znana nahajališča (prim. npr. Praprotnik 1987:47 in Jogan & al. 2001:341). Zaščitena vrsta slovenske flore je bodika (llexaquifolium), ki smo jo popisali na pobočjih pod Krajcem, proti Trtnam, v spodnji grmovni plasti bukovega gozda (Hacguetio-Fagetum): 9849/3, okoli 510 m n.m.v. - det. I. Dakskobler, 5.10.2004. Med zaščitene (potencialno ogrožene) vrste sodijo tudi kukavičevke (Pravilnik.. .2002). Le teh je na suhih travnikih v okolici Polic verjetno precej več, kot smo jih doslej uspeli popisati. Razmeroma redka in v času cvetenja privlačna je rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus), ki jo najdemo v obeh glavnih grapah, ki obdajata Police (ob Poličnici in ob Dabrčku). Literatura Bavcon, J., 1987: Nova nahajališča kranjskega jegliča. Proteus (Ljubljana) 49/9-10:373-374. - Jogan, N„ T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 s. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list Republike Slovenije 12 (82): 8893-8910, Ljubljana, 24.9.2002. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 s. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 234 s. Terpin, R., 1994:0 zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51-59. Terpin, R„ 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 50(1): 132-147. - Wraber, T.&P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15:1-429. VVraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. Kranjski volčič (Scopolia carniolica) Preglednica 1: Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici Polic na Cerkljanskem Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Abies alba Miller bela jelka x Acer campestre L. poljski javor, klen x Acer platanoides L. ostrolistni javor x Acer pseudoplatanus L. gorski javor, beli javor x Achillea millefolium L. navadni rman x Achnatherum calamagrostis (L.) PB. navadna sršica x Aconitum degenii subsp. paniculatum (Archang.) Mucher latasta preobjeda x Aconitum lycoctonum L. em. Koelle ozkočeladasta preobjeda x Actaea spicata L. navadna črnoga x Adoxa moschatellina L. navadna pižmica x Aegopodium podagraria L. navadna regačica x Agrostis stolonifera L. plazeča šopulja x Ajuga genevensis L. dlakavi skrečnik x Ajuga reptans L. plazeči skrečnik x AIchemillaflabellataBuser pahljačastolistna plahtica x Alliaria petiolata (MB.) Cav. & Grande navadna česnovka x Ailium carinatum L. subsp. carinatum gredljati luk x Ailium carinatum subsp. pulchellum Bonnier & Layens lepi luk x Ailium ericetorumThore rumenkasti luk x Ailium scorodoprasum L. divji luk x Ailium ursinum L. čemaž x Alnus glutinosa (L.) Gaertn. črna jelša Amaranthus retroflexus L. srhkodlakavi ščir x AmelanchierovalisMed. šmarna hrušica x Anacamptis pyramidalis (L.) L. C. Rich. piramidasti pilovec x Anagailis arvensis L. njivska kurja češnjica x Anemone nemorosa L. podlesna vetrnica x Anemone x pittonii Glow. Pittonijeva vetrnica x Anemone ranunculoides L zlatična vetrnica x Anemone trifolia L. trilistna vetrnica x Anisantha sterilis (L.) Nevski jalovi glistnik x Angelica sylvestris L. navadni gozdni koren x Anthericum ramosum L. navadni kosmuljek x Anthoxanthum odoratum L. dišeča boljka x 9849/4 Svilniiasti svišč, svečnik (Centiana asclepiadea) Črni teloh (Helleborus niger) Takson Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. Anthyllis vulneraria L. Aposeris foetida (L.) Less. Aquilegia nigricans Baumg. Arabis hirsuta (L.) Scop. Arabis turrita L. Aremonia agrimonoides (L.) DC. Arenaria serpyllifolia L. Aristolochia lutea Desf. Arnica montana L. Arrhenatherum elatius (L.) PB. exJ. &J.&C. Presl Artemisia vulgaris L. Arum maculatum L. Aruncus dioicus (Walter) Fernald Asarum europaeum L. Asparagus tenuifolius Lam. Asperula cynanchica L. Asplenium ruta-muraria L Asplenium trichomanes L. Asplenium viride Huds. Aster amellusL. Aster bellidiastrum (L.) Scop. Astrantia carniolica Jacq. Astrantia major L. Athamanta turbith (L.) Brot. p.p., em. Karsten Athyrium filix-femina (L.) Roth Atropa belladonna L. Barbarea vulgaris L. Bellis perennis L. Berberis vulgaris L. Betonica alopecuros L. Betonica officinalis L. Betula pendula Roth Bidens frondosa L. Biscutella laevigata L. Bothriochloa ischaemum (L.) Keng Kvadrant 9849/3 9849/4 Slovensko ime gozdna krebuljica X pravi ranjak X X navadna smrdljivka X velecvetna orlica X X dlakavi repnjak X slokastoplodni repnjak X X navadni strček X navadna peščenka X rumeni podraščec X X navadna arnika X visoka pahovka X X navadni pelin X pegasti kačnik X navadno kresničevje X X navadni kopitnik X X lasastibeluš X X hribska perla X X pozidna rutica X X rjavi sršaj X X zeleni sršaj X X gorska nebina X X marjetičasta nebina X X kranjski zali kobulček X X veliki zali kobulček X skalna jelenka X navadna podborka X volčja češnja X navadna barbica X navadna marjetica X X navadni češmin X Jacquinov čisteč X X navadni čisteč X X navadna breza X X črnoplodni mrkač * X navadna šparnica X X navadni obrad X Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Brachypodium rupestre (Host) Roem. & Schult. skalna glota x Brachypodium sylvaticum (Huds.) PB. gozdna glota x Briza medla L. navadna migalica x Bromopsis erecta (Huds.) Fourr. pokončni stoklasec x Bromopsis ramosa (Huds.) Holub subsp. ramosa razvejeni stoklasec Bromopsis ramosa (Huds.) Holub subsp. benekenii (Lange) Tzvel. Benekenov stoklasec x Bromus hordeaceus L. em. Hyl. ječmenasta stoklasa x Buglossoides purpurocaerulea (L.) J. M. Johnston škrlatnomodro ptičje seme x BuphthalmumsalicifoliumL. vrbovolistni primožek x Buxus sempervirens L. navadni pušpan (podivjano) x Calamagrostisarundinacea(L.)Roth gozdna šašulica x Calamagrostis epigejos (L.) Roth navadna šašulica Calamagrostisvaria(Schrad.)Host pisana šašulica x Calamintha brauneana (Hoppe) Javorka Braunejev čober x Calluna vulgaris (L.) Hull jesenska vresa x CalthapalustrisL. navadna kalužnica x Calystegia sepium (L.) R. Br. navadni plotni slak x Campanula cespitosa Scop. rušnata zvončica x Campanula glomerata L. klobčasta zvončica x Campanula persicifolia L. breskovolistna zvončica x Campanula rapunculoides L. repuščevolistna zvončica x Campanula rotundifolia L. okroglolistna zvončica x Campanula trachelium L. koprivasta zvončica x Capsella bursa-pastoris (L.) Medicus navadni plešec x Cardamine bulbifera (L.) Crantz brstična konopnica x Cardamine enneaphyllos (L) Crantz deveterolistna konopnica x Cardamine impatiens L. penuša nedotika x Cradamine hirsuta L. dlakava penuša x Cardamine pentaphyllos (L.) Crantz peterolistna konopnica x Cardamine trifolia L. trilistna penuša x Cardaminopsis arenosa (L.) Hayek peskovni penušnjek x Carduus nutans L. kimasti bodak x Carex alba Scop. beli šaš x Carex brachystachys Schrank tanki šaš x CarexcaryophylleaLatour. pomladanski šaš x CarexdavallianaSm. srhkišaš x 9849/4 Bodeča neža (Carlina acaulis) Takson CarexdigitataL. CarexflaccaSchreb. Carex flava agg. CarexhirtaL. Carex hostiana DC. Carex humilis Leyss. Carex lepidocarpa Tausch Carex montana L. Carex mucronata Ali. Carex ornithopoda Willd. Carex pallescens L. Carex pilosa Scop. Carex spicata Huds. Carex sylvatica Huds. Carex umbrosa Host Carlina acaulis L. Carlina vulgaris L. Carpinus betulus L. CarumcarviL. Centaurea camiolica Host Centaurea jacea L. Centaurea montana L. Centaurea pannonica (Heuffel) Simonkai Centaurea scabiosa subsp. fritschii (Hayek) Hayek Centaurea triumfetti Ali. Centaurium erythraea Rafn Cephalanthera damasonium (Mili.) Druce Cephalanthera longifolia (L.) Fritsch Cerastium holosteoides Fries Cerastium sylvaticum & K. Cerastium tenoreanum Ser. Cerastium tomentosum L. Chaerophyllum aureum L. Chaerophyllum hirsutum L. Chamaecytisus hirsutus (L.) Briq. Chamaecytisus purpureus Scop. Kvadrant 9849/3 9849/4 Slovensko ime prstastišaš x * sinjezeleni šaš x (skupina) rumeni šaš x dlakavi šaš x Hostovšaš x nizki šaš x x luskoplodni šaš x gorski šaš x ostnatišaš x ptičjenogi šaš x bledi šaš x vejicatišaš x klasastišaš x gozdni šaš x senčni šaš x brezstebelna kompava x x navadna kompava x x navadni gaber x x navadna kumina x kranjski glavinec x x navadni glavinec x gorski glavinec x ozkolistni glavinec x x Fritschev glavinec x x Triumfetov glavinec x x navadna tavžentroža x x Damasonijeva naglavka x dolgolistna naglavka x x navadna smiljka x gozdna smiljka x Tenorejeva smiljka x polstena smiljka (podivjano, na pokopališču) x zlato trebelje x dlakavo trebelje x dlakava relika x rdeča relika x x Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Chamaecytisus supinus L. nizka relika x ChamaenerionpalustreScop. močvirsko ciprje x ChelidoniummajusL. krvavi mlečnik x Chenopodium polyspermum L. mnogosemenska metlika x Chrysosplenium alternifoiium L. spiralastolistni vraničnik x Cichorium intybus L. navadni potrošnik x Cirsium arvense (L.) Scop. njivski osat x Cirsium erisithales (Jacq.) Scop. lepkiosat x Cirsium oieraceum (L.) Scop. mehki osat x Cirsium pannonicum (L. f.) Link panonski osat x Clematis aipina (L.) Mili. planinski srobot x Clematis recta L. pokončni srobot x Clematis vitalba L. navadni srobot x ClinopodiumvulgareL. navadna mačja zel x CoIchicumautumnaleL. jesenski podlesek x Convallaria majalis L. šmarnica x Conyza canadensis (L.) Cronq. kanadska hudoletnica x Cornus mas L. rumeni dren, dren x Cornus sanguinea L. svib, rdeči dren x Corydalis cava (L.) Schmigger & Koerte votli petelinček x CorylusavellanaL. navadna leska x Cotinus coggygria Scop. navadni ruj x Cotoneastertomentosus(Ait.)Lindl. dlakava panešplja x Crataegus monogyna Jacq. enovratiglog x Crepis biennis L. dvoletni dimek x Crepis capillaris (L.) Wallr. lasasti dimek x Crepis paludosa (L.) Moench močvirski dimek x Crepis slovenica Holub mesnordeči dimek x Crocus vernus (L.) Hill subsp. vernus (C. napolitanus) pomladanski žafran x Cruciata glabra (L.) Ehrend. goladremota x Cuscuta epithymum (L.) L. drobnocvetna predenica x Cyclamen purpurascens Miller navadna ciklama, kokorik x Cystopteris fragilis (L.) Bernh. krhka priščanica x Dactylis glomerata L. navadna pasja trava x Dactylorhizamaculata(L.)Soo pegasta prstasta kukavica x Dactylorhiza fuchsii (Deuce) Sod Fuchsova prstasta kukavica x Bela omela (Viscum album) x X X X Navadni srobot (Clematis vitalba) Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Daphne alpina L. alpski volčin X Daphne mezereum L. navadni volčin X Deschampsia caespitosa (L.) PB. rušnata masnica X Dianthus monspessulanus L. montpellierski nageljček X Dianthus sylvestris Wulfen divji nageljček X Digitalis grandiflora Miller velecvetni naprstec X Diplotaxis muralis (L.) DC. obzidni dvoredec X Dorycnium herbaceum Vili. mnogocvetna španska detelja X Dryopteris carthusiana (Vili.) Fuchs bodičasta glistovnica X Dryopteris dilatata (Hoffm.) Gray širokolistna glistovnica X Dryopteris expansa (Presl) Fraser-Jenkins & Jermy slična glistovnica X Dryopteris filix-mas (L.) Schott navadna glistovnica X Echinochloa crus-galli (L.) PB. navadna kostreba X Echium vulgare L. navadnigadovec X Epilobium montanum L. gorski vrbovec X Epilobium parviflorum Schreber drobnocvetni vrbovec X Epipactis atrorubens (Hoffm. ex Bernh.) Besser temnordeča močvirnica X Epipactis helleborine (L.) Crantz širokolistna močvirnica X Epipactis palustris (L.) Crantz ? navadna močvirnica X Equisetum arvense L. njivska preslica X Equisetum hyemale L. zimska preslica Equisetum telmateia Ehrh. velika preslica X Erica carnea L. spomladanska resa X Erigeron annuus (L.) Pers. enoletna suholetnica X Erythronium dens-canis L. pasji zob X Euonymus europaea L. navadna trdoleska X Euonymus latifolia (L.) Mili. širokolistna trdoleska X Euonymus verrucosa Scop. bradavičasta trdoleska X Eupatorium cannabinum L. konjska griva X Euphorbia amygdaloides L. mandljevolistni mleček X Euphorbia carniolica Jacq. kranjski mleček X Euphorbia cyparissias L cipresasti mleček X Euphorbia dulcis L sladki mleček X Euphorbia verrucosa L. bradavičasti mleček * Euphrasia cuspidata Host kranjska smetlika X Euphrasia kerneri Wettst. Kernerjeva smetlika X Takson Euphrasia rostkoviana Hayne Fagus sylvatica L. Festuca altissima Ali. Festuca heterophylla Lam. Festuca rubra agg. Festuca rupicola Heuff. Filipendula vulgaris Moench Forsythia viridissima Lindl. Fragaria moschata Duch. Fragaria vesca L. Fragaria viridis Duch. Frangula alnus Mili. FraxinusexcelsiorL. Fraxinus ornus L. Fumana procumbens (Dun.) Gren. et Godr. Gagea lutea (L.) Ker-Gawl. Galanthus nivalis L. Galeobdolon flavidum (F.Herm.) Holub Galeopsis pubescens Besser Galinsoga ciliata (Rafin.) S. F. Blake Galinsoga parviflora Cav. Galium aparine L. Galium boreale L. Galium laevigatum L. Galium lucidum Ali. Galium odoratum (L.) Scop. Galium purpureum L. Galium verum L. Genista germanica L. Genista januensis V/V. Genista tinctoria L. Gentiana asclepiadea L. Gentiana verna L. Gentianella ciliata (L.) Borkh. Geranium nodosum L. Geranium pyrenaicum Burm. f. Kvadrant Slovensko ime navadna smetlika x bukev x gozdna bilnica x raznolistna bilnica x (skupina) rdeča bilnica x brazdnatolistna bilnica x navadni oslad x temnozelena forsitija (podivjano) x muškatnijagodnjak x navadni jagodnjak x zeleni jagodnjak x navadna krhlika x veliki jesen x malijesen x polegla poljanka x rumena pasja čebula x mali zvonček navadna rumenka x puhasti zebrat x vejicati rogovilček x drobnocvetni rogovilček x plezajoča lakota x severna lakota x gladka lakota x bleščeča lakota x dišeča lakota x škrlatna lakota x prava lakota x nemški sviščevec x triroba košeničica x barvilna košeničica x svilničasti svišč x spomladanski svišč x resasti sviščevec x kolenčasta krvomočnica x pirenejska krvomočnica x 9849/3 9849/4 Rumeni dren (Cornus mas) Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Geranium robertianum L. smrdljička X Geranium sanguineum L krvavordeča krvomočnica X G eum urbanum L. navadna sretena X Glechoma hederacea L. bršljanasta grenkuljica X Globularia cordifolia L. srčastolistna mračica X Globularia punctata Lapeyr. navadna mračica X Gymnadenia conopsea (L.) R. Br. navadni kukavičnik X Gymnocarpium dryopteris (L.) Newm. hrastovka X Gymnocarpium robertianum (Hoffm.) Newm. apnenka X Hacquetia epipactis (Scop.) DC. navadno tevje X HederahelixL. navadni bršljan X Helictotrichon pubescens (Huds.) Pilger puhasta ovsika X Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal jajčasto sončece X Helleborus nigerL. črniteloh X Helleborus odorus Waldst. & Kit. blagodišečl teloh X Hemerocallis lilioasphodelus L. rumena maslenica X HepaticanobilisMill. navadni jetrnik X Heracleum sphondylium L. navadni dežen X Hieracium bauhinii Besser Bauhinova škržolica X Hieracium bifidum Kit. in Hornem. razcepljena škržolica X Hieracium caesium (Fries) Fries modrozelena škržolica X Hieracium glaucum Ali. sinja škržolica X Hieracium hoppeanum Schultes Hoppejeva škržolica X Hieracium murorum L. gozdna škržolica X Hieracium pilosella L. dolgodlakava škržolica X Hieracium piloselloides Vili. florentinska škržolica X Hieracium pilosum Schleicher ex Froelich in DC. Morisova škržolica X Hieracium porrifolium L. porovolistna škržolica X Hieracium villosum Jacq. kosmata škržolica X Hippocrepis comosa L. navadna podkvica X Holcus lanatus L. volnata medena trava X Homogynesylvestris (Scop.) Cass.; gozdni planinšček X Huperzia selago (L.) Bernh. ex Schrank & Mart. brezklaso lisičje X Hypericum perforatum L. šentjanževka X Hypochoeris maculata L. pegasti svinjak X Ilex aguifolium L. navadna bodika X Kvadrant 9849/3 Takson Slovensko ime Impatiens glandulifera Royle žlezava nedotika X Inula hirta L. srhkodlakavi oman X Iris graminea L. travnolistna perunika X Juglans regia L. navadni oreh X JuniperuscommunisL. navadni brin X Knautia arvensis (L) Coulter njivsko grabljišče X Knautia drymeia Heuffel ogrsko grabljišče X Koeleria pyramidata (Lam.) PB. navadna smiljica X Laburnum alpinum (Mili.) Presl alpski negnoj X Lamium orvala L. velecvetna mrtva kopriva X Lamium maculatum L lisasta mrtva kopriva X Lamium purpureum L. škrlatnordeča mrtva kopriva X Lam decidua Mili. evropski macesen X Laserpitium latifolium L. širokolistnijelenovec X Laserpitium silerL. gorski jelenovec X Lathrea squamaria L. navadni lusnec X Lathyrus pratensis L. travniški grahor X Lathyrus vernus (L.) Bernh. spomladanski grahor X Lathyrus vernus subsp. flaccidus (Kit.) Arcang. mlahavi grahor X Lembotropis nigricans (L.) Griseb. navadna kozja detelja X Leontodon autumnalis L. jesenski otavčič X Leontodon hispidus L. navadni otavčič X Leontodon incanus (L.) Schrank sivi otavčič X Leucanthemum ircutianum (Turcz.) DC. navadna ivanjščica X Ligustrum vulgare L. navadna kalina X Lilium carniolicum Bernh. kranjska lilija X Lilium martagon L. turška lilija X Linum catharticum L. lan predivec X Listera ovata (L.) R. Br. jajčastolistni muhovnik X Lolium perenne L. angleška ljuljka X Lonicera alpigena L. planinsko kosteničevje X Lonicera caprifolium L. kovačnik X Lonicera nitida E. Wilson kosteničevje, okrasno, podivjano X Lonicera xylosteum L. puhastolistno kosteničevje X Lotus corniculatus L. navadna nokota X Luzula luzuloides (Lam.) Dandy&Wilm. belkasta bekica X Beli repu!i (Petasites albus) Triumfetov glavinec (Centaurea triumfetti) Takson Luzula campestris Lysimachia vulgaris L. Lythrum salicaria L. Maianthemum bifolium L. Malus sylvestris (L.) Mili. Medicago lupulina L. Melampyrum pratense L. subsp. vulgatum (Pers.) Ronn. Melica nutans L. Melica uniflora Retz. Melittis melissophyllum L. Mentha longifolia (L.) Hudson Mercurialis ovata Sternb. & Hoppe Mercurialis perennis L. Micromeria thymifolia (Scop.) Fritsch Moehringia muscosa L. Molinia caerulea subsp. arundinacea (Schrank) K. Richt. Mycelis muralis (L) Dumort. Myosotis sylvatica Ehrh. ex Hoffm. Narcissus poeticus L. subsp. poeticus Nardus stricta L. Neottia nidus-avis (L) L. C. Rich. Omphalodes verna Moench OnonisspinosaL. Orchis signifera Vest Orchis militaris L. Orchis tridentata Scop. Orchis ustulata L. Origanum vulgare L Orobanche gracilis Sm. Orobanche lutea Baumg. Orobanche vulgaris Poir. Ostrya carpinifolia Scop. Oxalis acetosella L. Paederota lutea Scop. Papaver rhoeas L. Pariš guadrifolia L. Kvadrant Slovensko ime poljska bekica navadna pijavčnica navadna krvenka dvolistna senčnica lesnika hmeljna meteljka navadni črnilec kimasta kraslika enocvetna kraslika navadna medenika do/golistna meta jajčastolistni golšec trpežni golšec timijanovolistni popovec mahovna popkoresa trstikasta stožka navadni zajčji lapuh gozdna spominčica beli narcis (podivjano) volk rjava gnezdovnica spomladanska torilnica navadni gladež stasita kukavica čeladasta kukavica trizoba kukavica pikastocvetna kukavica navadna dobra misel nežni pojalnik rumeni pojalnik navadni pojalnik črni gaber navadna zajčja deteljica rumeno milje poljski mak volčja jagoda 9849/3 9849/4 Kvadrant Takson Slovensko ime Parnassia palustris L. močvirna samoperka Petasites albus (L.) Gaertner beli repuh Petasites hybridus (L.) Gaertner navadni repuh Petasites paradoxus (Retz.) Baumg. snežnobeli repuh Petrorhagia saxifraga (L.) Link navadna haljica Peucedanum austriacum (Jacq.) Koch avstrijski silj Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr. jelenov silj Peucedanum oreoselinum (L.) Moench gorski silj, ognjenec Peucedanum schottii Besser ex DC. Schottovsilj Peucedanum verticillare (L.) Koch orjaški silj Phalaris arundinacea L. trstična pisanka Phegopteris connectilis (Michx.) Watt bukovčica Phyllitis scolopendrium (L.) Newm. jelenov jezik Phyteuma orbiculareL. glavičasti repuš Phyteuma scheuchzeri Ali. subsp. columnae (Gand.) Bech. Columnov repuš Phyteuma spicatum L. subsp. coeruleum R. Schultz (svetlomodri) klasasti repuš Picea abies (L.) Karsten navadna smreka Picris hieracioides L. navadna skrka Pimpinella major (L.) Huds. veliki bedrenec Pimpinella saxifraga L. navadni bedrenec Pinguicula alpina L. alpska mastnica Pinus nigraArnold črni bor Pinus sylvestris L. rdeči bor Piptatherum virescens (Trin.) Boiss. zelenkasta riževka Plantago lanceolata L. ozkolistni trpotec Plantago media L. srednji trpotec Platanthera bifolia (L.) L. C. Rich. dvolistni vimenjak Poa annua L. enoletna latovka Poa compressa L. dvorezna latovka Poa nemoralis L. podlesna latovka Poa pratensis L. travniška latovka Polygala chamaebuxus L. žanjevec Polygala comosa Schkuhr čopasta grebenuša Polygala vulgaris L. navadna grebenuša Polygonatum multiflorum (L.) Ali. mnogocvetni Salomonov pečat Polygonatum odoratum (Miller) Druce dišeči Salomonov pečat 9849/3 9849/4 x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Ciklamen (Cyclamen purpurascens) Takson Polygonum aviculare L. Polygonum persicaria L. Polypodium vulgare L. Polystichum aculeatum (L.) Roth Polystichum setiferum (Forsk.) Woynar Polystichum braunii (Spenn.) Fee Populus tremula L. Potentilla camiolicaA. Kerner Potentilla caulescens L. Potentilla erecta (L.) Rausch. Potentilla pusilla Host Prenanthes pur purea L. Primula carniolica Jacq. Primula vulgaris Hudson Prunella grandiflora (L.) Scholler Prunella vulgaris L Prunus avium L Prunus mahaleb L. Pseudolysimachion barrelieri Schott ex Roem. & Schult. Pteridium aquilinum (L.) Kuhn Pulmonaria officinalis L. Pyrus pyraster (L.) Borkh. Q uercus petraea (Matt.) Liebl. Quercus pubescens Willd. Ouercus robur L. Ranunculus acris L. Ranunculus bulbosus L. Ranunculus ficaria L. Ranunculus lanuginosus L. Ranunculus nemorosus DC. Ranunculus repens L. Ranunculus sardous Crantz Rhamnus catharticus L. RhamnusfallaxBoiss. Rhamnus saxatilis Jacq. Rhinanthus freynii (A. Kerner ex Sterneck) Fiori Kvadrant Slovensko ime ptičja dresen breskova dresen navadna sladka koreninica bodeča podlesnica luskastodlakava podlesnica Bravnova podlesnica trepetlika kranjski petoprstnik predalpski petoprstnik srčna moč pritlični petoprstnik škrlatnordeča zajčica kranjski jeglič trobentica velecvetna črnoglavka navadna črnoglavka češnja rešeljika klasasti pajetičnik orlova praprot navadni pljučnik drobnica graden puhasti hrast dob ripeča zlatica gomoljasta zlatica spomladanska lopatica kosmata zlatica gozdna zlatica plazeča zlatica srhkodlakava zlatica čistilna kozja češnja kranjska kozja češnja razkrečena kozja češnja Freynov škrobotec Takson Rhinanthus glacialis Personnat Rhododendron hirsutum L. Rhus typhina Torn. Robinia pseudacacia L. Rosa arvensis Huds. Rosa canina L. Rosa pendulina L. Rubus caesius L. Rubus fruticosus agg. Rubus hirtus \N. & K. Rubus idaeus L. Rubus saxatilis L. Rumex acetosa L Rumex obtusifolius L. Salix appendiculata L. Salix caprea L. Salix eleagnos Scop. Sa/ix glabra Scop. SalixpurpureaL. Salvia glutinosa L. Salvia pratensis L. Salvia pratensis var. hirsuta Podpera. Salvia verticillata L Sambucus nigra L. Sanguisorba minor Scop. Sanguisorba officinalis L. Sanicula europaea L. Saponaria officinalis L. Satureja montana L. subsp. veriegata (Host.) P. W. Bali Saxifraga cuneifolia L. Saxifraga rotundifoiia L. Saxifraga tridactylites L. Scabiosa hladnikiana Host ScabiosatriandraL. Schoenus nigricans L. Scopolia carniolica Jacq. Kvadrant Slovensko ime resasti škrobotec dlakavi sleč octovec robinija njivski "sipek navadni šipek kimastoplodni šipek sinjezelena robida (skupina) robida srhkostebelna robida malinjak skalna robida navadna kislica topolistna kislica velikolistna vrba iva siva vrba gola vrba rdeča vrba lepljiva kadulja travniška kadulja (velika) travniška kadulja vretenčasta kadulja črni bezeg mala strašnica zdravilna strašnica navadni ženikelj navadna milnica kraški (pisani) šetraj klinolistni kamnokreč okroglolistni kamnokreč triprsti kamnokreč Hladnikovgrintavec poljski grintavec črnikasti sitovec kranjski volčič 9849/3 9849/4 X Žanjevec (Polygala chamaebuxusl Kvadrant 9849/3 9849/4 Takson Slovensko ime Scrophularia nodosa L. navadna črnobina X Sedum album L. bela homulica X Sedum sexanguiare L. šesterokotna homulica X Senecio fuchsii C. C. Gmelin Fuchsovgrint X X Serratula tinctoria L. barvilna mačina X X Sesleria caerulea subsp. calcaria (Opiz) Čelak. ex Hegi pisana vilovina X X Setaria viridis (L.) P.Beauv. zeleni muhvič X Setaria pumila (Poir.) Roem. & Schult. sivozeleni muhvič X X Silene latifolia subsp. alba (Mili.) Greuter & Burdet belislizek X Silene nutans L. kimasta lepnica X Silene vulgaris (Moench) Garcke pokalica X Solanum dulcamara L. grenkoslad X X Solanum nigrum L. črni razhudnik X Solidago virgaurea L. navadna zlata rozga X Solidago gigantea Aiton orjaška zlata rozga X Sonchus asper (L.) Hill hrapava škrbinka X Sorbus aria (L.) Cr. navadni mokovec X X Sorbus aucuparia L. jerebika X Spiraea chamaedryfolia L. vrednikovolistna medvejka X X Stachys recta L. pokončni čišljak X X Stachys sylvatica L. gozdni čišijak X Staphylea pinnata L. navadni kloček X Stellaria media (L.) Vili. navadna zvezdica X Succisa pratensis Moench travniška izjevka X Symphytum officinale L. navadni gabez X Symphytum tuberosum L. gomoljasti gabez X X Tamus communis L. navadni blušč X X Taraxacum officinale Weber in Wiggers navadni regrat X X Tephroseris pseudocrispa (Fiori) Holub kodrasta sivica * X Teucrium chamaedrys L. navadni vrednik X X Teucrium montanum L. gorski vrednik X X Thalictrum aquilegiifolium L. vetrovka X Thalictrum minus L. mali talin * X Thesium bavarum Schrank bavarska lanika * X Thymus serpyllum L. materina dušica X X Tilia cordata Mili. lipovec X X Kvadrant Takson Slovensko ime TiliaplatyphyllosScop. navadna lipa Tofieldia calyculata (L.) Wahlenb. navadna žiljka Tragopogon pratensis L. vzhodna kozja brada Trifolium montanum L. gorska detelja Trifolium pratense L. črna detelja Trifolium repens L. plazeča detelja Trifolium rubens L. škrlatnordeča detelja Trisetum flavescens (L.) PB. rumenkasti ovsenec Tussilago farfara L. navadni lapuh UlmusglabraHuds. goli brest Urtica dioica L. velika kopriva Vaccinium myrtillus L. borovnica ValerianacollinaWallr. hribska špajka Valeriana saxatilis L. skalna špajka ValerianatripterisL. tripernata špajka Veratrum nigrum L. črna čmerika Verbascum alpirtum Turra volnati lučnik Verbascum austriacum Schott ex Roem. & Schul t. avstrijski lučnik Verbasccum dertsiflorum Bertol ? velecvetni lučnik Verbascum thapsus L. drobnocvetni lučnik Veronica chamaedrys L. vrednikovjetičnik Veronica persica Poir. perzijski jetičnik Veronica sublobata M. A Fischer plitvokrpijetičnik Veronica urticifolia Jacq. koprivolistni jetičnik Viburnum lantana L. dobrovita Vibumum opulus L. brogovita Vida cracca L. ptičja grašica ViciaoroboidesVVulf. širokolistna grašica Vicia sepium L. obplotna grašica VincaminorL. navadni zimzelen Vincetoxicum hirundinaria Medicus navadnikokoševec Viola alba Besser bela vijolica Viola canina L. pasja vijolica ViolahirtaL. srhkodlakava vijolica Viola mirabilis L. navadna vijolica Viola reichenbachiana Jordan ex Boreau gozdna vijolica Takson Viscum album L Vitis vinifera L. Kvadrant Slovensko ime belaomela vinska trta (podivjana) 9849/3 9849/4 Bršljan (Hedera helix)