_ Dolenjski sejem ?
Zamisel o dolenjskem industrijskem sejmu dobila pod-g0r° medobčinske gospodarske zbornice za Dolenj-_	sko
14. maja je novo vodstvo Med-°®*inske gospodarske zbornice za V^enjsko v novomeški občini prvič “"o na preizkušnjo nov način dela: skupno z občinskim izvršnim sve-°m 'n direktorji večjih delovnih Ionizacij, predvsem pa tistih, ki Ph dnevni red zadeva, so razpravljali 0 najaktualnejših nalogah.
Družbeno planiranje je vsekakor ^deva, ob kateri bo v bodoče posebnih še mnogo več usklajevalnih ®stankov in dogovarjanja, so najprej ugotovili. Razpravljali pa so še o usmerjenem izobraževanju, družbeni Prehrani, izkoriščanju kamnolomov *er o kmetijsko poslovni skupnosti Dolenjske. Zlasti pri slednji so po-udanli, da je bilo v preteklosti vse preveč iskanja oblik in imen za Poslovno povezovanje, premalo pa Je bilo narejenega po vsebinski plati,
« naj bi privabila kmetijske delovne °^niMCiie 'n prehrambeno indu- . s®>jo štirih dolenjskih občin k m stikom, da bi bila preskrba UreJena ter kmetje in potrošniki bolj zadovoljni.
Navzoči pa so podprli tudi zami-se' o dolenjskem jesenskem sejmu, na katerem bi lahko raznovrstna legijska industrija pokazala in prodajala svoje izdelke, hkrati pa bi Fjf®ditev popestrili s kulturnimi, “Motnimi kulinaričnimi in vinskimi prireditvami. Če se bodo tudi v ostalih treh občinah ogreli za sejem ga bomo dobili.
R.B.
Plesna „Beseda 79”
V Novem mestu nastopile plesne in folklorne skupine mladih iz raznih krajev
S pogovorom o razvoju in dejavnosti slovenskih plesnih skupin seje v torek, 15. maja, v Novem mestu končala ena od zaključnih republiških prireditev Naše besede 79. Na njej so nastopile najboljše plesne in folklorne mladinske skupine, ki so fh na območnih srečanjih ocenili za "ajboljše.
Spored se je začel z otvoritvijo v Ponedeljek, 14. maja, na osnovni Grm, kjer je kot prva nastopila skupina za izrazni ples iz Železnikov >n izvedla recital „Šel je popotnik skozi atomski vek“. Med poslušalci je bfl tudi znani pantomimik Andres des. Popoldne in zvečer so se Pine predstavile občinstvu v mu kulture: najprej plesne sku-P1”6 iz Maribora, Celja in Kopta, ato pa folkloristi iz Svečine, tactia, Ljubljane, Maribora, Tolmina m Novega mesta.
kulti t°re*C dopoldne je bila v Domu tu« plesna matineja z nastopom Pesnih skupin iz Celja, Mežice, Pra in Novega mesta.
, razstava ljudske tehnike
nJjH ^2. do 26. maja bo v črno-llskem gasilskem domu razstava ^javnosti društev, ki jih združuje 4udska tehnika. Po več kot 15-let-™ nutvilu na tem področju zad-Jr1 nekaj let ljubitelji tehnike spet *a8nano delujejo,
IZREDEN ODZIV OBČANOV IN ORGANIZACIJ
V krški občini ima akcija za Pom°e prizadetim v Črni gori ^lik odmev. Do 24. aprila so *®rali nekaj nad 612 tisočakov, 24. aprila do 3. maja pa še ^4.898 dinaijev. O izredni pripravljenosti na solidarnost pose-3 poroča tudi Bilten informacijsko dokumentacijskega cen-ra in sproti seznanja bralce z -Špehom akcije. Pomoči pa ne Popevajo le v denaiju, ampak v materialu, v obleki, šoto-Prikolicah, odejah ipd. Do ®aJ so zbrali 405 odej, 320 jjuh, dva šotora, tri kamp pri-2nn°e tr* kamionske ponjave in kg polivinila za provizo-nčne strehe.
NEPOZABNI TRENUTKI S TITOM. Na poti z Brda v Bistrico ob Sotli seje predsednik Tito v spremstvu Sergeja Kraigherja in Franceta Popita 10. maja prvič peljal skozi staro Krško. Mesto ga je sprejelo odeto v cvetje in zastave, s ploskanjem tisočev ljudi, zbranih v gostem špalirju. Pred spomenikom padlim borcem se je kolona za nekaj hipov ustavila. Predsednik občinske skupščine Krško Silvo Gorenc je tovariša Tita prisrčno pozdravil, mu čestital k bližnjemu življenjskemu jubileju in ga povabil, naj obišče Krško in jedrsko elektrarno, za katero je prav or vzidal temeljni kamen. Predsednik Tito je ves nasmejan obljubil, da pride, sprejel šopek iz rok pionirjev in dejal, da je opazil, kako se Krško lepo razvija.
Na Senovem je bil drugi kratek postanek, kjer je predsedniku zaželel vse dobro rudar Stefan Štrok, nakar sta mu pionirja izročila cvetje. Brestaniško senovska dolina je bila ta dan prav tako vsa praznična in prebivalci so tovariša Tita vzneseno pozdravljali na tem ddu poti Ljudje so obidovali le to, da ni bil dlje med njimi (Foto: Marko Klinc in Jožica Teppey)
Odprli novo postajo milice
Kočevskim miličnikom boljše možnosti za delo
Ob dnevu varnosti, 13. maju, in v sklopu praznovanj 3S-letm-ce organov za notranje zadeve so v Kočevju odprli nove prostore postaje milice. Na otvoritvi je govoril predsednik občinske skupščine inž. Savo Vovk, trak pa je prerezala miličnica
Majda Turk.
V imenu postaje milice se je komandir Urban Dobovšek zahvalil vsem delovnim ljudem in občanom
za sredstva, ki so jih namenili za ureditev zgradbe postaje milice. Stari prostori so bili neprimerni in nefunkcionalni. Miličniki bodo zdaj lažje opravljali naloge, ki jim jih je zaupala družba.
Na otvoritveni svečanosti so predstavniki Krajevne skupnosti Kočev-je-mesto podelili postaji miice v znak priznanja za dosedanje uspešno delo plaketo mesta in bronasti znak SZDL. Po svečanosti so si gostje in va prisotni na proslavi ogledali prostore postaje milice.
Referendum uspel
Kočevje: za novi samoprispevek glasovalo preko tri četrtine volilnih upravičencev
JUGOSLOVANSKO SREČANJE DELAVCEV KPD
Te dni so delavci kazensko poboljševalnega doma Dob pri Mimi priredili tridnevno tradicionalno srečanje delavcev jugoslovanskih KPD, na katerem so izmenjali delovne izkušnje ter imeli tudi športna tekmovanja.
Osrednja tema strokovnega posvetovanja je bila ..Usmeritev prevzgojnega dela z obsojenimi osebami z vidika povratništva."
KRŠKO: UTRDITI DOHODKOVNE VEZI
V Krškem je bila minuli teden 5. skupščina delegatov poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije.
Lansko delo skupnosti, njenih poslovnih in strokovnih odborov so predstavili v zajetni knjižici, hkrati s programom za tekoče obdobje. Nakazali so tudi vrsto problemov, od pridelovanja do prodaje, predelave in razmer na tržišču, v razpravi pa opozarjali predvsem na pomanjkljivosti v povezavi med proizvodnjo in trgovino.
Več prihodnjič.
Obrambni pohod mladih
Jutri v Novem mestu območno tekmovanje ob 30-letnici obrambne vzgoje mladih — Sodelovalo bo 37 ekip
Šestnajst osnovnošolskih, štirinajst srednješolskih in sedem mešanih mladinskih ekip s po pet člani iz vseh občin dolenjske in posavske regije bo jutri v Novem mestu nastopilo na obrambnovzgojnem tekmovanju, posvečenem 30-letmd
V kočevski občini so v nedeljo, 13. maja, glasovali občani o uvedbi novega samoprispevka za sofinanciranje programov komunalnih in drugih del po krajevnih skupnostih, jazen tega pa še za sofinanciranje dveh skupnih investicij: doma za ostarele občane v Kočevju in gradnje druge faze zdravstvenega doma v Kočevju.
Od 13.194 volilcev, vpisanih v volilne imenike, jih je bilo 850 v tujini ali v JLA, zato je bilo glasovalnih upravičencev 12.344. Od tega jih je glasovalo 11.169 in še štirje s potrdili, se pravi 91 odstotkov. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 9.385 ali 76 odstotkov glasovalnih upravičencev, proti 1.649 ali 13,35 odst, neveljavnih glasovnic je bilo 139 ali 1,13 odstotkov, ostali glasovalni upravičenci pa niso prišli na volišče.
J.P.
Zgovorni dokumenti
Od dneva zmage v Domu Majde Šilc razstava o boju za enakopravnost žensk
V novomeškem Dijaškem domu Majde Sile so odprli 9. maja stalno fotodokumentarno razstavo „ Vloga KP v boju za emancipacijo žensk”. Kot so povedali na otvoritveni slovesnosti, na kateri je govorila podpredsednica republiške ZZB NOV Dragica Rome, je gradivo za razstavo podarila Republiška konferenca ZSMS.
Razstave ne sestavljajo kaki reklamni eksponati, marveč avtentični fotografski posnetki (povečave) iz življenja, dela in oboroženega boja naših žensk skozi desetletja, zlasti med NOB. Prikazani so tudi trenutki z različnih manifestacij, na katerih so ženske zahtevale enakopravnost.
V govoru se je Dragica Rome spominjala predvsem dni, ko so v našem narodnoosvobodilnem boju sodelovala mlada dekleta in bila vselej v koraku z moškimi. Menila je, da je bil to enkraten zgled, da pa bi morali na ženske računati tudi v sistemu SLO, ki ga dandanes gradimo in utrjujemo. Zavzela se je za to, da bi poslej ustanovili na Dolenjskem tudi kakšen ženski odred teritorialne obrambe, kakor so ponekod v Sloveniji že storili.
Stari odnosi na novih poteh
Delovna skupina CK ZKJ obiskala Novoles in IMV — Kako uresničujemo zakone
Delovna skupina CK ZKJ, ki se je 10. maja mudila v novomeški občini, se je na dveh dolgotrajnih posvetovalnih sestankih v Novolesu in IMV seznanila s poslovanjem in samoupravno organiziranostjo obeh delovnih organizacij. Kot je dejal vodja delovne skupine Trpe Jakovlevski (v skupini so bili še dr. Berislav Sefer, Danilo Kekič in Sava B9dč), je bil namen obiska ugotoviti, ali se dejanski položaj delavca v našem ekonomskopolitičnem sistemu krepi ali ne
„Z gotovostjo lahko rečem, da so stvari krenile naprej," je dejal Trpe Jakovlevski. „Ne smemo pa imeti iluzjj, daje dejanski položaj delavca kot faktorja odločanja v procesu družbene reprodukcije že uresničen do takšne mere, kakršno smo začrtali v ustavi, zakonu o združenem delu in partijskih programih."
Tako v Novolesu kot IMV so člani obeh kolektivov razgrnili uspehe in težave, s katerimi se srečujejo. V Novolesu, četudi velja za samoupravno dobro organiziranega, so povedali, da ne morejo razviti dohodkovnih odnosov po duhu črke zakona o združenem delu, ker veriga teh odnosov ni sklenjena. Tako do-bavniki surovin kot trgovina niso enakopravno vključeni, oziroma je njihov delež prevelik. Dolgoročni sporazumi so sicer sklenjeni in podpisani, vendar so, kot je dejal eden od Novolesovih strokovnjakov, le ..čudovita samoupravna črka, medtem ko v praksi vlada groba trgovska logika, kdo bo koga.“ Prav tako je dejansko odločanje še vedno oddaljeno od delavcev, čeprav je opaziti, da so slednji mnogo bolj zaintere-
sirani, ko gre za odločanje o zadevah, ki se tičejo gospodarjenja tozda, razdelitve sredstev in določanje meril za nagrajevanje, manj pa ko gre za odločanje v svobodni menjavi dela.
Po mnenju razpravljalcev se delavci v tozdih niso dovolj dobro organizirali, da bi lahko enakovredno nastopali v skupščinah sisov nasproti strokovnim službam teh skupnosti. Zatorej gledajo delavci na svobodno
menjavo še vedno Jcot na nekakšno obdavčenje gospodarstva Tu bo vsekakor potrebno stopiti krepak korak naprej.	M.	MARKELJ
V NOVEM MESTU BO PLESNI TURNIR
Plesni klub Novo mesto priredi v soboto, 19. maja, plesni turnir, na katerem bodo sodelovali plesni pari iz vse Jugoslavije. Predtekmovanja se bodo začela po 15. uri popoldne. Finalni del turnirja se bo začel ob 19.30. Vstopnice so v predprodaji v Plesnem klubu v Sokolski 1 ali 2 uri pred predstavo.
organizirane vzgoje mladih za SLO. Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo 27. maja na Uihu pri Ljubljani.
Tekmovanje je zamišljeno tako, da bodo morali udeleženci na orientacijskem pohodu delati najrazličnejša opravila. Osnovnošolske ekipe bodo med drugim reševale naloge iz prve pomoči, streljale z zračno puško, odkrivale cilje in minska polja, odgovarjale na vprašanje iz NOB in podobna Predvideno je, da bodo vse naloge na okoli 6 km dolgem pohodu ekipe lahko opravile v dveh utah.
Program za srednješolske in druge mladinske ekipe bo zahtevnejši Mladinci bodo streljali z vojaško puško, metali bombe in razreševali druge nalogs s tem, da se bodo morali znati na zemljišču orientirati s pomočjo karte in kompasa.
Na Dolenjskem in v Posavju je tekmovanje, ki se je najprej začelo v šolah, nadaljevalo pa na krajevnih in občinskih ravneh, zajelo nad 5.000 osnovnošolcev ali četrtino vseh. Od 1.000 šolskih ekip se jih je na občinska tekmovanja uvrstilo kakih 200. Na srednjih šolah je bilo v tekmovanje vključenih okoli 5.000 dijakov, ki so se potem pomerili na občinskih prireditvah. Precejšnje število tekmovalnih ekip sta sestavili kmečka in delavska mladina, prvič pa so se pomerile na občinskih tekmovanjih.
Tekmovanje, ki je zajelo izredno veliko mladih v šolah, ddovnih organizacijah in na kmetijah, bo postalo tradicionalna
KAKO JE V PRAKSI? - Člani delovne skupine CK ZKJ so pozorno prisluhnili Novolesovim delavcem. (Foto: Markelj)
Ob koncu tedna pričakujemo spremembo vremena, loblačilo se bo, občasno io tudi padavine.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Stanje m jugu Libanona je ena glavnih točk pogovora med šefi sirske države Asa-dom in predsednikom Libanona Sarkisom, v Damasku. Izraelska in desničarska artilerija skoraj brez prestanka obstreljuje naselja na jugu dežele. Kolone beguncev se umikajo proti severu zlasti iz okolice mest Tibnin in Bara-sit, ki ju uporni major Ha-dad hoče vključiti v svojo državico pod izraelskim pokroviteljstvom
Libanonski jug
O jugu Libanona mora te dni povedati svoje tudi varnostni svet. V Bejrutu vlada nelagodno zatišje, ki se utegne vsak hip sprevreči v oborožene spopade med tradicionalnimi nasprotniki. Zato pričakujejo da bosta predsednika na jutrišnjem sestanku izmenjala mnenja o vseh problemih obširnega dosjeja. Libanonske krize, zlasti o nacionalni spravi, obnovi redne vojske, o ukrepih za vzpostavitev reda in o krizi na Bližnjem vzhodu sploh.
Posebej bosta govorila o odnosih med državama. Več bejrutskih listov trdi danes, da Sirija ni zahtevala sklenitve" varnostnega pakta", ki mu ostro nasprotuje skrajna desnica. Ta zahteva, naj se sirske čete (Bele čelade), ki jih je v Libanonu 25.000, umaknejo, ko jim 25. folija poteče mandat. Ob tem opozarjajo na izjavo šefa palestinske organizacije ,JSaika" (povezane s Sirijo) Zuheira Mohsena, da se Sirci lahko takoj umaknejo, posledice pa naj si seveda pri-
pišejo tisti, ki umik zahtevajo.
Stanje v Libanonu se navezuje na mirovni proces in posebej na pogajanja o avtonomiji Gaze in zahodnega brega, ki se morajo začeti v nekaj tednih. Župan iz Gaze Rasad El Sava, ki je bil danes v Bejrutu pri šefu PLO Arafatu, s katerim sta se dogovarjala o „enotni strategiji do načrta o avtonomiji", zagotavlja, da je PLO edini predstavnik Palestincev, na katerih koli pogajanjih, predvsem pa odklanja izraelski načrt, ki bi legaliziral okupacijo pod drugim imenom. Vendar Sava, ki je bil prej tudi v Amanu, dopušča možnost, da bi „našli skupen jezik", če bi ZDA zagotovile Palestincem samoodločbo in ustanovitev države.
IRANSKA
GROŽNJA
Tuje agencije prenašajo izjavo šefa osrednjega islamskega revolucionarnega sodišča šejka Sadega Kahalija, ki pravi, da „nobena tuja vlada ne sme aretirati tistega, ki bi ubil bivšega šaha Rezo Pahlavija," kajti storilec bi bil samo „izvrševalec sklepa tega sodišča".
Hkrati je šejk Kahali objavil seznam devetih imen, na katerem so cesarica Farah Diba, njena mati, šahovi sestri dvojčici, polbrat, trije bivši premieri, bivši veleposlanik v ZDA Zahedi in tajnik bivše cesarice Naha-vandi. Za vse te velja „po volji iranskega ljudstva" kot pravi šejk Kahali, smrtna obsodba, ki se ji tuje vlade ne smejo upirati
JANEZ CUCEK
TELEGRAMI
MANILA - Peta konferenca OZN za trgovino in razvoj v Manili, nadaljuje delo s splošno razpravo v kateri je sodelovalo 17 govornikov. Šef kubanske delegacije zunanjetrgovinski minister Marcelo Feman-dez Font.ki je odprl splošno razpravo na začetku drugega tedna zasedanja, je dejal, da njegova družba „podpira program iz Arushe "
NEW YORK - Na sedežu OZN sestavljajo »program vsestranske razorožitve". Medtem ko obe vojaški supersili dokončujeta dogovor „na štiri oči" o pravilih igre pri nadzorovanju njune tekme v strateškem oboroževanju, naj bi članice OZN na najširšem prizorišču javno in ob prisotnosti vseh držav opravile delo, ki v zgodovini nima primere. V največji mogoči meri naj bi pripravile okvir na „pravila“, po katerih naj bi svet krenil k razorožitvi.
INDUSTRUA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA žaleč
scliiedel odprti kamin
ANTIKA
Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču.
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z v»o tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan, čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo.
Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času.
Tehnični podatki
TIP	II	III
Prostornina prostora v m1	do 90	do 120
Velikost ognjiiča v cm1	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H>4,5 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 m<H>4,5 m	25	30
Dovod ivdtga zraka v cm1	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm*	120	180
Tsia kamina v kg	420	630
dmocl
u'pRAVA*^LEcen**a mat0riala GRADNJA žaleč
telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719, 710-773 t«lex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144
Zaboli šele udarec po žepu
Natančen vpogled v prispevke iz kuverte poveča zanimanje za porabo
Veliko delavcev še vedno prejema obračun osebnega dohodka v obliki enostavnega obvestila o neto zneskih, brez kakšnihkoli posebnih obrazložitev o osnovah in merilih za delitev, izdvajanju za
davke in prispevke itd.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Predsednik Tito sije ob svojem odhodu iz Slovenije ogledal novo šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli, obiskal pa je tudi prenovljeno rojstno hišo svoje matere v Trebčah pri Podsredi.
Velike pozornosti so bile deležne predsednikove besede, ko je nagovoril učence nove osnovne šole. Med drugim je dejal:
„Vidite, jaz sem moral delati že od svojega šestega leta, pa vse do danes. Šel sem skozi vse faze, skozi vse težave, skozi katere lahko gre človek. Preživel sem dve vojni. V prvi sem bil vojak, podoficir, v drugi pa sem poveljeval. Vse sem si pridobil sam, sam sem
Tito: „Moja mati...”
se vzgajal in izgrajeval. To je bilo tisto, kar mi je dala mati: te njene nasvete sem tudi upošteval. Moja mati je bila stroga in pravična ženska. Bila je tudi verna. Nas, otrok je bilo veliko: nekateri so umrli, sedem pa nas je ostalo živih. Vendar je vsakemu izmed nas posvečala pozornost in nas je strogo vzgojila. Spominjam se, da nam je ničkdikokrat govorila, naj bomo pošteni. Poštenje, ki mora krasiti človeka, je vcepila v nas, svoje otroke in tudi vame.“
KIPARJEVA SMRT
Po dolgi in hudi bolezni je v Zagrebu umrl član sveta federacije, znameniti hrvaški kipar An tun Augustinčič, član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal Augustinčič- Lozici naslednjo brzojavko:
„Ob smrti tovariša Antuna Augustinčiča vam izražam najgloblje sožalje. Antun Augustinčič ni bil samo napredni umetnik, nadarjen ustvaijalec, ki je sodobnikom in bodočim rodovom zapustil velika dela o našem boju in naši socialistični varnosti, temveč je
bil tudi aktiven udeleženec odločilnih dogodkov med našo revolucijo. Svoje bogato' znanje in ljubezen do umetnosti, kot človekove in družbene potrebe, je prenašal nat mnoge rodove svojih učencev. Številna umetniška dela, ki jih je ustvaril, so trajen in veličasten izraz umetniškega ustvarjanja in družbenega angažiranja tovariša Tončija, s katerim me povezuje mnogo let bližine in prijateljstva.”
KOT VSELJUDSKO GIBANJE
Ob 35-letnici organov varnosti je predsednik skupščine SRS Milan Kučan podelil odlikovanja predsednika Tita, zvezne plakete varnosti in plakete organov za notranje zadeve najzaslužnejših delavcev.
Republiški sekretar za notranje zadeve SRS Janez Zemljarič pa je vročil zlate značke.
Na sploh je bilo ob obletnici ustanovitve! organov za notranje zadeve cela vrsta slovesnosti v naši širši in ožji domovini.
Tako so v Ljubljani odkrili spominsko obeležje VOS OF.Slavnostni govornik je bil Janez Vipotnik, predsednik RO ZZB Slovenije, kije med drugim podčrtal.
„Družbeno samozaščito gre torej razumeti kot vseljudsko gibanje, ki ima za svoj cilj poleg zaščite pred zunanjimi in notranjimi sovražniki tudi preventivne ukrepe povsod, kjer je to potrebno.
Pri tem pa naj bo naše ravnanje čimbolj v skladu s splošno usmeritvijo družbe, da predvsem in najprej s političnimi sredstvi rešujemo težave našega demokratičnega razvoja in šele ko so politična sredstva izčrpana, uporabimo državno prisilo. Učinkoviteje bomo utijevali družbeni sistem, če bomo preprečevali ekscese, kot pa če bomo preganjali ljudi zaradi ekscesov."
MILAN MEDEN
■
■
Odnos delavca do celotnega dohodka je tako prekinjen pri najpomembnejšem vprašanju, to je pri osebnem dohodku, ki je tako izločen kot osnovni motiv dobrega gospodarjenja, pa tudi pri sredstvih za splošno in skupno potrošnjo. Delavcem neposredno ali po ovinkih pojasnjujejo, da lahko v takšnih razmerah naredijo samo to, da delijo, kakor jim uspe, in da skušajo doseči povečanje cen za svoje proizvode in storitve. Ob koncu pa še malo graje, da so slabi gospodarji, in posrednih sugestij, da bi bilo morda bolje, če bi pomanjkljivosti v gospodarstvu uredili administrativno in centralistično. Tako se za bojkotom 136. člena zakona o združenem delu še vedno skrivajo odpori proti večji veljavi delavcev v našem gospodarskem in družbenem življenju.
Zanimanje delovnih ljudi v TOZD za razprave o programih zdravstva, šolstva, kulture, stanovanjsko gradnjo, to je za skupne in splošne potrebe, je sicer vse večje, vendar še ne takšno, kakršno bi moralo biti. Tako še vedno ne vemo niti za posamezne niti za skupne vsote, ki odtekajo vsak mesec iz našega žepa na osnovi avtomatizma pri določanju prispevnih stopenj. Govori se, da nas zdravstvo mnogo stane, toda vsi delavci še ne dobijo na vpogled ali v roke točno izračunanega odstotka in višine stopnje, to je podatka, koliko kdo vsak mesec plačuje samoupravni interesni skupnosti za zdravstvo in drugih SIS. Milijonske številke kot spremni tekst raznih samoupravnih sporazumov navadnim ljudem ničesar ne pomenijo; šele znesek, ki ga vsak mesec damo iz osebnega dohodka in dohodka TOZD za SIS, nam da
misliti. Govorjenje, da delovni ljudje ne skrbijo dovolj, kam gre njihov denar, namenjen družbenim dejavnostim, pa tudi stanovanjski gradnji, bo težko oživilo pasivnost na zborih delovnih ljudi. Če pa izračunamo vsak osebni dohodek — bruto in neto — in informiramo vsakogar o namenski porabi njegovega lastnega denarja, se bo sleherni delavec ' zainteresiral za usodo tega denarja. Zato bi bilo dobro, da bi na zborih, ko sprejemamo samoupravno sporazume o izločanju za dohodka za skupne potrebe, zahtevali takšne račune.
VINKO BLATNIK
Ni sicer v navadi, da bi to rubriko posvetili domači temi, a zdi se, da je to pot prava priložnost za kaj takega-namreč izjava zveznega sekretarja za notranje zadeve Franja Herleviča, ki je te dni med drugim dejal:
Smeri in vsebina sovražnega delovanja fašistične emigracije, ki je jugoslovanskega porekla, so znane. V njenih vrstah so večinoma pripadniki kvislinskih formacij in bivših meščanskih partij in strank. Sčasoma so se jim
Onemogli bes sovražnikov
priključevali posamezniki, ki so iz različnih nagibov, najčešče pa zaradi kriminala, prihajali v spor s sredino, v kateri so živeli in so zato zapustili deželo. Tako so postali sredstvo v rokah najbolj reakcionarnega dela kontrarevolucionarnih sil, ki se nikoli niso sprijaznile z zgodovinskimi spremembami v naši deželi.
Zavedajoč se svoje nemoči, so ti elementi svojo dejavnost proti socialistični Jugoslaviji v vseh obdobjih povojnega razvoja zasnovali na ozkem sodelovanju in podpori, ki so jim jo nudile razne reakcionarne sile in konservativni krogi v svetu.
Kljub temu pa je treba ugotoviti, da emigraciji v zadnjih dveh letih ni uspelo opraviti niti ene diverzantske teroristične akcije v naši državi, čeprav obstajajo poskusi in intenzivne priprave v tej smeri.
Z učinkovitim delovanjem družbene samozaščite in pristojnih organov ter služb so prav tako zelo zožene tudi možnosti izvajanja drugih oblik subverzivne dejavnosti emigracije na našem ozemlju. Na kakšen odnos naletijo takšni poskusi, najbolje kaže podatek, da največji del odkritega propagandnega gradiva, ki ga emigrantske organizacije sicer često pošiljajo v našo državo, naši občani samoiniciativno predajo pristojnim orga-
Zaradi tako omejenih možnosti za delovanje pri nas, pripadniki fašistične emigracije svojo protijugoslovansko dejavnost v glavnem izvajajo v inozemstvu, s tem da napadajo naša diplomat-ska-konzulama in druga predstavništva, državljane in izseljence jugoslovanskega porekla.
Na žalost so bili tudi v tem obdobju ugotovljeni primeri to-lerianja in nudenja podpore sovražni emigraciji. To sc, poleg drugega kaže v sodelovanju določenih osebnosti na javnih zborovanjih emigracije, za naklonjenostjo sodišč do storilcev zločinskih in težjih kriminalnih dejanj, s toleriranjem protijugoslovanskih manifestacij, z omogočanjem protijugoslovanske propagande prek sredstev javnega obveščanja itd.
PiDNira
Štipendije
PROSTA UČNA MESTA!
SGP „PIONIR"
NOVO MESTO
ponovno objavlja naslednje proste štipendije in učna mesta za šolsko leto 1979/80
ŠTIPENDIJE
1. 22 štipendij za študij na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani,
2 2 štipendiji za študij na Strojni fakulteti
3. 5 štipendij za šolanje na Gradbeni tehniški šoli
4. 3 štipendije za šolanje na Ekonomski srednji šoli
UČNA MESTA
1. 20 učnih mest za zidarje 2 30 učnih mest za tesarje
3. 6 učnih mest za ključavničarje
4. 2 učni mesti za avtoelektričarje
5. 3 učna mesta za obratovne elektrikarje
6. 1 učno mesto za strugarja
Prošnje s priloženir.i polletnim spričevalom pošljite na naslov: SGP „Pionir" Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto, najkasneje do 31. 5. 1979.
SPET V CVETJU - Rastišča zaščitene zlatoru-®aie azalee pontike v gozdu prav blizu vasi nad “»Stanjem privabljajo vse več obiskovalcev. Razveseljivo je, da je rastišče vse obsežnejše. Narava J? aenkrat še kolikor toliko uspešno upira nikj11’ cvetje brezvestno trgajo. (Foto: Želez-
BOSTA ŠTORKLJI OSTALI? - V predmestju Brežic, tik ob cesti na Črncu, sta te dni dve štorklji spletli lepo gnezdo. Nevsakdanji prizor komentirajo lovci takole: bližnja močvirja dajejo ugodne življenjske možnosti tudi za prekmursko ptico. (Foto: Vlado Podgoršek)
NOV PODMLADEK EN ČLANI - V tednu RK so sprejeli v to najhumanejšo organizacijo tudi veliko novih članov. Na šoli v Bršljinu so 11. maja 90 prvošolčkov sprejeli v podmladek, 80 pionirjev sedmih razredov pa je iz rok predsednice KO RK Pavle Avbar prejelo članske izkaznice. (Foto; J. Pavlin)
V LABODU 18 NOVIH TEHNIKOV - Preteki« soboto je končalo triletni izredni študij ob ddt 18 delavcev in delavk novomeške tovarne oblači Labod. Študij je omogočil Labod, izpeljal pa g je Šolski center za oblačilce in frizerje iz Mari bora! Na sliki: podelitev diplom. (Foto: S. Dokl
ZDAJ ŠE PODBOČJE V DRUŠTVU
Vinogradniki Podbočja so se v nedeljo, 6. maja, na zboru vinogradnikov v osnovni šoli v Pod-nočju odločili, da vstopijo kot Jani v Društvo vinogradnikov Dolenjske. V okviru tega društva 50 'J® organizirali v ožji vinogradniki okoliš Podbočje in izvolili svoj odbor. Izvoljeni odbor bo Poskrbel za nadaljnje delo vinogradniškega okoliša v smislu sprejetih pravil, ki jih imajo čla-m ginjene v društveni legiti-nracijL V okviru organiziranega v*nogradniškega okoliša bodo 'rm°gradniki imeli med seboj tesnejše stike, izmenjavali bodo skušnje, prirejali poučne ekskurzije ter strokovna predavanja.
Delitev po delu je naloga leta
Sindikati začenjajo akcijo, ki naj uveljavi pravico slehernika, da bo nagrajevan po delu -Rok za sprejem »delitvenih” in drugih dokumentov se bo iztekel z novim letom
Sejmišča
NOVO MESTO: Ponedeljkov sejemski vrvež je bil običajen, tudi cene se niso spremenile. Naprodaj je bilo 228 pujskov in 1" nad tri mesece starih prašičev. Kupčijo so sklenili za 172 repov; za pujske so kupci odšteli od 850 do 1.200 din, za starejše prašiče pa 1.210 do 2 000 din.
BREŽICE:	Sobotna po-
nudba je bila običajna, saj je »Ho naprodaj 490 pujskov, protonih pa 463, kar pomeni, daje kupčija kar lepo cvetela. Cena 1® znašala 41 do 42 din za kuogram žive teže.
  .................
Od besed do dejanj je težaven korak. To staro spoznanje je prevevalo dobršen del celodnevnega sindikalnega posveta za Dolenjdco, ki je bil 10. maja v Novem mestu. Še zlasti velja to za tisti del sestanka, v katerem so se udeleženci dogovaga-li, kako bodo v posameznih občinah uresničili ob koncu aprila sprejeta stališča republiškega sveta ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načela delitve po delu. To so sicer same znane stvari, ker pa se preslabo uveljavljajo v vsakdanjem življenju, se je republiški sindikat odločil za pospešilno politično akcijo.
V' tej akciji, ki bo po obliki podobna tisti ob zaključnih računih za leto 1978 in bo torej vključila vse politične dejavnike - poleg sindikata še ZK, SZDL in ZSMS, naj bi v slehernem tozdu pripravili politično ozračje za uresničitev določil zakona o združenem delu o pravicah in dolžnostih pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter načelu delitve po delu. Vsebinske razprave, ki ne bi smele izključiti nobenega zaposlenega, pa bodo narekovale pravne in samoupravne rešitve v samoupravnih aktih. Izdelati bo potrebno dokumente, ki bodo med drugim uveljavili pravico vsakogar, da bo dobil plačilo po dejanskem prispevku, vendar pa v okviru razpoložljivega, skupaj ustvarjenega dohodka.
® ! KRKA
„KRKA” tovarna zdravil, n.sol.o.
NOVO MESTO
°bjavlja prosta dela in naloge
V tOZD ZDRA VILIŠČA:
■••POMOČNIKA UPRAVNIKA v Zdravilišču Do-Jenjske Toplice
POMOČNIKA UPRAVNIKA v Zdravilišču Šmar-ješke Toplice 3. treh TRGOVCEV za delikateso v Kandiji več NATAKARJEV za PE gostinstvo Novo mesto
5- RECEPTORJA v Hotelu Kandija
POGOJI:
Pod i. in 2.:
~ višja izobrazba gostinske ali ekonomske smeri,
— vnanje nemškega jezika,
~ 3 leta delovnih izkušenj;
Pod 3:
~\*nn>v*ka šola prehrambene stroke, leto delovnih izkušenj; pod 4:
~ gostinska šola, t 'ato delovnih izkušenj;
Pod 5:
~ končana 4-letna srednja šola,
~ Pasivno znanje enega svetovnega jezika, t leto delovnih izkušenj.
. ela trgovcev, natakarjev in receptorja se opravljajo v £menah.
andidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj pošljejo Ponudbe na naslov: KRKA, tovarna zdravil - kadrovska Ožba, 68000 Novo mesto. Cesta herojev 45. Rok prijave je » dni po dnevu objave.
..................................................
Take in druge dokumente, ki bodo urejali dohodkovne odnose, bo treba pripraviti in sprejeti do novega leta 1980.
Pri občinskih sindikalnih svetih bodo ustanovili posebne svete za dohodkovne odnose, ki bodo še posebej bdeli nad temi vprašanji.
Ost združene politične akcije bo naperjena predvsem proti pretirani rasti osebnih dohodkov na račun sredstev za akumulacijo in lastno obnovitveno sposobnost. S tem v zvezi bodo stalno spremljali način razporejanja dohodka in zagotavljali aktivnosti za odpravo motenj v gospodarjenju. Akcija, ki jo začenja sindikat, torej nima samo namena spodbuditi k sprejemu ustreznih samoupravnih aktov, ampak tudi -in to ni nič manj pomembno -preprečiti, da bi stabilizacijska prizadevanja ušla z vajeti.
I. Z.
Nima kdo mleti
Na Krki še en sam mlin
Na Krki je bilo svojčas od izvira do Volavč 16 mlinov, danes pa je en sam, a še ta dela občasno. Kmetje sicer sejejo pšenico in druga žita, toda bolj iz navade kot zavoljo koristi. Dogaja se, da v Topliški dolini kmetom po dve letini ležita v kaščah. Pšenico dajejo prašičem za hrano, moko pa kupujejo v trgovini.
Tudi ajde skoroda ni več, saj je ajdovo moko težko dobiti; ne zato, ker ajde ni ali ker ne bi uspevala, ampak ker ni možnosti za predelavo.
Zaradi opuščenih jezov pri mlinih se tudi Krka spreminja, kar najbolje vedo ribiči. In v Krkinem spodnjem toku okrog Šentjerneja je vedno več poplav.
Vsa ta dejstva velja upoštevati, kadar razpravljamo o drobnem gospodarstvu v novomeški občini, kajti tudi mlinarstvo moramo šteti med očitno izumirajoče poklice. Danes ugotavljamo, da so mlini potrebni
tudi za splošni ljudski odpor. Vprašanje pa je, če je davčna in siceršnja politika do tega poklica kaj drugačna od tiste v povojnih letih, ko smo v prenekaterem mlinarju videli „so-vražnika“ in utajevalca pri obveznih odkupih.
Vse to bi morali vzeti v obzir tudi takrat, kadar govorimo o upadanju kmetijske proizvodnje in izražamo zaskrbljenost.
R. BACER
Že novi popravki
še daleč od prave menjave
Občinska zdravstvena skupnost v Sevnici se je morala komaj po nekajmesečnem poslovanju v tem letu obrniti na delegate za popravke v finančnem načrtu za letos. Številke se namreč ne izidejo pri sklepanju pogodb z domačimi zdravstvenimi organizacijami.
Ob tem vejja poudariti, da lahko organi zdravstvene skupnosti vplivajo dejansko samo na borih 38 odst. razpoložljivih sredstev skupnosti. V letošnjem finančnem načrtu skupnosti znašajo odhodki, ki niso predmet menjave dela, nad 76 milijonov dinarjev. Za sklenitev sporazumov z domačini zdravstvenimi organizacijami jim zaenkrat zmanjkuje nekaj nad 3,36 milijona dinarjev. Delavci v teh organizacijah so vsekakor upravičeni dobiti svoje delo plačano, navsezadnje delajo po lani sprejetih normativih. Prav sevniški zdravstveni dom pa spada v celjski območni skupnosti med tiste, ki je posloval izredno varčno.
Zakaj morajo v zdravstveni skupnosti že po nekaj mesecih na dan z novimi prošnjami, pojasnjujejo med drugim tudi s tem, da so ob pripravi tako imenovanih aneksov lani delali lahko le z ocenami. Fakture zdravstvenih organizacij so prihajale še do sredine februarja, primanjkljaj se je izkazal šele ob tem. Zdravstveni skupnosti je treba priznati poštenost, ker je na to sproti opozorila. Zadevo bodo navsezadnje rešili neboleče, brez kakšnega dvigovanja stopenj, saj računajo vsaj na 1,5 milijona presežkov.
A. 2.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI DELOVNI ORGANIZACIJI »TREGRAD", TREBNJE
objavlja prosta dela in naloge
VODJE NABAVNE SLUŽBE IN VZDRŽEVANJA
pri delovni organizaciji „TREGRAD" Trebnje za nedoločen čas. POGOJI:
— srednja strokovna izobrazba ali V K delavec ustrezne smeri
— nad 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Zaželen je rešen stanovanjski problem.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela sprejema Komisija za delovna razmerja pri delovni organizaciji „TREGRAD", Trebnje, Goliev trg št. 9, 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa.
MA
*
S
I
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Urejam Tit Doberšek
Najbolj nevarne za trto so glivične bolezni, imenovane tudi fungi (odtod ime za sredstva proti boleznim ..fungicidi”), in to predvsem pero no spora in oidij. Poleg teh poznamo še druge, toda osnovno sredstvo je posvečeno v glavnem zatiranju peronospore in oidija.
Modra galica -J bordojska brozga
i
S
I
*
i
s
i
A
*
To zaščitno sredstvo vinske trte je 1885 začel uporabljati francoski strokovnjak Millardet v Bordeauxu, odtod ime.
Modro galico so kot edino edino zaščitno sredstvo uporabljali vse do druge svetovne vojne. Šele po drugi svetovni vojni je kemična industrija dala v promet ostala, danes znana kemična sredstva za varstvo vinogradov pred boleznimi.
Modra galica je bakrov sulfat. Baker galice se veže z železom v zeleno galico, s cinkom pa v belo galico. Zato galice ne smemo raztapljati v železnih ali cinka-stih posodah, ker bi si s takim škropivom posmodili trte, kot sem to ugotavljal pred leti pri nekem vinogradniku, ko sem raziskoval, s čim si je poškodoval trte.
Sama galica, ko jo raztopimo v vodi, je zaradi sproščene žveplene kisline za mlado trsje, to je za mladike, strup. Znani so mi primeri zadnjih let, ko je več neprevidnih vinogradnikov sredi poletja škropilo vinograde z raz-stopino galice brez dodatka apna (dodali so le kosan) in so si sredi leta požgali vinograd. Zato je naprava škropiva iz modre galice zahtevno delo, ki zahteva več časa in znanja kot pa naprava škropiva iz drugih zaščitnih sredstev. Stari vinogradniki, ki so uporabljali za varstvo vinograda le škropivo iz modre galice in žveplo v prahu, so škropivo iz galice znali narediti. Pred cvetenjem trte so uporabljali 0,5 -1-odstotno razstopino galice pri uporabi 1200 do 1500 litrov škropiva na 1 ha, po cvetenju pa so škropili z 1 do največ 1,5-od-stotno raztopino galice pri uporabi 1500 do 2000 litrov škropiva na hektar.
Kako pripravljamo škropivo iz modre galice
Odtehtano količino modre galice namakamo v manjši posodi tako, da damo galico v platneno krpo in krpo obesimo na kol, da jc galica tik pod gladino vode. Globlje potopljena ali vržena na
dno posode se slabo ali pa sloh ne topi Topitev galice pospešimo, če jo zdrobimo in topimo v vroči vodi.Topimo jo ponavadi en- dan pred nameravanim škropljenjem trte, ker se ne da sproti raztopiti kot druga škropiva. V
posodi, v kateri pripravimo škropivo, raztopimo apno, in to na vsak kilogram modre galice pol kilograma hidriranega ali 1,25 kg gašenega apna. Raztopino apna napravimo tik pred začetkom škropljenja, saj se apno lepo in hitro topi. Nato raztopino galice vlivamo v raztopljeno apno. Potem škropivo preizkusimo z belim fenolftaleinovim papirjem, ki mora lahno pordeti, ali z rdečim lakmusovim papirjem, ki mora lahno pomodreti. Če na papirju ni take reakcije, pomeni, da apno žveplene kisline v raztopini galice še ni popolnoma nevtraliziralo, zato moramo dodati še malo apna, da se na preizkusnem papirju pokažejo opisani znaki. Ce je apna preveč, papir močno pordi (pomodri) in takrat dodamo še malo galice. Trpežnost škropiva iz modre galice podaljša.-k> z dodatkom 1 grama sladkorja na liter škropiva ali 1 litra mleka na 100 litrov škropiva.
Kilogram modre galice stane 71,10 din. Pri uporabi 1,5-odst. raztopine modre galice z dodatkom hidriranega apna stane 100 litrov škropiva 26,60 din. Pri tem ponovno opozarjam, da so* močnejše raztopine kot 1,5-odst. popolnoma nepotrebne, za nadaljnjo asimilacijo trte celo škodljive, saj je list trte preveč na debelo prekrit škropivom in zato asimilacija trte ovirana. Fitopatologi opozarjajo, da so bakreni fungicidi, med katere štejemo v prvi vrsti škropivo iz modre galice, trti nevarni v deževnem in hladnem vremenu, še posebno pa, ko je trta v bujni rasti. Zato danes praviloma bakrenih fungicidov ne uporabljamo do konca cvetenja grozdja (maja, do srede junija), ker zavirajo rast trte in povzročajo tudi osipanje cvetja. V poznejšem času (po cveten' » trte) pa so bakreni pripravki priporočljivi, ker imajo daljšo dobo delovanja, nekoliko zavirajo gnilobo grozdja in pospešujejo zorenje rozg.
Ker vzame priprava škropiva iz modre galice veliko časa, v večjih nasadih ne uporabljajo več tega zaščitnega sredstva. Namesto modre galice uporabljajo raje bakrov fungicid cuprablau, ki je ceneno škropivo, razen tega je priprava škropiva preprosta in nezamudna, kar velja tudi za druge fungicide, o katerih bomo pisali drugič.
DT
Dokumenti o tragediji talcev
Ob otvoritvi razstave „Talci 1941—45 na slovenskem Štajerskem" v Novem mestu
Jutri, 18. maja, bo v novih razstavnih prostorih oddelka NOB dolenjskega muzeja odprta razstava „ Talci 1941 -1945 na slovenskem Štajerskem", ki prikazuje nacistična skupinska ubijanja sodelavcev in organizatorjev osvobodilnega gibanja. Za te žrtve za svobodo se je v času narodnoosvobodilnega boja uveljavil naziv talci in ta naziv uporabljamo tudi danes, saj so nacisti v boju proti osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda uporabljali elemente sistema talstva. Ti elementi pa se prepletajo z dejstvom, da so nacisti ubijali tiste ljudi, ki so bili vključeni v osvobodilno gibanje in so padli Nemcem v roke. Žalostno zgodovino ubijanja talcev razstava predočuje z izvirnimi razglasi o usmrtitvah, s fotokopijami dokumentov o talcih in o kruti usodi njihovih svojcev ter s fotokopijami poslovilnih in zadnjih pisem žrtev za svobodo.
Nacisti so skupinske usmrtitve objavljali z razmeroma velikimi razglasi oziroma plakati, ki so bili v večini primerov krvavo rdeče barve. Z objavljanjem usmrtitev so hoteli preplašiti slovensko ljudstvo in mu zlomiti voljo do odpora. Da ne bi bil
zmanjšan učinek plakatov, so pobijali govorice, ki so se tu in tam pojavile, da tisti, katerih imena so bila na razglasih, le niso bili ustreljeni, ampak poslani v taborišča. Nacistična obveščevalna služba je poizvedovala in poročala o tem, kako vplivajo razglasi o usmrtitvah na prebivastvo. Poslovilna pisma žrtev za svobodo spadajo med najbolj pretresljive dokumente narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, sodijo tudi med najpomembnejše dokumente slovenske zgodovine in slovenskega pismenstva Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje sta zbrala 250 poslovilnih pisem talcev, ki so bili' usmrčeni v skupinskih usmrtitvah na okupacijskem območju Spodnja Štajerska. Poleg tega je bilo zbranih še 24 pisem tistih Slovencev iz slovenske Štajerske, ki niso bili usmrčeni v skupinskih usmrtitvah. V tretji, razširjeni in dopolnjeni izdaji zbornika Poslovilna pisma žrtev za svobodo je objavljenih 274 poslovilnih pisem. Gre za največjo zbirko teh pisem v Jugoslaviji. V navedenem zborniku zadnja pisma, ki nimajo značaja poslovilnih pisem, niso objavljena. Na razstavi, ki je bila prvič odprta aprila 1966 v Mariboru, so razstavljene fotokopije 179 poslovnih pisem in še nekaj zadnjih pisem. Večina pisem je bila napisana pod okupatorjevim nadzorstvom m zato v njih žrtve za
svobodo niso mogle napisati vsega, kar bi hotele, zlasti še, ker jih je težila skrb za usodo svojcev od septembra 1941 do oktobra 1942.
Velika večina ohranjenih poslovilnih pisem je tolažila svojce, jih hrabrila in jim utrjevala vero v zmago nad fašističnim okupatorjem in v lepšo prihodnost. Pisma pričajo o veličini žrtev za svobodo, o veliki moralni moči na smrt čakajočih, ki so tedaj, ko so bili sami v najtežji uri, tolažili in hrabrili druge. Moč jim je dajala zavest, da bodo padli v velikem in pravičnem boju svojega ljudstva in da so v boju proti zločinskemu fašizmu potrebne žrtve. Poslovilna pisma pričajo tudi o veličini Osvobodilne fronte, ki je v boju proti okupatorjem povezala večino slovenskega naroda ne glede na svetovnonazorsko prepričanje.
V času nacistične okupacije so Nemci na Spodnjem Štajerskem usmrtili 67 skupin talcev. Padlo je 1590 žrtev za svobodo in med njimi 82 žena. 2ene so streljali v letu 1941, predvsem pa v letu 1942, sicer pa so jih pošiljali v koncentracijska taborišča. Prva skupina je bila ustreljena 30. julija 1941, zadnja pa 3. aprila 1945.
V letu 1941 je bilo 12 streljanj, ustreljenih je bilo 174 talcev. Leto 1942 je bik) leto najhujšega okupatorjevega nasilja. Na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru in v Celju so šle v smrt velike skupine. V tem letu je bilo 21 streljanj, ustreljenih je bilo 866 talcev. Dne 22. julija so v Celju ustrelili 100 talcev, 15. avgusta 95, 2. oktobra pa v Mariboru 143. V letu 1943 je padlo najmanj talcev. Bila so štiri streljanja, ustreljenih je bilo 55 talcev. V letu 1944 je bilo v 17 skupinah ustreženih 230 talcev. Nacistično nasilje v zadnjih mesecih vojne ni popustilo, nasprotno, v letu 1945 je doseglo svoj drugi višek. V prvih štirih mesecih tega leta je bilo 13 skupinskih usmrtitev, ki jih je okupator objavil z razglasom. 12 skupin talcev so postrelili, eno pa obesili Dne 12. februarja 1945 so Nemci na Stranicah pri Frankolovem na drevje ob cesti obesili 100 talcev. Največ talcev je okupator
ustrelil v Mariboru: 689. V Celju je bik) ustreljenih 374, v drugih krajih je bik) usmrčenih 527 talcev. Več kot polovica talcev je padla 1942. leta (54,4 %), po številu usmrčenih sledijo leta 1945, 1944, 1941 in 1943. Rasmrtne ostanke talcev, ki so jih Nemci ustrelili na dvoriščih sodnih zaporov v Mariboru in v Celju, so s kamioni odpeljali v Gradec in jih tam sežgali ali pokopali na graškem pokopališča Talci, ki so bili usmrčeni zunaj Maribora in . Celja, so bili pokopani na kraju usmrtitve ali na najbližjem pokopališča Le trupla talcev, ki so bili 1941 ustreljeni v Trbovljah in v Šoštanju, so tudi odpeljali v Gradec.
Podatki o žrtvah fašističnega nasilja, ki smo jih navedli, zajemajo le tiste usmrtitve, ki jih je okupator objavil z razglasi. Okupator pa ni objavil vseh svojih zločinov. Veliko ljudi so Nemci ubili pri svojih akcijah proti narodnoosvobodilnemu gibanju. V skupinah in posamezno so ubijali zajete in ranjene partizane. Z razglasi niso objavili usmrtitev tudi tedaj, ko je posameznike obsodilo na smrt katero vojaško ali kakšno drugo sodišče. V zaporih je podleglo mučenju več političnih jetnikov in njihovih imen ' ni na razglasih. Seveda nacisti niso objavljali imen tistih, ki so jih pobili v koncentracijskih taboriščih. Proti koncu vojne 1945. leta, ko so nacisti praznili zapore, so pobili več skupin zajetih pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja, ne da bi to objavili. Tako so med drugim v Spodnjem Radvanju aprila 1945 postrelili okoli 200 jetnikov iz mariborskih zaporov.
Nacistično nasilje je udarilo tudi po družinah talcev in partizanov. Že
1941. leta so v celjskem okrožju aretirali žene partizanov. V začetku
1942. leta so državni vodja SS Himmler in nacistični oblastniki na Spodnjem Štajerskem sklenili, da bodo svojce usmrčenih sodelavcev osvobodilnega gibanja odstranili iz Spodnje Štajerske. Aretacije družin talcev in partizanov so bile marca 1942. Okupator je te družine prek
taborišča v Rajhenburgu odpeljal v taborišča v Nemčijo. Aretacije marca 1942 niso zajele vseh svojcev partizanov in talcev, in tiste je čakala še hujša usoda. Že aprila 1942 so začeli nacisti napovedovati, da bodo svojce usmrčenih sodelavcev osvobodilnega gibanja pošiljali v koncentracijska taborišča. In ko je konec junija Himmler ukazal pomiriti Gorenjsko in Spodnjo Štajersko, se je položaj svojcev dokončno poslabšal Na osnovi Himmleijevih navodil so bile v prvih dneh avgusta 1942 najobsežnejše aretacije družin talcev in partizanov. Te družine so po aretaciji odpeljali v Celje, kjer so ločili starše od otrok in moške od žensk. Aretirane v starosti med 18. in 55. letom so poslali v koncentracijsko taborišče, kjer so večino na razne načine pobili. Starejše ljudi so poslali v taborišča na Bavarsko, otroke pa v taborišča Frohnleiten pri Gradcu in potem naprej v taborišča na Bavarsko. Mlajše otroke, ki so pri pregledu po nacističnih merilih dobili dobro rasno oceno, so dali v domove SS organizacije Lebens-born, kjer so jih lahko nemške družine dobile za posvojitev in ponemčevanje. Premoženje aretiranih je bilo zaplenjeno in dano na voljo pooblaščencu državnega komisarja za utrditev nemštva. Po obsežnih aretacijah v začetku avgusta 1942 so do spomladi 1943 sproti ob vsakem streljanju aretirali svojce usmrčenih. Usmrtitvam talcev so sledile strašne tragedije njihovih družin, v mnogih primerih so nacisti uničili cele družine.
Razstavo Talci 1941 - 1945 na slovenskem Štajerskem, ki prikazuje nacistične zločine, je ob sodelovanju muzeja revolucije Celje pripravil Muzej narodne osvoboditve Maribor. Doslej je bila ta razstava postavljena že 22-krat in si jo je ogledalo že nad 100.000 ljudi. V Velenju si je razstavo 27. aprila 1969 ogledal predsednik SFRJ maršal Josip Broz-Tito.
dr. MILAN ŽEVART
RAZPISNA KOMISIJA DS TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
razpisuje na podlagi 123. člena Statuta TOZD Zdravstveni dom Novo mesto dela in naloge
1. DIREKTORJA TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo medicinske, stomatološke, pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
-da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih nalog in opravil,
— da ima čut za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
2. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri,
-da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju
ustreznih nalog in opravil.
Navedena dela oziroma naloge razpisujemo za dobo 4 let. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Jenkova 1, z oznako na ovojnici: „Za razpisno komisijo".
Rok za prijavo je 15 dni po objavi, o izidu razpisa pa bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
V ______________________________________ .■__________________J
Obveznice za Črno goro
Vrhovčeva 8, Novo m. 900,00 din, Dragica Zoran Paderšičeva 30, 1-900,00 din, Jože Pbtočar Gor. Brezovica 32, Šentj. r7,a-V G°Jk® 9°rmk Kristanova 28, Novo mesto 1.000,00 din, DraBi™ Ročevar Kristanova 24, Novo mesto 1.000,00 din, Miran in £ f J J ld M®str}? nJlve 7- Novo m. 1.400,00 din, Jožica Kašnik Mestne njive 9 Novo m. 1.000,00 din, Rozika Struna Nad Mlini 28> Novo mesto 400,00 din, Sonja Kocuvan Ragovska 21, Novo “	«	fm’	J?sna df- Peče-Janičijevič Kristanova 24, Novo
looonn din a ’ vnt°£,Jč elak Majde SUc 18> Novo mesto 12 v	Kunštek	Šegova 7, Novo mesto 100,00 din,
Stieš^ič M^ e ,eg07Vn ir4, Novo mest0 1000'00 din, Stanka Starešinič Majde Šilc 20, Novo mesto 800,00 din. Miloš JakoDec
Novo mesto 1 500 ZT 2-300-°° di«- Gorenc C. Herojev 5 2?
1 200 M dV	ADP e»I? Lobetova 11, Novo mesto
Skupaj 35.659,OO^Ih^	°RG “ ST0PlCE 13'617'35 din- „
   ------------------------------—	J	1
* ****************************#.#.*.***,(.*.,(.#.#.*#.** J
f Za dan mladosti na pohod!
* Množičen pohod za dan mladosti k Beceletovi jami *
   ,.. ,  11 —
V počastitev letošnjih jubilejev in Titovega rojstnega dne bosta na dan mladosti 25. maja društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Novo mesto in Komisija za SLO in DS pri OK ZSMS, pripravila množični pohod iz Novega mesta do Beceletove jame pri Starem gradu.
Pohoda naj bi se udeležili pionirji vseh osnovnih in srednjih šol občine, mladinci iz krajevnih skupnosti, OZD, člani družbenih organizacij in društev, pripadniki JLA, teritorialne obrambe in občani V uniformah, z zastavami in prapori bodo vsi udeleženci pohoda ob 8. uri krenili po Cesti herojev mimo vasi Graben, Krka, Žihovo selo, Otočec, Stari grad do Beceletove jame, kjer bo kulturni del programa izvedla skupina iz Glasbene šole, nastopili pa bodo tudi člani društev in drugi.
Z željo obuditi današnjim generacijam bogato zgodovino mladinskega gibanja od ustanovitve skozi NOV do povojne izgradnjo- letos tak pohod pripravljajo prvič. S čimvečjo udeležbo pa naj bi postal množičen in tradicionalen.
USTRELITEV 100 TALCEV V CELJSKEM PISKRU - Prvi skupini zavezujgo oči (iz knjige Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije)
★ ******************** *********************** *
Bogata	revolucio
tradicija na Dolenjskem
Piše: Franček Saje	D
Ta ugotovitev akademika Boga Grafenauerja, raziskovalca kmečkih uporov, je dokončno ovrgla izmišljotine, češ da je bilo in je slovensko ljudstvo ponižno in hlapčevsko, ali da je celo imelo! katoliški značaj, kot so trdili klerikalni ideologi.
V revolucionarnem letu 1848 je povsod na slovenskem vladalo med kmeti revolucionarno razpoloženje,! ker so pričakovali, da bodo zaključili boj za „staro pravdo". Hkrati pa takrat „prav duhovščina predstavlja med Slovenci samimi edinega neposrednega podpornika protirevolucije, absolutizma, nasprotnika zemljiške odveze. Vrsta poročil priča, da je bila duhovščina v tem pogledu celo ostrejša od pravih fevdalnih veleposestnikov. Spričo tega je tudi docela razumljivo, da se podložniški nastopi v toliki meri obračajo prav proti duhovščini". (B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, str. 401.)
Po dosedanjih ugotovitvah je bilo središče kmečkih nemirov leta 1848 ..vsekakor na Dolenjskem in Notranjskem" (prav tam, str. 357.) S svojimi raziskovanji revolucionarnega vrenja na Slovenskem v letih 1918 - 1920, Id sem jih leta
1957, 1959 in 1967 objavljal v Dolenjskem listu, pa sem dokazal, da je bilo tudi v tem času središče revolucionarnega kmečkega gibanja na Dolenjskem in Notranjskem. Ta. ponovitev ni nikako naključje, ampak jo moremo razložiti le kot oživitev bo^te uporniške tradicije dolenjskih kmetov, ki je dotlej tlela kot žerjavica pod pepelom.
Zemljiška odveza leta 1848 in 1849, ki je zajela le njive in travnike, ni bila izvedena po kmečkih zahtevah, ampak z visoko odškodnino, ki so jo marali nekdanji podložniki odplačevati dvajset leL 2e zaradi tega so ostajali kmetje nezadovoljni. Gozdovi in pašniki pa so še ostali v rokah fevdalnih gospodov, ki so kmetom omgevali služnostne pravice do lesa in paše, češ da so bile odpravljene že z zemljiško odvezo. Na gosposkah Ruperč vrh, Mehovo in Čretež so te pravice uživali le tisti kmetje, ki so si jih priborili s tožbami. Ker pa sodišča niso razsojala tudi o obsegu in količini teh pravic, ampak so to odločitev prepuščala lastnikom služnostnih zemljišč, so med kmeti in fevdalci nastajali hudi prepiri, v katere so morali pogosto posegati tudi orožniki.
Sele leta 1853 je izšel zakon in še kasneje razne uredbe o odkupu in uravnavi zemljiških služnosti. Po teh predpisih so urejali služnosti izredno ' dolgo, saj je bilo leta 1872 na Dolenjskem v postopku še okoli 4.000 služnostnih pravic. Samo izvajanje pa je bilo zelo površno. Cenilci so upravičencem dodeljevali kar po površnih ocenah na oko, brez preračunavala resničnih potreb. Pogodbe, ki so jih podpisovali upravičenci, so bile navadno v: nasprotju z ustnimi dogovori. Spričo tega so 9e zaostrovala nasprotja med kmeti in veleposestniki, množili so se prepiri in tožbe.
Veliki večini kmetov uravnava služnostnih pravic ni prinesla nobene koristi Zato so številni kmetje menili, da je oblast s pristrastnim' urejanjem služnostnih pravic veleposestnikom nadomestila izgubo, ki so jo imeli z zemljiško odvezo. Velike odškodnine kmetov so fevdalnim graščakom olajšale, da so’ se spremenili v kapitalistične veleposestnike. Na drugi strani pa se je' gospodarski položaj kmetov z omejevanjem služnostnih pravic zelo poslabšal. Tako reševanje kmečkega vprašanje je med kmečkim ljud-1 stvom tudi v drugi polovici prejšnjega stoletja ohranjevalo puntarsko miselnost in utrjevalo zavest, da boj za „staro pravdo" še ni dokončan.
Tako je ljubljanski škof Jurij Widmer po posvetu s škofijskim konzistorijem, posvetovalnim svetom, v zaupnem dopisu deželni vladi v Ljubljani decembra 1860 takole! označil uporniško mišljenje slovenskega ljudstva v ljubljanski škofiji in s tem tudi na Dolenjskem:
„Knezoškofski konzistorij vel zanesljivo, da naše preprosto ljudstvo s hrepenenjem pričakuje razmere, kakršne so sedaj v Italiji (kjer so se v južni Italiji po njeni združitvi s Piemontom začeli' kmečki upori proti veleposestnikom, op. F.S.), da bi svoje uradne predstojnike in tudi duhovnike... ne le pobilo, temveč - kakor se surovo izraža - raztrgalo ...“
Se boljši poznavalec slovenskega ljudstva je bil škof Slomšek, ki je v tretjem govoru v mariborski čitalnici leta 1862 med drugim sodil o Slovencih:
„4. Nezaupljivost do svoje gosposke, deželske kakor duhovske. Red jim, kar hočeš, ne verjemo; in če tudi potrdijo, hitro ovržejo -! preradi in prenago pa takim zaupajo, ki jim prazne obljube delajo in široke usta imajo. Reče zapeljivec: ,,vse je preč; dacija, bernja itd": bodo ga do neba povzdigovali; in naj Antekrist začne danes denarje trositi, Slovenci bojo prvi za njim dril — Vem, od kod ta slabost izvira; pa tudi vem, da je gotova, naj bi tako ne bilo!...
7. Politična surovost in slepota naših Slovencev, ki ne sodijo, kakor dacijo, in jim ni druzega na srci, kakor da bi nobenih davkov ne bilo. Kolnejo dacaije in gosposke ter so pripravljeni se vsakemu sleparju podati. To pričajo stare krvave pravde nekdanjih, kakor sedanjih časov...“
V uvodu svojega napisanega govora je Slomšek opozoril, da so te lastnosti „več ali manj vsakemu narodu lastne, slovenskemu pa znamenite".
Ta govor ni bil všeč Slomškovim
življenjepiscem, zato ga nekateri niso omenjali, drugi pa so ga na veliko ponarejali. Brez navedb so opuščali stavke, jih smiselno spreminjali in dodajali svoje misli. Tako! ponarejeni Slomšek je ustrezal kleri-i kalnim trditvam o katoliškem značaju slovenskega ljudstva. Čisto pa je bila zabrisana Slomškova sodba, da je nagpjenost do puntarstva glavna slovenska lastnost, kot je menil tudi ljubljanski škof Widmer s svojim škofijskim konzistorijem.
V drugi polovici 19. stoletja seje začelo in nagjo širilo propadanje slovenskih kmetov. Njihov položaj se je poslabšal, ko so tali opeharjeni pri urejanju zemljiških služnostnih pravic, da so ostali brez nujno potrebnega lesa in pašnikov. Hkrati je na vas usodno posegal nagel razvoj kapitalizma. Industrija je) uničevala domačo obrt, cene kmetijskih pridelkov pa so padale. Kmetje so imeli čedalje manj dohodkov, izdelki pa so rastli...
Staremu razrednemu nasprotju med kmeti in fevdalci se je z razvojem kapitalizma pridružilo novo nasprotje med kmeti in meščani, „škrici“, ki so v kapitalistični družbi kmete na razne načine tlačili in izrabljali Pisatelj in zgodovinar Janez Trdina je leta 1868 po svojem prihodu v Novo mesto v Spominih takole pojasnil, kdo je škric:
„Skric je tisti, Id jemlje Slovencem najkrepkejše sinove in mu jih pošilja v boje, ki se njega nič ne tičejo... Škric je tisti, ki naklada težke, krivične davke na hišo, zemljo, na vsako delo in zaslužek, škric je tisti, ki Slovencu, če ne more plačati, prodaja dom in vse,
kar ima, in ga podi na cesto, da n* ve, kam bo položil ponoči g)avo> kako nahranil sebe, ženo in otrok*-škric je krivični sodnik ... škric j* advokat, ki odira ubogega kmeta. > • škric je profesor, ki mu zapeljuj* deco, da zataji domovino, učeč jo ^ tujem duhu in v tujem jeziku. • •',
Janez Trdina je bil ob koncu prejšnjega stoletja nedvomno naj' boljši poznavalec Dolenjcev, saj ga J* med dolgim bivanjem med njimi ih' svojim kritičnim opazovanjem **' nimal ,.skoraj edino le ljudski značaj" /
O dolenjskem kmetu je Trdi«1* leta 1891 sodil, da „se smeje in ro^ vsem našim poslancem in vsem11 ustavnemu aparatu. Povsod čuje s£ isti glas: „Kaj so nam prinesle ,r volitvene komedije? Vsako le*° večje davke, dobrega pa ničesar. T* sodba je ostra in pravična. Kmet* tare briga za vsakdanji kruh, kojeg* si služi čedalje težje. Jedina tolaži’* mu je Amerika. Nje dolarji rešili *° dolgov ne le posamezne seljak*> ampak cele vasi in občine, posebfl0 v Beli Krajini... Slovenci ne hodij0 v Ameriko.,. da bi ostali tamo ** stalno, nego si hočejo prisluh nekoliko stotakov, da poplačaj0 dolgove. Za zmirom se ne seli 9* nihče ...“ To se je začelo dogaj*" šele v naslednjih letih, ko doma ni1 ni bilo kruha.
S tem Trdina pojasnjuje, zakaj *° se kmetje, zlasti na Dolenjske*0; tako malo udeleževali volitev, j treh desetletjih od leta 1869 J namreč volilna udeležb? znaša** samo okoli deset odstotkov volil*" upravičencev.	...
(Nadaljevanje prihodnji’
pisma
in
odmevi
STAVBNA ZEMLJIŠČA V OBČINI TBEBNJE
Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Trebnje razpisuje na podlagi 6. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski >'« št. 10/78)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih in obrtno-stanovanjskih hiš
Na javnem natečaju bodo oddane naslednje stavbne parcele:
Za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš
1.
2;
3.
4.
V ZAZIDALNEM KOMPLEKSU PAVLINOV HRIB - STARI TRG - k.o. TREBNJE:
pare. št. 509/21 njiva v velikosti 530 m2 pare. št. 509/22 njiva v velikosti 649 m2 pare. št. 521/10 njiva v velikosti 1012 m2 pare. št. 136/4 travnik v velikosti 1177m2
B. V ZAZIDALNEM KOMPLEKSU ROJE III MIRNA - ko. o. MIRNA
1- pare. št. 25/69 sadovnjak v velikosti 749 m2
C. V VASI RAČJE SELO - k. o. SEVNICA
Za gradnjo obrtno stanovanjske hiše (stanovanjska hiša z garažo za tovornjak)
1- pare. št. 767/2 travnik izmeri 2000 m2 POGOJI NATEČAJA
I- Izklicna višina odškodnine za pravico uporabe na zemljišču znaša:
~ za parcele iz točke A 1 — 3
~ za parceli iz točke A4 in B1
III
din 35,00/ m2 zemljišča
din 30,00/m2 zemljišča ~ za parcelo iz točke C1	din 20,00/m2 zemljišča
II- Prispevek za pripravo stavbnega zemljišča znaša za parcele pod:
A in B — 400 din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe, ki jo bo investitor zgradil na zemljišču.
C — komunalna ureditev se dogovori s posebno pogodbo, Ponudena odškodnina za pravico uporabe na zemljišču in akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča, obračunanega za 150 m2 uporabne tlorisne površine objekta, zapadeta v plačilo v primeru gotovinskega plačila ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, v primeru plačila z bančnim posojilom pa v roku 30 dni po podpisu pogodbe.
IV. Rok za pričetek gradnje objektov je eno leto od dneva pridobitve zemljišča, rok za zgraditev do III. gradbene faze je tri leta od pridobitve zemljišča, v. varieina za udeležbo na natečaju znaša 4.000 din in jo je nakazati na tekoči račun št. 52100-697-68739 Skupščina občine Trebnje.
VI. Pismene ponudbe je treba vlagati v zaprtih kuvertah z obvezno oznako „Javni natečaj" na naslov: Skupščina občine Trebnje. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo o plačani varščini. Rok za vlaganje ponudb po tem natečaju je 15 dni po dnevu objave razpisa v lokalnem glasilu.
Vil. Javni natečaj bo izveden 6. 6. 1979 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine Trebnje. v'll. Vse podrobne informacije dobijo interesenti za nakup stavbnih parcel vsak ponedeljek in petek od 7. —15. ure in ob sredah od 7. — 17. ure na oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine, soba št. 26/II.
številka: 465-02/72-3 °atum: 11. 5. 1979
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN
FINANCE
OBČINSKE SKUPŠČINETREBNJE
9™ ^ Jk
\lnv&rti/JbKr (bobvtyJ*ja' kdo/
Gabrčani prebili led
Na vrsti je občina, pravijo prizadevni graditelji
TUDI TABORNIKI SLAVILI
Dan tabornikov in praznik dela smo člani šentjernejskega taborniškega odreda Samotni hrast počastili z bogatim kulturnim programom, ki ga je 55 tabornikov izvedlo ob tabornem ogniu. Ob tej priložnosti je 29 medvedkov in čebelic prejelo značko za 1. preizkušnjo, sedem starejših tabornikov pa značko za 1. zvezdo. 51 šentjernejskih tabornikov se je udeležilo tudi pohoda, ki so ga pripravile družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. S pionirji, mladinci, borci, rezervnimi oficirji in drugimi krajani so šli po poti Gubčeve brigade, obiskali grob neznanega partizana, se za kratek čas ustavili na Pragu, kjer je bil ustanovljen Goijanski bataljon, nato pa odšli na Javorovico in se udeležili proslave ob 1. maju.
MATEJA CEKUTA OŠ Šentjernej
DELOVNA AKCIJA
Učenci in učenke osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice smo imeli 24. in 25. aprila očiščevalno akcijo. Sedmošolci smo se spoprijeli s smetmi okoli gradu ter na bregu Bistrice. Bili smo marljivi in z uspehom nadvse zadovoljni. Ribnica je bila med prvomajskimi irazniki po dolgem času zopet taka, :ot bi morala biti vedno.
KATJA KOZINA Ribnica
E
Tolikanj pričakovana želja, da bi Gabrčani naposled le dobili prepotreben asfalt, se je nedavno tega začela uresničevati. Brez dvoma gre največ zaslug za to novoizvoljenemu vodstvu krajevne skupnosti, ki je sklenilo, da se Gabrčani ob nedavnih prvomajskih praznikih kar sami poskusijo kot graditelji ceste. In so se. ..
Gabrci so že pred prvomajskimi / prazniki od blizu in daleč pripeljali vso mogočo in razpoložljivo mehanizacijo in jo potlej na dan OF spravili v pogon. Stroji so potem brneli šest dni nepretrgoma. Krajani so v začetku malce nejeverno spremljali akcijo, ko pa so videli, da gre zares, so bili in so še pripravljeni nuditi vsakršno pomoč in poprijeti za vsako delo. Tudi dogovorjeni enomesečni osebni prejemek se zdaj lažje odmakne v blagajno krajevne skupnosti. In ko si se po šestih dneh ozrl po gabrski cesti proti Brusnicam, le-te skorajda ni bilo več prepoznati
Gabrčani so sklenili, da bodo nekaj več kot polovico ceste do Brusnic strasirali, opravili na njej zemeljska dela, jo tlakovali, skratka, pripravili vse potrebno za položitev asfaltne prevleke z lastnimi sredstvi. Ce bi še nekaj malega primaknila občina, bi si ta del upali tudi asfaltirati, pravi Martin Gazvoda, od nedavnega novoizvoljeni predsednik gabrske krajevne skupnosti, sicer pa zasebni avtoprevoznik. Tistih sto milijonov starih dinarjev, ki jim jih ie leta 1976 odobrila za asfalt po
O DEŽELAH SEVERNE AFRIKE
Na vabilo kluba OZN je osnovno šolo Jurij Dalmatin v Krškem 7. maja obiskal Igor Kerstein. Predaval je o deželah severne Afrike in pokazal kar 150 diapozitivov. Predavanju so z veseljem prisluhnili učenci 6., 7. in 8. razredov.Z besedo in diapozitivi nam je predstavil lepe kraje Maroka, Tunizije, Alžirije, Libije in Egipta.
STANKA RADIČ, OS Jurij Dalmatin
SENOVO JE PRAZNOVALO
10. maja se je skozi z zastavami okrašeno Senovo peljal tov. Uto. Senovo verjetno še nikoli ni bilo tako urejeno in čisto kot tisti dan. Igrala je godba, cesta je bila .obrobljena’ z množico otrok. Prišli so tudi kmetje z Bohorja in Kozjanskega, ob cesto so se postavili delavci, rudarji, kovinarji iz Metalne, šivilje z Lisce. Vsi so videli in pomahali ljubljenemu maršalu in si želeli, da bi jih obiskal še večkrat.
IVAN UMEK, Senovo 308
LESKOVČANI DOBRO TEKLI
Letošnjega marša na 25 km v Ljubljani so se udeležili tudi Leskov-čani, in sicer že devetič. Prva ekipa „Maratona“ (Franc Božič, Jože Rihtar in Milan Jazbec) je pretekla progo v 2 urah in 7 minutah ter zasedla 16. mesto, druga ekipa (Marjan Geršak, Slavko Petrič in Lojze Sribar) pa je imela nekaj težav in pritekla na cilj 64.
L.Š.
lis
I
IS
B
H
i
- * >—
m m i
"asi, so Gabrčani - seveda v dogovoru z občinskimi možmi - namenili za asfaltiranje ceste Gabrje-Brusnice. Kot je bilo slišati zadnjič na sestanku sveta krajevne skupnosti, doslej od tega denarja niso porabili še dinarja. Zastavili so si cilj, da bodo več kot polovico ceste (dela so že v sklepni fazi) do Brusnic pripravili za samo asfaltiranje izključno z lastnimi sredstvi in več tisoč prostovoljnimi delovnimi urami. Sicer pa če človek primerja vrednost opravljenega dela z doslej porabljenim denarjem, vidi, da so Gabrčani vse ekonomske logike cestne gradnje postavili na glavo. Res je, da je bilo več tovornjakov pa tudi druge mehanizacije iz domače vasi, ki je doslej povečini delala solidarno, saj se je vsak od zasebnikov zavezal, da bo v delu s strojem prispeval za cesto star milijon ali celo več. Toda vseeno, dasi številke še niso povsem jasne, je jasno nekaj drugega: Gabrčani so naredili ogromno.
Ob vsem tem (lasten finančen prispevek, peskokop, prostovoljno delo in celo lastna mehanizacija) Gabrčani pričakujejo, da bo letos tudi občina storila svoje. In če človek malce pomisli, pravi Zvone Cunk, predsednik krajevne organizacije SZDL, na cesti pa eden najbolj marljivih, je širša družbenopolitična skupnost to tudi dolžna storiti, kajti jasno naj nam bo, da se doslej asfalt s tolikšnim lastnim prispevkom na Dolenjskem še nikjer ni gradil...
IVO KULJAJ
AVTOMOBILSKA PRALNICA SREDI TR2NICE!
Da si vozniki motornih vozil v Novem mestu lahko marsikaj privoščijo, je splošno znano, saj o tem včasih zaleze kakšna vest tudi v časopis. Ampak kaj takega, kot sem videl v ponedeljek, 7. maja, pred novomeško tržnico, pa še nisem doživel in se mi zdi vredno, da pride v časopis, če ne zaradi drugega, pa zaradi tistih, ki bi bili dolžni skrbeti, da se take stvari ne bi dogajale.
Torej: omenjenega dne okoli pol šestih popoldan je pred tržnico stal s cerado pokrit tovornjak. Od vseh strani je z njega curela voda, kajti neki mladenič
- verjetno, da je bil njegov lastnik ali pa morda samo voznik
- ga je z gumijasto cevjo v roki skrbno oblival spredaj in zadaj, z leve in desne, ne da bi ga kdorkoli pri tem oviral Verjetno je delo trajalo že dalj časa, kajti ko sem prišel jaz mimo, je mladenič že zadovoljno končaval posel ob skrbno umitem tovornjaku.
Vozilo je imelo novomeško registracijo, številke pa si, žal, nisem zapomnil	T.	P.
Za veliko denarja le veliko grmenja
Ob „uspelem" nastopu sarajevskega ansambla „Bijelo dugme" v Novem mestu
120 LET ŠOLE NA ČATEŽU - Na Čatežu pri Veliki Loki so 11. maja proslavili 120-letnico šolstva Čatežu, hkrati pa 20-letnico šole, ki nosi ime po heroju Vinku Simončiču - Gašpeiju, domačinu s _ eža. Proslavo sta dtupaj z učenci pripravili učiteljici Zvonka Falkner in Marica Reščič, udeležili pa * j® tudi najvišji predstavniki krajevne skupnosti in trebanjske občine. (Foto: J. Simčič)
Da so ali pa so vsaj bili Bijelo dugme najpomembnejša pop rock skupina tega desetletja v Jugoslaviji, o tem ni dvoma. To vedo tudi vodilni ljudje pri zagrebški gramofonski družbi Jugoton, ki so ravno s pojavom tega ansambla spoznali, da je tudi rock glasba tista kura, ki nese zlata jajca. Medtem ko smo še pred leti v Jugoslaviji lahko na prste preštevali tiste skupine, ki so zabeležile vsaj simbo ličto številko pri prodaji plošč, predvsem malih, pa je že prva velika plošča rock ansambla Bijelo dugme dosegla, morda celo presegla vodilne popevkarje.
Letos so bosanski rock glasbeniki - Bijelo dugme je iz Sarajeva - spet pripravili velikansko turnejo po jugoslovanskih mestih in vaseh. Bilo je govora o 150 koncertih v pomladanskih mesecih! Seveda tudi Novega mesta niso obšli; četrtkovo gostovanje pri nas je bilo že tretje, in
»Kmečka abeceda” v Vasi-Fari
»Nedeljski" prikazal stare predmete
V letošnje proslavljanje mednarodnega leta otroka se je s svojimi akcijami vključil tudi „Nedeljski“, predvsem uredništvo „Malega Nedeljskega". Novinarja tega časopisa Ladislav Lesar in Marjan Remic ter znana etnografinja dr. Marija Makarovič so pred kratkim obiskali osnovno šolo Vas-Fara in prikazali učencem razstavo „Kmečka abeceda"
Ta časopis vodi že nekaj let akcijo, v kateri učenci rišejo in opisujejo staro kmečko orodje in oblačila. Akcjjo vodi dr. Marija Makarovič, ki je učencem tudi pripovedovala o raznih običajih, starih predmetih, pripomočkih in oblačilih, ki so bili nekdaj zelo razširjeni po raznih krajih Slovenije, danes pa jih vidimo samo še redko kje ali pa v muzejih. Mnogi učenci, posebno tisti v mestih, sploh ne poznajo kmečkih opravil in orodij, zato zasluži akcija pohvalo.
Učenci so bili zadovoljni z razstavo in s predavanjem. Razstava je bila odprta več dni, da so si jo lahko ogledali tudi ostali občani.
FRANC CIMPRIČ
BRIGADA LETOS V SLOVENSKE GORICE
Mladi iz sevniške 'občine bodo tudi letos sodelovali v mladinskih delovnih akcijah. Letos naj bi odšlo okrog 40 brjgadiijev v 4. izmeno na delovišče v Slovenskih goricah. Predsedstvo občinske konference ZSMS želi v brigado pritegniti kar največ štipendistov z območja občine. Brigadirji iz sevniške občine so lani prinesli domov skoraj vsa možna priznanja.
verjetno so, kot dvakrat prej, tudi tokrat pričakovali polno športno dvorano, a so se ušteli. Še tribuna ni bila natlačena, tako da kakšne ma-
V EKSTAZI: član ansambla „Bijelo dugme”. (Foto: Andrej Vire)
sovne histerije ni bilo pričakovati. Zvezdniki so več kot pol ure odlašali prihod na oder, morda so čakali, da le še kdo kupi vstopnico (prodali so 492 vstopnic). In te niso bile ravno poceni, kar 70 dinarjev so morali poslušalci odšteti zanje! In če upoštevamo dejstvo, da je bilo devet desetin poslušalcev mladoletnih, da so ta „nujni” strošek pokrile mame, da je pred dvorano ostalo kar precej mladih, ki si ogleda tega ..spektakla” očitno niso mogli privoščiti, pot^m se lahko sprašujemo nad namenom njihovega glasbenega poslanstva.
Ko so se le odločili priti na oder, je ansambel ločilo od publike petnajst metrov parketa. Začeli so z naslovno skladbo njihove nove velike plošče „Bitanga i princeza”, ki jo bo moč v novomeških trgovinah kupiti čez kakšno leto. Vzdušja še nekaj časa ni bilo, predvsem zaradi oddaljenosti publike od izvajalcev. Za humor sta kmalu poskrbela dva, ki sta, zvijajoč se, prišla pod oder in oponašala mlade šimpanze. „Bijelo dugme” je ropotalo, petja sploh ni bilo moč razločiti, tako da bi bilo vseeno, če bi pevec pel v mongolšči-ni. Krilili so z rokami in se zvijali.
FRANCE POGORELC
Med prvomajskimi prazniki so si tudi Pogorelčevi iz Brega pri Ribnici zaželeli snidenja s svojim Francetom, ki je bil pri vojakih. Ko pa s prišli na cilj, so zvedeli za kruto resnico: Franceta ni bilo več; ko se je sprehajal z dvema tovarišema, ga je povozil avto.
Bil je zgleden vojak in vsi so ga spoštovali. Na njegovi zadnji poti so ga pospremili tudi vojaki in oficirji, od njega so se poslovili vsi, ki so ga imeli radi In teh ni bilo malo, zakaj France je bil mlad,prijazen in pošten fant, ki ga bomo pogrešali.
REZKA PRIJATELJ Dol. Laze
In glasba, tisto, kar naj bi bilo bistveno pri tem dogodku? Za ugled, ki ga uživa Bijelo dugme, je bila sila žalostna. Večji del koncerta, ki je trajal nekako uro in dvajset minut, je napolnilo divje ropotanje in cviljenje elektronike. Sicer pa: če je tako osladen in k denarju osredotočen ansambel, kot so Boney M navdušil mlade v Moskvi, potem se ni treba čuditi besedam mladoletnika za mojim hrbtom, kije po salvah dimnih bomb in pokanju petard po koncertu dejal: „Uh, so naredili, šou? ! Že zaradi tega se je splačalo dati sedem jurjev!”
DRAGO VOVK
SAMO DVA PRODAJALCA
V 17. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 26. aprila, je bil v rubriki Iz kraja v kraj objavljen prispevek Trgovina pa zaprta. Da bi bralce seznanil zakaj je tako, moram povedati, da je trgovina Kmetijske zadruge na Veliki Loki zelo majhna. Zato ima skladiščne prostore, kjer ima shranjenega čez 90 odstotkov blaga, oddaljene okoli 200 metrov. Ker v trgovini delata le dva prodajalca, se zgodi, da ostane zaradi več razlogov v trgovini samo eden. Ko gre v skladišče po material, mora trgovino zakleniti. Zato trditev, da trgovino zapiramo pred iztekom delovnega časa, ni resnična. Prej bi lahko rekli, da pogosto delamo preko delovnega časa.
SLAVKO BAJUK poslovodja trgovine v Veliki Loki
Bolan - poročen?
Zloraba zdravstvenega varstva, vredna obsodbe
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je med razpravo o finančnem načrtu občinske zdravstvene skupnosti neka delegatka povedala, kako nekateri izkoriščajo zdravstveno varstvo:
Dva fanta iz njihove OZD sta se šla poročit domov, v svojo republiko. Zadržala sta se kar 14 ali celo več dni. Ko sta se vrnila, sta prinesla potrdilo domačega zdravnika, da sta bila -bolna. Na podlagi tega potrdila jima je dal bolniško tudi zdravnik v Kočevju, čeprav so ga iz OZD opozorili, da fanta očitno nista bila bolna, saj se sicer zelo verjetno tiste dni ne bi poročila, ampak bi ležala v postelji.
Vsi zaposleni plačujemo za zdravstveno varstvo. Pošteni občani ga izkoristijo le, kadar so res bolni, nepošteni pa precej pogosto. S takimi dejanji pa ne izkoriščajo le zdravstvenega zavarovanja, ampak hkrati vse zaposlene. Tako početje ni tovariško, ni pošteno in take delovne „tovariše“, pa tudi zdravnike, bi morali prijaviti sodišču.
J. P.
Vsak „1
i” -opeka za novo šolo!
Danes se zaposleni v de lovnih organizacijah odloča jo za samoprispevek, namenjen gradnji šol in programu, po katerem bomo v novomeški občini do leta 1985 v vseh osnovnih šolah uvedli enoizmenski pouk in celodnevno šolo, razen tega pa bo pridobljenih okrog 1800 novih mest v srednješolskih klopeh.
Samoprispevek občanov bo osnova, h kateri bo možno pridobiti še druge vire financiranja, tako da bo za gradnjo novih šol šlo blizu 800 milijonov dinaijev. To pa je največja in najzahtevnejša šolska investicija v zgodovini občine.
Gospodinje, upokojenci, obrtniki in občani z drugimi samostojnimi poklici bodo o samoprispevku za šole odločali na referendumu v nedeljo, 20. maja, v svojih krajevnih skupnostih. Na običajnih voliščih bodo oddali svoj glas.
Naši sodelavci so v dneh pred glasovanjem obšli vse krajevne skupnosti v občini in krajane povprašali za mnenje o programu za gradnjo šol in o pripravljenosti, da ta program podpro z vsakomesečnim 1-odstotnim prispevkom iz osebnega dohodka.
MILAN SF.NIČAR, delavec, Zapuže 14: „V naši vasi je petnajst hiš in prav vsi stanovalci bomo podprli veliko akcijo, ki je pred nami. Mi smo se šolali v neprimernih šolah in zakaj ne bi omogočili našim otrokom, da bi jim bilo bolje! Kolikor poznam ljudi v naši krajevni skupnosti, se za izid referenduma ne bojim.”
MAJDA MACEDONI, delavka, Smarjeta 12 ;,Pri nas imamo sicer lepo novo in sodobno šolo, vendar je že pretesna. Razumljivo je, da bom podprla referendum, vendar želim, da pri gradnji ne bi bili tako kratkovidni, kot so bili do sedaj. Z denaijem, ki ga bomo dali od srca, naj odgovorni ravnajo - odgovorno. Ne bi smeli pozabiti na telovadnice !"
BERNARDA BARTOL, delavka, Šentjernej 144: „Vse, ki bomo 17. maja odšli na volišče, čaka odgovorna naloga. Oilločali bomo namreč o prihodnosti pomembnega področja. Vendar se za usodo referenduma ne bojim. Ni namreč staršev, ki svojemu otroku ne bi hoteli dobro. In zato bomo radi obkrožili „ZA", ki pomeni lepši jutri.”
DAVORIN PEZDERSEK, uslužbenec, Breg 5 Prepričan sem, da si bo današnja generacija volivcev s samoprispevkom postavila najlepši
Jožica Cvelbar
r"-
Mira Kump
spomenik, spomenik solidarnosti, razumevanja in ljubezni do mlajših generacij. Letos je mednarodno leto otroka. V Jugoslaviji ga bomo zagotovo najbolj koristno obeležili občani novomeške občine.”
ANICA MATKO, delavka, Gabrje 105: „Zase, za svojo družino pa tudi za sosede lahko rečem, da bomo novi samoprispevek podprli. Denar, ki ga bomo dali za zidove, nove šolske prostore, table itd., bo koristno naložen. Upam pa, da se bodo tako, kot se bomo občani, izkazali tudi drugi.”
FRANC DEŽELAN, mehanik, Velike Brusnice\ 43: „Tudi samoprispevek, ki je pred nami, je neke vrste solidarnost. Ker gre tokrat za nas, za naše otroke, ga bomo zagotovo podprli. V naši krajevni skupnosti, ki ima lepo in sodobno osnovno šolo, bomo šli na volišče skoraj vsi. V imenu vaščanov lahko zatrdim, da nas pred drugimi ne bo sram.”
JOŽE SlMC, čevljar, Smolenja vas 74: „V naši krajevni skupnosti sicer imamo osnovno šolo, ki pa je že lep čas kamen spotike. Je premajhna in ne more zadostiti sodobnemu pouku. Menim, da je referendum prišel zadnji čas, in prepričan sem, da bo pri nas obisk na voliščih zgleden, prav tako tudi izid referenduma.”
TONČKA JANC, delavka, V brezov log 35: „Le zakaj ne bi obkrožila ZA? Konec koncev delamo dobro sebi, svojim otrokom. Kdor bo ravnal nasprotno, bo delal proti pameti. V zadnjem času smo se lahko nič kolikokrat prepričali, kako hudo je s šolskim prc orom. Sama imam tri sinove, ki še obiskujejo šole. Razumljivo je, da sem za samoprispevek.”
Rudi Redek
Majda Macedoni
Janez Kump
ZLATA FLORJANČIČ, Jelavka, Gornje Kandjevc H: „V naši krajevni skupno ,ti smo se veliko pogovarjali o referendumu in denarju, ki naj bi ga zbrali z njim. Ugotovili smo, da si pri reševanju te težave ta čas res lahko pomagamo le s samoprispevkom. Ne poznam človeka, ki bi kaj rekel proti tej akciji.”
BINE KEBELJ, skladiščnik, Trška gora 1 A: ,,Pri nas smo vedno podpirali podobne akcije in otoška krajevna skupnost tudi tokrat ne bo odrekla, čeravno nas čaka še en samoprispevek. Pri nas je predrefe-rendumsko vzdušje dobro. Občani so seznanjeni z načrti in le malo jih je, ki negodujejo. Pa še ti se bodo najbrž premislili. ”
JOŽICA CVELBAR, delavka, Stara vas 2 ^Presenečena sem bila, ko sem slišala o referendumu govoriti svoje vrstnike. Čeravno so bili vsi mladi, med njimi ni bilo posameznika, ki bi bil proti. Vsi se zavedajo, kako so v današnjem času potrebne dobre šole. Samo stene in dober pedagog so danes premalo. Vse ostalo pa nam obljublja referendum, kije pred nami.”
JOŽE LUSTEK, kmet, Mačkovec 13 (KS Ločna-Mačkovec): ,,Sem član sveta KS in smo o prispevku že veliko razpravljali. Zaupamo v ljudi, da bodo kot jaz glasovali za uspešno izvedbo samoprispevka. Sole so potrebne, zato ob tem ne gre za pomisleke. Gre za naš jutrišnji dan, srečen za nas in naše otroke.”
MARJAN TOMAZIN, pleskSrski mojster (obrtnik), Sukljetova 7 (KS Šmihel): „2e davno je tega, kar smo se odločili po taki poti graditi tovrstne družbene objekte, zato ne razumem, da bi se lahko drugače odločil. Kot vedno, bom tudi sedaj glasoval z DA, saj načrtujemo našo bodočnost.”
MARTINA KRNC, gospodinja kmetovalka, Žabja vas 6 (KS Žabja vas): „Dva otroka imam. Prvi bo prestopil šolski prag v jeseni, mlajši pa čez dve leti, zato z možem nisva niti malo pomišljala, da bi se drugače odločila. Več znaš, več veljaš! Privoščimo našim otrokom velike in svetle učilnice.”
JANEZ KUMP, ključavničar, Mirana Jarca 20 (KS Drska) ,;Ni cene, ki bi bila za znanje previsoka, zato
nisem proti. Upam pa, da ob tem, ko razpisujemo že drugi samoprispevek, ne bo izpuščena naša šola v Šmihelu. Denarja bo dovolj, le z delom bo potrebno pričeti takoj, da graditeljev novih šol ne bodo lovile podražitve, novozgrajene in prizidane šole pa bodo ob dograditvi že premajhne.”
ŽELJKO NOVAKOVIČ, delavec, Regerča vas 27 a (KS Regerča vas): ..Izobražujem se v večerni osemletki, zato mi je prostorska stiska v šolah dobro znana. Upajmo, da bo za samoprispevek nekaj tisoč učencev vsem hvaležnih, njihovo znanje pa bo koristilo tudi nam. Brez oklevanja bom glasoval ZA.”
MIRA KUMP, delavka, Bršljin 1 (KS Bršljin): ,,Ta oblika zbiranja denarja je edina prava pot, ki vodi k lepši bodočnosti zanamcev, pa tudi nas samih. Želim, da bi z zbranim denaijem naredili še več, kot je v programu. Vesela bom, če bo v naši KS uspel tudi referendum za gradnjo zdravstvene postaje.”
RUDI REDEK, upokojenec (vojaški vojni invalid), Paderšičeva 12 (KS Grm-Kandija) :„Upokojenci smo že navajeni, da znamo skrbno razdeliti vse, kar dobimo ob koncu meseca, zato ni bojazni, da ne bi bilo tudi za prepotrebne šole. Tako naložen denar, ni vržen stran, mladi nam bodo to še kako vrnili. Vsak svoj piskrček primakne, pa bo ob pazljivi potrošnji denarja dovolj.”
EDI LUBEJ, profesor, Mestne njive 7 (KS Mestne njive): „Kot učitelju so mi prostorske težave vsak dan pred očmi. Ob izglasovanem prispevku bo rešeno veliko najnujnejših problemov, ni pa rečeno, da bomo v šolstvu potem brez njih. Predolgo smo šolstvo zanemarjali, prostori pa so prvi korak, brez katerega ni moč začeti reorganizacije šolstva. ”
REZKA SlMC. zaposlena v Eli, doma z Dol. Težke vode (KS Stopiče): „Sem zato, da bomo plačevali samoprispevek za gradnjo šol, samo da bo s tem denarjem zares šola zgrajena. Plačevali smo tudi doslej, a šole nismo dobili. Starši, ki imamo otroke v stopiški šoli še zlasti vemo, kako ie potrebna tggieljita preuredi-, tev šolske stavbeT
DRAGO STANlSA, zaposlen v Zavarovalnici Triglav, doma iz Vinje vasi (KS Podgrad): ,,Naši otroci
imajo štirirazrednico v Podgradu, potem morajo hoditi v šolo Stopiče-Znano je, v kakšnem stanju je ta šola, zato je nujno razmere spremi niti. Po mojem bodo ljudje iz našega konca podprli program za gradnjo šol in bodo pristali na samoprisp®" vek.”
STANE JARC, strojni ključavničar, doma iz Prečne: „Jaz sem ® samoprispevek za gradnjo šol, kei vem, da drugače ni možno v neJM) letih urediti razmer. Marsikdo b® težko, nekateri tudi nerad da', ampak zavedamo se najbrž vsi, daj® to edina možna pot do hitre rešitve nemogočih razmer v osnovnih i# srednjih šolah.”
MILAN GLAVAN, miličnik i* Žužemberka ;,Program za gradnjo šol je po mojem mnenju dobi® zastavljen in ga podpiram, prav tako naši krajani, saj je Žužemberk predviden za gradnjo novega šolskega poslopja. Zdaj je šola na tesnem, ni telovadnice, je na neprimernem kra- j ju, potem pa bo vse to preteklost’ Upajmo le, da bo žužemberška šola kmalu zgrajena.”
MARIJA MERVAR, učiteljica i* Vavte vasi: „Menda smo za referendum, če pričakujemo novo šolo! Zdaj imamo v stari šoli zelo slabe delovne pogoje in pouk v dveh izmenah. Nujna je nova stavba, ^ bo omogočala tudi celodnevno šolo-Otroci in šolniki upamo, da bodo starši z razumevanjem za vse naše težave odločali na referendumu.”
FRANC BUČAR, zaposlen na črpalki, doma iz Dol. Toplic: „ Vsekakor je gradnja novih šol potrebna-Topličani smo glede tega na dobrem, saj imamo eno naj lepših šol v občini. Zdaj je čas, da pridejo na vrsto še drugi kraji. Danes se ve, da ’ kdor nima šole, ne pride daleč.”
MARIJA PEČJAK, poslovodkinja trgovine v Hinjah: „Pri nas krepko podpiramo referendum in bomo glasovali ZA. Graditi šole je nujno potrebno, radi bi pa tudi pot i" manjši obrat, da bi se ljudje zaposli- t li, sicer nam bodo vsi ušli. Naše vasi se praznijo, zato je nujno urediti < j življenjske pogoje krajanov. Se mi j zdi, da napredek prihaja k nam vse j , prepočasi.”
' K O ci JANČIČ TrEN A^*l rgovka, Birčna vas 12: ,,Za moj družinski jj problem bi bila rešitev celodnevna j-šola, zato bom akcijo za samoprispe- I vek toliko bolj podprla. Sicer sem 1 pa vedno ZA, kadar gre za skupne t stvari in napredek. Ker na vasi ni ! varstva, zaposlenih žena-pa je vedno več, komfy čakamo, da gredo otroci v šolo, in to v celodnevno.”
KAROLINA ČELI C, gospodiča
z Uršnih sel 45: „Sem bra*a v ; časopisu o tem, da bodo gradili šole.
Se mi zdi pametno, čeprav na vasi . ne bo lahko dati samoprispevek. Pri nas ne moremo prodati pridelkov, 1 kar kupimo, je drago. Sem pa slišala-da so se na vaškem sestanku nekaj jezili, češ da pri nas za šole vedno dajemo, gradijo jih pa drugod.”
'
Martina Kmc
Magan Tomazin
Franc Deželan
Milan Glavan
Karolina Čelič
Željko Novakovič
Franc Bučar
Marija Pečjak
Drago Staniša
Manja Mervar
Irena Kocjančič
i
A
Bernarda Bartol
Jože Sime
Rezka Šime
Milan Seničar
Anica Matko
Edi Lubej
Jože Luštek
Bine Kebelj
Zlata Flotjančič
Davorin Pezderšek
Tončka Janc
Stane Jarc
kultura
in
izobra-
ževanje
SLIKARSKA STOJALA OB KRKI - Skupino slikarjev, udeležencev prvega novomeškega ekstempora, sta pritegnila Rojčev (na sliki) in Zajčev mlin ob Krid pri Žužemberku.
Ko
yy v-
„zapojo copici
Pokrovitelj prvega novomeškega ex tem pora je bil Labod — Razstava izbranih del bo odprta do konca
maja
Dolina Krke od Otočca do Žužemberka se je 12. in 13. maja kopala v barvah akvarelov, temper in olj udeležencev prvega novomeškega ekstempora. Osemindvajset slikaijev (amaterjev) iz raznih krajev Slovenije je ustvarilo več deset del. Strokovna žirija pod vodstvom dr. Mirka Juterška, umetnostnega zgodovinarja in kritika, je iz dvodnevne bere odbrala kakih štirideset slik zarazstavo, ki so jo 13. maja odprli v ločenskih prostorih Laboda - pokrovitelja ekstempora. Na otvoritvi je nekaj pesmi zapel Sentjer-nejski oktet, dr. Juteršek pa je obrazložil nekatere vidike amaterskega snovanja kot bistvene sestavine celotne likovne tvornosti pri nas. Razdava, namenjena predvsem hkovni obogatitvi delovnih prostorov novomeške tovarne perila, bo na ogled do konca maja.
Bera prvega novomeškega ekstempora je v vseh pogledih zadovoljila tako .naročnika” Laboda kot organizatorje, med njimi še posebej
novomeško likovno skupino Vladimira Lamuta. Treba je reči, daje tudi sama razstava nadpoprečno kvalitetna, kar velja še zlasti za dela nekaterih avtorjev. Strokovna žirija je sicer za najboljše proglasila slike, ki so jih naredili: Miran Hočevar, Mafjan Maz-nik, Jože Kotar in Toni Vovko iz novomeške, Tona Tomazin iz jeseniške, Milan Merhar iz ljubljanske in Adolf Pen iz domžalske likovne skupine, vendar pa bi bilo moč ta spisek podaljšati še vsaj za nekaj imen.
Labod je tretja novomeška tovarna, ki se je likovnim ustvarjalcem odprla kot mecen in naročnik njihovih stvaritev — za Novoteksom, ki financira tradicionalno Dolenjsko slikarsko kolonijo že od njene ustanovitve, in tovarno zdravil Krko, ki je lani začela z neke vrste likovno akademijo. Kot je slišati, naj bi bil Labod pokrovitelj tudi vseh naslednjih
ekstemporov, tako da bi ta likovna manifestacija postala tradicionalna.
I.Z.
w■ i mm
JREMISLEK PRED POTEGOM S ČOPIČEM - Mihaelo ^ustuk iz Trbovelj je prvi dan ekstempora naslikala motiv iz hifr ža8°’ mostom in gradom). .JPravijo, da delamo _ ho. Upam, da imajo prav,“ je povedala.
v
Černetovi „ cvetovi”
Krška galerija prvič odprla vrata kiparski razstavi
Akademski kipar Peter Čeme P™ mzstavljalec itršla galeriji v letošnji sezoni, jegova dela so na ogled od _ milega petka, ko je na otvo-utvern slovesnosti govoril umet-S?*11 kptik dr. Ivan Sedej, .j "‘P1? je tudi Ljubljanski pi-H .n* *n°i ki ga sestavljajo flav-I ^dja Rupel, klarinetist i? Karlin in fagotist Vlado *®me, ter izvajal Haydnove, ^e*]ančeve in Marosove sklad-
n,Leter. ^erne je znan kipar. Ijavil se je v domovini in J ni, samostojne razstave pa je n« tU(li v Kostanjevici, kjer je ™"Mjal tudi na Formi vivi kot n prvih udeležencev na tem Dfx,-aro.dnem kiparskem sim-D Au; ui dvakrat v Kočevju. r , Je več domačih in medna-ie t naSrad- Na naše območ-am ni Prišel kot tujec, ustv • *cot urnetnik, katerega arjalnost je tukajšnjemu ob-
V Črnomlju spet filmski teden
En dan tudi ta prireditve Glasbene mladine Bele krajine
Od 6. do 12. maja je bil v Črnomlju teden jugoslovanskega filma. Odprla ga je prof. Janja Kamnikar, direktorica zavoda za kulturno dejavnost. Udeleženci, ki so si predtem ogledali razstavo del domačega akademskega kiparja Jožeta Vrščaja in prisluhnili operni pevki sopranistki Sonji Hočevar (pela je ob spremljavi Silvestra Mihelčiča), so prvi večer videli Zafranovičev Rim ..Okupacija v 26 slikah”.
Teden jugoslovanskega filma se je končal s premiero najnovejšega slovenskega filma „Moja draga Iza”. Po predstavi so gledalci spoznali režiserja Vojka Duletiča in nekatere igralce, ki so se udeležili tudi pogovora o filmski umetnosti v prostorih ljudske knjižnice. Teden jugoslovanskega filma je bil podobno uspešen kot že pred njim teden slovenskega filma.
V okviru te filmske manifestacije je bil v Črnomlju tudi dan Glasbene mladine Bele krajine, posvečen dnevu zmage. Mladim poslušalcem -iz Podzemlja, Semiča, Dragatuša in Črnomlja so se z nastopom predstavili učenci glasbenih šol iz Ajdovščine, Postojne, Sežane in Črnomlja. Po koncertu, ki so ga obiskovalci zelo lepo sprejeli, je sledil ogled filma „Bravo, maestro”.
V SEVNICI ,.ŽENITEV”
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo ta teden gostovalo v Posavju. Jutri zvečer bo v Sevnici uprizorilo znano komedijo ruskega klasika N. V. Gogolja „2enitev”. Prireditev bo v dvorani gasilskega doma.
RAZSTAVA DOKUMENTOV v novomeškem Dijaškem domu Majde Šilc, odprta prejšnji teden, bo - kot je dejala podpredsednica republiške ZZB Dragica Rome (na sliki prva spodaj) - stalna priča o deležu naših žena v boju za emancipacijo in v NOB, mlademu ženskemu rodu pa spodbuda pri nadaljnjem uveljavljanju pravic. (Foto: I. Zoran)
PODMLADEK GODBE OBETA USPEH - Uspel nastop mladinskega pihalnega orkestra šole je dokazal, da mladi enakovredno nastopajo, čeprav prvič z izkušenimi godbeniki novomeške pihalne godbe. (Foto: Janez Pavlin)
Večer glasbenih naraščajnikov
V petek, 11. maja, so v Domu kulture nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine
V navadi je, da se novomeška glasbena šola, ki nosi ime po našem rojaku, velikem mojstru glasbene umetnosti Marjanu Kozini, na tak ah drugačen način vse leto predstavlja občinstvu in tako pokaže uspehe svojega vzgojndzobraževalnega dela in spodbuja svoje otroke za to zvrst umetnosti.
Šola z več kot 350 učenci, ki
so vključeni v pet oddelkov tudi izven matične šole (Dolenjske Toplice, Šentjernej, Straža, Žužemberk in Metlika), se lahko letos pohvali s šestnajstimi šolskimi nastopi in produkcijami ter z več kot petdesetimi nastopi izven šole in snemanji za RTV.
Tako predstavlja nepogrešljivega sooblikovalca glasbenega in kulturnega življenja v novomeški občini.
Na petkovi beri mladih glasbenih talentov v Domu kulture so bili še posebne pozornosti deležni skupinski nastopi baletne skupine, zabavnoglasbenega ansambla, harmonikarjev, go-
dalnega in mladinskega pihalnega ansambla. Slednjima dvema dajejo na šoli še poseben poudarek, saj se zavedajo, da se bo precej teh učencev kasneje vključilo v orkester KUD Dušan Jereb. Zaključek glasbenega večera, na katerem so skupno nastopili mladinski pihalni orkester in pihalni orkester Novega mesta, je pokazal, da je šola na pravi poti. Za končni uspeh pa bo šoli v bodoče še potrebna nenehna moralna in materialna pomoč širše družbe.
J. PAVLIN
SLOVESNOST V VELIKEM GABRU
V Velikem Gabru so dogradili telovadnico in večnamenski prostor pri Osnovni šoli dr. Petra Deržaja, odprli pa ju bodo v soboto, 19. maja. To bo pomembna pridobitev za šolo, kraj in krajevno skupnost. Dan kasneje bo v novih prostorih plesala folklorna skupina „Karavan-ke” iz Tržiča, nastopil pa bo tudi trebanjski dekliški nonet „Carmen”.
Še en jezikovni spaček
O katalogu za belokranjsko vinsko razstavo v Semiču
činstvu vsaj nekoliko poznana in, lahko bi rekli, tudi blizu.
Osnovna tvarina, ki jo Čeme oblikuje v skulpturo, je les. Kos .esa se pod njegovim dletom „prelije” v obliko, vnaprej zaznamovano v umetnikovi domišljiji. Obliko narekuje narava, tako je Černetova figura zdaj glavica cveta na razbohotenem peclju, zdaj stilizirano telo, podobno človeškemu, na klecasto majavih nogah. Z vsem tem, pravi Sedej, kipar pripoveduje o skriti lepoti in vrednotah življenja. V to pripoved pa se vendarle ni lahko prebiti, kdor jo hoče doumeti, jo mora „brati” počasi. Čeme dosega estetske učinke z vnašanjem barv, zato ima njegova umetnost okrasne vrednote, kot taka pa pritegne gle-• dalca že na prvi pogled.
Razstava bo na ogled do 25. maja.
I.Z.
LEKARNA	♦
NOVO MESTO
objavlja
— za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom (4 ure) dela in naloge
1. SNAŽILKE v lekarniški enoti Šentjernej
— za določen čas s polnim delovnim časom dela in naloge:
$2. SNAŽILKE v enoti Novo mesto Poskusna doba je 1 mesec.
♦ Kandidati pošljejo prošnje ♦ ona LEKARNO NOVO ME-o J J STO — komisiji za delovna ^ razmerja.
♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Že tretje leto zapored je društvo vinogradnikov Bele kajine izdalo ob razstavi belokranjskih vin v Semiču bilten oziroma katalog. Hvalevredna prigodna izdaja, ki naj bi domače in tuje obiskovalce seznanila z nekaterimi problemi belokranjskega vinogradništva, turizma, folklore, domačih jedi itd. Predvsem pa naj bi s seznamom belokranjskih vinogradniških ruz-stavljalcev in podrobno oceno vseh razstavljenih vin ter slednjič s pregledom podeljenih priznanj vzpodbudila belokranjske vinogradnike, da bi v prihodnje pridelali še boljše in kvalitetnejše vino.
Do tu je vse prav. Če pregledamo likovno opremo letošnjega kataloga, jo moramo pohvaliti. Tudi članki so do neke mere dobri. Toda jezikovno in pravopisno so škandal, saj so šli v tisk, ne da bi jih lektor vsaj malo izpilil in da bi korektor popravil vsaj največje pravopisne napake.
Če pomislimo, da je na 13 straneh tiska čez 150 pravopisnih in drugih napak in v oglasnem delu nadaljnjih 50 napak - tu ne štejemo številnih nerodnih formulacij in ohlapnosti! - potem se čudimo, kako so si prireditelji upali obiskovalcem ponuditi tak jezikovni zmazek! In to v času, ko vse-
povsod poudarjamo skrb za lep in čist knjižni jezik!
Tako je kljub dobrim belokranjskim vinom po tej razstavi ostal grenak priokus: bilten -pravopisno in jezikovno skrpucalo! Sramota prirediteljem! Vzorec, kakršen tak pomemben katalog ne bi smel biti. Pa še to: v njem ni naveden ne izdajatelj ne avtor opreme, ne urednik in ne tiskarna!
Prav in potrebno je, da se prireditelji razstave tega zavedo in poiščejo krivca!
-ar
Z dvodnevnim posvetom v Portorožu je bil končan prvi del drugega „kroga”skupnih prizadevanj za izboljšanje naše govorne in pisne materinščine. Izza omizja poklicanih na ta posvet se je še enkrat oglasila središčna misel te, od republiške SZDL spodbujene jezikovne „akcije'\ namreč ta, da je uspeh pričakovati le tedaj, če se bodo jezikovno osvestile vse družbene in samoupravne sredine Kajti omenjena akcija ima namen osvestiti posameznike in de-
Očiščenje se še nadaljuje
javnike v družbi do stopnje, ko morajo razpasti pomisleki, ali je ta družbeno organizirana skrb za varstvo in utrjevanje položaja slovenščine v skupnost-jugoslovan-skih narodov in narodnosti potrebna in upravičena ali ne.
Na Dolenjskem se je SZDL zavzela, da bi posamezne delovne, samoupravne in interesne sredine posvetile vsaj nekaj časa spraševanju in razmišljanju o jeziku, ki ga uporabljajo. O tem, kako uspešne so bile razprave, nimamo podrobnejših podatkov. Lahko le ugotavljamo, da se v vsakdanjem življenju ni dosti spremenilo, kar zadeva uporabo jezika in izražanje v njem. Na posvetovanjih, sestankih, sejah in podobnih zborih smo lahko še vedno priča maličenju in pačenju slovenščine. Podobno je s pisanim jezikom, saj so zapisniki, delegatska in druga gradiva često še vedno v jeziku, ki je samo na daleč podoben naši lepi, predvsem pa knjižni slovenščini Žalostno je, da v takem jeziku občujejo tudi izobraženci, ki pred svoje priimke radi stavijo jo dip. oec., dipl iur. dipl ing. in druge naslove, akoravno bi morali prav ti biti med nosilci jezikovne kulture.
Kaže, da je sajenje jezikovne kulture (in z njo odnosa do jezika) za zdaj še Sizifovo opravilo. Vendar pa se bo akcija nadaljevala in vztrajno napadala za jezik še tako nedovzetne posameznike in skupine do dokončnega očiščenja in pomlajenja. Slednjič bi morala postati skrb za lep, čist in razumljiv jezik patriotska in samoupravna dolžnost vsakogar pri nas. Kako pa bomo samoupravljali, če se ne bomo razumeli?
I. ZORAN
\11IIIMI
lOPJl!
ŠKOCJANSKI ..BOEING” PO DOLENJSKEM - Gledališka skupina kulturnega društva iz Škocjana je v tej sezoni pod vodstvom Romana Celesnika naštudirala Camolettijevo komedijo „Boeing - boeing” in z njo gostovala v Novem mestu, Mirni peči, Dolenjskih Toplicah, Mokronogu in Vinici, več gostovanj na dolenjskih in belokranjskih odrih pa ima še v načrtu. Ta skupina šteje med tiste v novomeški občini, ki so oživele v zadnjem času.
PRIZNANJE ČEŠKEMU KNJIŽEVNIKU - Danes bo v Ljubljani slovesnost, na kateri bodo podelili diplomo Vilemu Zavadi, enemu vodilnih čeških književnikov, s katero bo Slovenska akademija znanosti in
umetnosti potrdila, da je Zavada pjen izvoljeni dopisni član. Sam pesnik se je Vilem Zavada prek v Pragi delujočega belokranjskega rojaka dr. Otona Berkopca navdušil za slovensko poezijo in jo začel prevajati. Napovedujejo, da bodo češki bralci kmalu lahko dobili v roke antologijo slovenske lirike, ki jo bojda Zavada ob sodelovanju dr. Berkopca že pripravlja.
ZADNJI„SAMOMORILEC” -Prejšnji četrtek je gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo N. B. Erdmana ..Samomorilec”. To je bila peta in zadnja predstava v okviru gledališkega abonmaja 1978/79, ki sta ga razpisala občinska kulturna skupnost in zavod za kulturo.
TURISTIČNE INFORMACIJE
S Kompasom na letni oddih
ar\
KW\
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni programi v domovini in tujini.
Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini.
Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije.
Informacije in prijave:
Kompas Novo mesto, Novi trg 8, telefon: (068) 21-333
rta
MEDNARODNA PROMETNA RAZSTAVA /»IVA 79" HAMBURG
1.	termin 9. 6. do 12. 6. -letalo—vlak
2.	termin
22.	6. do 26. 6 — letalo—vlak
Informacije in prijave v turističnih poslovalnicah TTG v Ljubljani, tel. (061) 3 11-851 ali 317-366, v Celju, Mariboru, Postojni, Kopru, Portorožu in Ptuju
KRKA
emona gJobtour po ljubljana
turistična agencija-travel agency
61000 ljubljana, wolfova 1/111, slovanija, jugoslavija
(0611 24—841 do 846
r- p. S7 Ingram: GlobtOur iele»: YU Globtu 31-146
LETNI ODDIH:
Ankaran, Portorož Bernardin, Bled, Bohinj, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Logarska dolina, VrSar, Pag, Šibenik Solaris, Zadar.
Vabimo vas samo za 2.900 din
v VARŠAVO z letalom od 21. do 24. junija 1979 in od 28. junija do 1. julija 1979, polni penzioni, cena
2.900	din je ob udeležbi najmanj 20 potnikov
na AŽURNO OBALO z avtobusom, od 28. junija do 1. julija 1979, polni penzioni, cena
2.900	din je ob udeležbi najmanj 40 potnikov Informacije in prijave: GLOBTOUR, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25-125
J
Avto-moto društvo Krško proda 2 AVTOMOBILA ZASTAVA 750. Licitacija bodne19. maja 1979 ob 9. uri na Stadionu Matije Gubca v Krškem.
STEKLARSTVO PEČEK MOJCA Obveščam cenjene stranke, da se selimo v nove prostore na Resljevo 1
21.	5. 1979. Okvirjanje slik ter izdelovanje vi-traž!
Se priporočam!
KOMPAS
r
emonin kotiček
Sodobna ponudba kopalnih oblačil
Sonce greje vse močneje in bliža se poletje. Zato sem prepričan, da ste pobrskali po garderobi za kopanje in opremi za kampiranje. Gotovo pa ste tudi že ugotovili, da vam marsikaj manjka. Da bi vam olajšal nakup manjkajoče opreme, sem pobrskal po trgovski hiši Maximarket v Ljubljani.
Najprej sem se oglasil v kletni etaži na športnem oddelku, kjer je že vse nared za prodajo opreme za kampiranje. Seveda pa to opremo lahko uporabite tudi ob drugih prilikah. Ponudba športnega oddelka trgovske hiše Maximarket obsega:
— šotore z več ležišči (izdelek Bosnašport)
— šotore dvojčke (Izdelek To-per, Celje)
— zložljive mize in stole, ležalnike, gugalne mreže
— termos posode
— komplete za kuhanje in komplete namiznega pribora
— hladilne torbe
— ražnje
— jogi in navadne zračne blazine
— čolne (izdelek Elan, Kvarner-plastika, Sevylor, Šport Beograd, RIZ Zagreb)
— senčnike (v dveh velikostih)
— puške za podvodni ribolov
— maske, dihalke, nože
— speedo očala in kopalke
— in še vrsto drobnih pripomočkov
Izbira je pestra in pregledno razstavljena. Ker pa je veliko povpraševanje po tovrstnih izdelkih, priporočam, da se za nakup odločite čimprej.
K opremi za kampiranje in za kopanje sodijo na splošno tudi kopalna oblačila in obutev. Da bi trgovska hiša Maximarket omogočila kupcem kar najbolj pregledno izbiro in nakup, je odprla nov KOPALNI ODDELEK v prvem nadstropju svoje hiše. Lahko bi celo rekli, da Kopalni oddelek opravlja kompleksno prodajo kopalnih
oblačil in obutve, ki jih uporabljate za kopanje na morski, jezerski ali rečni plaži, za kopanje v zunanjih in notranjih bazenih hotelov in zdravilišč.
Prodaja je v polnem teku. Na razpolago pa je pestra izbira za ženske, moške in najmlajše člane družine. Če hočete biti sodobni, si boste omislili kopalne komplete, h katerim sodijo: kopalke, kopalne halje in kopalna obutev. Kopalke so izdelane iz sodobnih lahkih in izredno tenkih tkanin LYCRA , ki se nenavadno hitro sušijo. Cene pa so za ženske kopalke (eno- in dvodelne) od 105 din dalje, za moške kopalke od 115 din dalje) in za otroške od 29 din dalje. Kopalne halje iz frotirja stanejo 503,11 do 997,96 din.
Na kopanju potrebujete tudi lično in praktično kopalno obutev. V Kopalnem oddelku si lahko kupite tudi natikače iz frotirja. Za zaščitne kopalne copate je potrebno odšteti 30 do 45,41 din. Ta obutev je priporočljiva, ker varuje kopalce pred poškodbami nog na ostrem kamenju in pred ježevimi bodicami. Otroška zaščitna obutev je izdelana v obliki sandal iz plastike od št. 22 do 34 in stene 40 do 44 din. Proizvajalec se je letos potrudil, da je otroška kopalna obutev lepše oblikovana in da je mehkejša.
Na kopalnem oddelku lahko kupite tudi kopalne torbe, ki so znotraj plastificirane; cene od 113,40 din dalje. Med kopalno opremo sodijo tudi kape; cena ženskim je od 60,85 din dalje, moškim pa od 41,58 din dalje.
Praktičen kopalni pripomo‘ček so kopalne brisače, ki jih lahko kupite že za 96,80 din. Prodajalke pa ne bodo v zadregi, če boste vprašali za slamnike.
Ne bo odveč še skok v pritličje na oddelek za kozmetiko, kjer je velika izbira različnih maž za sončenje in izbira sončnih očal.
Kar sem vam danes opisal, je precej vabljivo. Želje so marsikdaj eno, možnosti pa drugo, ker taki nakupi pogosto radi osušijo denarnice. Da bi si malo pomiril vest, ker vas dražim s tako prijetno ponudbo trgovske hiše Maximarket, sem stopil še v njihov kreditni oddelek, kjer so mi povedali, da lahko vsak občan dobi posojilo od 1.000 do 50.000 dinarjev glede na svojo kreditno sposobnost. Obvezni pologi za posamezne vrste blaga pa so:
— 10 % za tekstil, obutev, belo tehniko (štedilniki, pralni stroji) vse vrste talnih oblog, športna in kamp oprema, čolni, šotori, kolesa, motorna kolesa, motorji za čolne;
— 15 % za hladilnike, zmrzoval-ne omare in skrinje, črno-beje televizorje in mono radijske sprejemnike;
— 20 % za pohištvo;
— 30 % pa za barvne televizijske sprejemnike, stereo radijske sprejemnike, električne gramofone in magnetofone in za stroje za pomivanje posode.
Na koncu vam priporočam tole: najboljši je nakup v začetku sezone, ko je izbira še popolna, zato ne bo odveč, če čimprej pohitite v Maximarket!
Veliko sonca in prijetnega kopanja vam želi vaš
JANEZ DOLENJSKI
Avto-moto društvo Novo mesto
razpisuje
JAVNO LICITACIJO (USTNO),
ki bo dne 20. 5. 1979 ob 8. uri v prostorih Mehanične delavnice. Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, za odprodajo
TREH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, letnik 76.
Vozila so vozna. Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo.
Krka,
tovarna zdravil.
Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev izven uporabe.
Licitacija bo v soboto, 19. 5. 1979, ob 8. uri v Inisu.
KMETOVALCI!
Za devize, fco SKLADIŠČE ZAGREB, s takojšnjo dobavo po vplačilu prodajamo traktorje „Universal", po licenci FIAT, 42 KM, ki so sedaj znatno cenejši STANDARD: 3.275 USA dolarjev in 23.900 din Z DVEMA DIFERENCIALOMA: 3.748 USA dolarjev in 25.800 din
Dobava iz skladišča prodajalca:
Prodajajo:
- AGROOPREMA, Zagreb, Maksimirska 70, tel. (041) 223-883
- KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756
- KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068) 76-063
/O ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta dela in naloge:
1. POMOČNIKA VODJE SEKTORJA ZA POSLOVANJE Z OBČANI
2. VIŠJEGA REFERENTA ZA ANALIZE V SEKTORJU ZA POSLOVANJE Z OBČANI
3. DVEH REFERENTOV ZA DINARSKO POSLOVANJE Z OBČANI
4. REFERENTA ZA KREDITIRANJE OBČANOV V EKSPOZITURI METLIKA
5. REFERENTA ZA VODENJE IN SPREJEM POŠTE
6. REFERENTA SNEMALCA
7. REFERENTA ZA EKONOMAT
8. REFERENTA ODPRAVNIKA—ADMINISTRATORJA
Pogoji za sprejem:
pod 1.: znanje, ki ga daje ustrezna visoka šola, nad 5 let ustreznih delovnih Izkušen), aktivno znanje najmanj enega tujega jezika
pod Z: znanje, ki ga daje višja šola ekonomske ali pravne
smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
pod 3.in 4.: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola
in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, delo je v izmenah
pod 5.: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 3
leta delovnih izkušenj
pod 6.: znanje, ki ga daje dveletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj
pod 7. in 8: znanje, ki ga daje dveletna administrativna šola
ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole, znanje strojepisja in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemajo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1
metalka
3Qlet
Nakup z obveznicami v Metalki
od 14. 5. dalje
lahko v blagovnicah Metalke s prvim kuponom obveznic Republiške skupnosti za ceste SRS kupite celoten izbor naše maloprodaje.
Dober nasvet + dobro blago = dober nakup
LJUBLJANA: DALMATINOVA 2, STRITARJEVA 7, TOPNIŠKA 9
MARIBOR:
MOŠE PIJADE 21, INDUSTRIJSKA 6 DOMŽALE, KAMNIK, METLIKA. PTUJ
TREBNJE: STRELCI V POČASTITEV PRAZNIKA
v r P° čast it e v krajevnega praznika i„il njem je bilo 13. maja strelsko •trnovanje, na katerem je s 179 Zma8a' Sandi Jevnikar iz strel-j* družine „Matija Gubec" z Doba. 17^° mesto je osvojil Ivan Lenič s trpi- 'z 'ste strelske družine, Treb 'Pa ^	Gracel	iz	SD
-	-	s 166 krogi. Ekipno je
r!?a!a strelska družina „Matija £,oec‘ s 643 krogi, 2. SD Trebnje SD Trebnje Dobrnič 498 in “
572, 4. LD LD Trebnje 400.
BADOVINAC
NAJBOLJŠI
stv^ J^aljevanju kegljaškega prven-;,a dolenjske se je z najboljšo igro r*azal Metličan Nikica Badovinac
? Povsem zasluženo prevzel vod-?.. . DeP podvig je naredil tudi rugt Metličan Tine Bajuk, ki je z “•prišelna 5. mesto.
L .vrstni red: 1. Badovinac (Metli* , 2 1.382 podrtih kegljev, 2. Turk («■?*, 3- Fink 3.327, 4. B. Vesel mi Novo mesto) 3.310, 5. Bajuk tMetlika) 3.306, 6. Bratož (Novo mesto) 3.305 itd.
Čeravno kaže, daje boj za 1. mesto v moški 11 zvezni rokometni ligi -- zahod končan, ni tako. Izredno pomembno bo kolo konec tedna, ko pride k vodilnemu Zagrebu ta čas tretja najboljša ekipa v ligi, Slavonija Dl. Ribničani, ki gredo po nove točke k neugodni Jelovici, upajo, da bodo zmagali Slavonci. V nasprotnem primeru se bodo bojevali le še za drugo mesto, ki pa je že skoraj njihovo.
Ženska vrsta Novega mesta, ki je imela v letošnjem prvenstvu veliko športne smole, se že zavestno pripravlja za nastope v slovenski rokometni ligi. Konec tedna igra doma s Slavonijo Dl in če bodo na parketu najboljše igralke, lahko pričakujemo zmago-
Do konca prvenstva v slovenskih rokometnih ligah sta ostali le še dve koli. Razen Kočevk letos Dolenjci nimamo vrste, ki bi posegala po najboljših mestih. Sevničani igrajo v predzadnjem kolu doma s Fužinarjem in gledalci bodo bržkone videli zanesljivo zmago, do novih točk pa bodo prišli še Brežičani v boju z Mariborom. Tudi v ženski
V vrhu le Inles in Kočevje
V II. zvezni ligi — zahod še vedno vodi Zagreb — Nova Inlesova zmaga mislijo na slovensko ligo — Kočevke za korak bližje
Novomeščanke
Tekmovanja v vseh rokometnih ligah se približujejo koncu. Boj za vrh v II. zvezni rokometni ligi je domala odločen: Ribničani, ki so bili med najresnejšimi kandidati za končno zmago, bodo po vsej veijetnosti za Zagrebom. Precej bolj žalostno je v ženski ligi, zakaj skoraj zagotovo je, da bodo Novomeščanke izpadle. V slovenskih ligah v minulem kolu ni bilo večjih presenečenj.
s hitro m domiselno igro
VELENJE - BRE2ICE
15:12(7:7)
INLES - JADRAN 19:17 (11:11)
Okoli 1000 gledalcev je ponovno videlo odlično tekmo in novo zmago domačih igralcev. Srečanje je navdušilo. V prvem delu slovenskega derbija sta bili vrsti izenačeni. Prvi rezultatu 13:12 so igralci kar štirinajst minut brezuspešno napadali, prvi zadetek zatem pa. je padel šele 7. minut pred koncem lepega srečanja.
Inles: Kljun, Križman 1, D. Jlc 4, J. Ilc 6, E. Kersnič 1, Kalajzič, Karpov 2, Andoljšek, Ambrožič 5, Tanko 2, Fajdiga, 1. Kersnič.
delu so
nadigrale domačinke, še bolje pa so igrale v drugem delu, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Igralke Lisce so na 4. mestu.
Konec minulega tedna bi Breži-čanke kmalu pripravile prvovrstno presenečenje. Igrale so v gosteh z najboljšo vrsto, vodile 3:0 in celo 11:9, a jim je za končni uspeh na žalost zmanjkalo moči. Vse Breži-čanke so dobro igrale.
DAN SLOVENSKE KOŠARKE
IL. BISTRICA -ČRNOMELJ
18:26b (7:11)
KRKA - RUDAR
23:26 (9:12)
Čeravno so domačini presenetili s trdo obrambo, to Belokranjcev ni zmedlo. Začetne napake, ko so domačini vodili 3:0, so hitro popravili in dosegli prepričljivo zmago. Po 16. kolu so na 5. mestu.
Na zelo zanimivem srečanju je bilo le 30 gledalcev. Novomeščani so vodili trikrat, osemkrat pa je bil rezultat izenačen. Tekmo so zasluženo dobili gostje. Vrsta Krke je z 11 točkami na 8. mestu.
V Kranju so konec minulega tedna pripravili dvodnevni „Dan slovenske moške košarke", na katerem so bili tudi trije Novomeščani. Za mladinsko reprezentanco SRS je nastopil Zupevc in v srečanju s Triglavom dosegel 16 košev. Podelitve nagrad najuspešnejšim mladim igralcem Slovenije v minuli sezoni se je udeležil tudi Cerkovnik, kije dobil pomembno priznanje, na posvetu pa je sodeloval trener KK Novega mesta Jože SplichaL
INLES - OBALA 24:17 (12:6)
NOVO MESTO -TRIGLAV 81:70 (43:31)
N.G.
ŠAH: DOLENJSKO PRVENSTVO
Kaj, kje, kdo?
leni u maj.a J® bilo v Črnomlju dosti,;, P*onhsko šahovsko prven-.„1?’ na katerem je nastopilo kar 42 Kmovalcev in tekmovalk. Rezulta-
katerem je nastopilo . -.-Jcev in tekmovalk.
*• ml. Dionirke- Goršič
w' ,mlj Pionirke: Goršič (Žalna), Medved (Stari trg), Štibelnik (Zal-
nnl v* j , ‘	oiiueuiuv	(t-di
itd ’ „i Frice (obe Stari trg)
Brcs>w-r p,ionilji: Gruden (Stična, v«,yjr?bnje). Novak (Grm), Hor-
s
s?*	trg),	Gavranovič	(Grm);
ct' P^Hbke: Majerle, Kobe (obe 1 t$)’ Marinčič V.. Marinčič J. '?b®. Žalna),
nirvni •• ,7-'- Vovk (Šmarjeta;st. trm!?1',	^	(Mokronog), Luzar
/p*? ’ Lampret (Stična), Kastelic (Grm), Blatnik (Stična).
BRATOŽ PREDSEDNIK
Kegljaški delavci so na zadnjem ostanku med drugim imeli tudi
niihrjc Predsedniško funkcijo re-pu d liske sodniške komisije so zaupa-Dominiku Bratožu, tehnični vodja Postal Slavko Dravinc, predsednik trokovne komisije pa Niko Goleš. ; »Ji so počastili tudi spomin na "mrla Mrzlaka ter Maraža.
N.G.
SRL-vzhod igrata obe ekipi doma „Lisca“ bi morala odpraviti Radgono, Brežičanke pa bodo najbrž morale priznati premoč Mariborčank. V zahodni moški ligi se obetajo izenačeni boji. Inles igra doma z vodilnimi Pru-lami, „Krka“ v gosteh pri drugouvrščeni Lipi, Črnomelj pa pred domačimi gledalci s slabimi Kamničani. Zagotovo bo najbolj zanimivo v ženski ligi. V Dolenjskem derbiju bodo Kočevke v Novem mestu poskušale premagati vse boljše Sentjernejčanke,
»topičanke pa bodo najbrž namučile favoritke iz Preddvora.
Že po tradiciji igrajo varovanke trenerja Gajiča najbolje proti boljšim ekipam.
V nedeljo popoldan bodo na račun prišli ljubitelji nogometa. Novomeška enajsterica, ki igra od kola do kola bolje, se bo pomerila z močnim Primorjem. Ker hočejo Dolenjci po vsej sili zapustiti dno tabele, bodo morali konec tedna zmagati in imajo za to lepe možnosti.
S LA VIJ A -NOVO MESTO
7:9(2:4) .
Prve v republiki
Čeravno so derbi lige Novomeščanke odigrale v gosteh, so ga zasluženo dobile. Tudi tokrat Dolenjke niso igrale z najboljšo postavo, zakaj že nekaj kol jih spremljajo poškodbe.
Lep uspeh novomeških strelk -Bučarjeva četrta
MINERVA - BREŽICE
28:25(12:11)
V 16. kolu SRL-vzhod so Brežičani v gosteh tesno izgubili z Minervo, ki se poteguje za 1. mesto. Pri gostih se je izkazal Buzančič, ki je dosegel 8 zadetkov.
CELJE - SEVNICA 31:23 (17:9)
Dve koli pred koncem prvenstva so Sevničani razočarali. Izgubili so z mlado in neizkušeno ekipo in na prvenstveni lestvici nazadovali.
PTUJ -LISCA
13:18(5:8)
Pravzaprav so Sevničanke poskrbele za presenečenje. V prvem
V Mariboru odlični dosežki
Na kvalifikacijah za APS dobri rezultati novomeških atletov in kopica novih rekordov Atletski praznik v Kočevju popestrili tekmovalci iz tujine___________________________________________
na
Novomeški atleti so konec tedna nastopili v Mariboru Kvalifikacijah za APS in dosegli rezultate, s katerimi so se vsi “vretili v finalno tekmovanje, ki bo 27. in 28. maja v Celju.
Novi dolenjski rekorderji so: Košmerlj, ki je z rezultatom 1:55,0 v teku na 800 m zasedel drugo to in postavil mladinski rekord
in drugi rezultat kvalifikacij v SRS, Okleščen v metu diska s 45,78 m in Penca v skoku s palico: 403 cm. Najboljši rezultat prvega dne pa je ostavil državni rekorder v metu
posta’
kopja Cujnik, in sicer 79,48 m (919 točic), ostali zmagovalci pa so: Ker-
Vse lepši uspehi novomeških atletov. Na sliki: Košmerelj
MIRNA: SIMULTANKA
šahovski klub Partizan z Mirneje mmuh teden pripravil simultanko. V 8 ste so povabili mojstrskega kandi-ata Janka Saradjana, ki se je po-. z 21 igralci. Po treh urah tuf? je b’t rezultat 17:4. Zmagala Debehik (Krmelj) in Hočevar v*°kronog), remizirali pa so Turk, Kramer, M. Zakrajšek, pionir Hudo-vsi z Mirne.
PD BOHOR VABI NA IZLET
Ploski vodniki in mentorji pri
‘Mlinskem društvi.	*	s«;,™«.
Žan 11,1 na 10(Tm, Penca 14,8 na 110 m ovire, Šuštar 196 cm (višina), Penca 693 cm (daljina), T. Bučar v teku na 3000 m zapreke (10:05,6) in ekipa Novega mesta v teku na 4 x 100 m (43,2).
Pri dekletih so zmagale: na 100 m Kenda s 13,0, v daljini Kralj (512 cm) in v štafeti 4 x 100 m Novo mesto (Kralj, Tekstor, Blažič, Kenda) 51,0 izenačen dol. rekord.
Zmagovalci drugega dne: 400 ov. Penca 52,8s (920 t.) disk Okleščen, 200 m Cujnik 22,1, 5000 m Kapš 15:43,2, kladivo Malnar 46,08 troskok Kranjčič 14,58.
V teku na 200 m za dekleta je zmagala Blažičeva z osebnim rekordom 26,9.
Pohvaliti moramo tudi osebne rekorde P- Bučarja na 1500 m (3:57,2), Možeta v kopju 60,58 m in seveda Cujnika v teku na 110 ov. in v metu diska (15,5 s in 45,38 m) ter v teku na 200 m.
Rezultati:	daljina,	moški:	2.
Kranjčič 667 cm; višina 3. Florjane 183 cm; 100 m 3. Stupar 11,4, 110 ov. 3. Rangus 16,8, 5. Križman 17,5; 400 m 3. Stupar 52,0; 1500 m 5. Košmerlj 4:09; 3: krogla: 3. Okleščen s 13,35, 6. Može 11,48, 7. Okleščen D. 11,38,400 ov. 3. Križman 59,1 200 m, 4. Stupar 23,1; kladivo 5. Gačnik 31,24 m; disk 6. Okleščen D. 35, 92 m, 7. Malnar 35,64 m.
Dekleta: 100 m 4. - 5. Tekstor 13,2, 7. - 8. Blažič 13,4; 100 ov. 3. Blažič 15,8; 200 m 6. Kenda 27,6.
Kopitar dosegel republiški rekord za mladince, v teku na 300 m pa je Goran Humar iz Nove Gorice postavil republiški in državni rekord za starejše mladince. Prav tako moramo zapisati, da so nastopili tudi domači atleti, navdušili pa so najmlajši. Robert Radosavljevič je na kočevskem atletskem prazniku zanesljivo zmagal v kvalifikacijah, v finalu pa je najboljše mesto delil. Marjja Rus je bila druga, izkazal se je tudi Stane Bregar iz Trebnjega pa Greta Hren in drugi.
Najbolj zanimive so bile tekme na 1500 in 3000 metrov, najboljši pa so bili gostje iz tujine, ki so dan poprej navdušili tudi na mednarodni prireditvi v Ljubljani.
Rezultati - moški, 100 m: Sagadin (Kranj) 10,8, 200 m ovire: Kopitar (Kladivar) 24,0, 300 m: Humar (N. Gorica) 34,0, 1500 m: Mihaljski (SSSR) 3:52,2, 3000 m: Nockovič (CSSR) 8:17,8, daljina: Grabušič (Zagreb) 746 cm, Simunič 704 cm, krogla: Šatlet (Kranj) 3,41; ženske: 100 m: Seliškar (Olimpija) 12,5, 200 m ovire: Savel (N. Gorica) 28,9, 800 m: Djordjevič (Olimpija) 2:17,5, višina: Topole (Kladivar) 168 cm.
Zanimivo tekmovanje je odprl predsednik kočevske občinske skupščine Savo Vovk, miting, na katerem so nastopili atleti in atletinje iz Celja, Kranja, Novega mesta, Nove Gorice, Kopra, Maribora in ostalih atletskih središč ter iz SSSR, CSSR, Romunije, Poljske, Danske in Madžarske, pa si je ogledalo okoli 3000 gledalcev.
M. GLAVONJIC
LESKOVCANI V KUMROVCU
Atletski praznik
za im«-'601 društvu Bohor sšenove-vo in ,° d.n> veliko dela s pripra-on>»i?;, ,en-iem izletov. Letos so njihoiri*^ •dVa smučarska izleta, skih n L18"1 80 se udeležili spomin-obiskal? m na Sto1 in Snežnik, ŠmoW Sv Planico’ Lubnik, Gore, 26. m Kumrovec itd. V soboto, izlet v a’ Pa bo društvo pripravilo izleta	Člani, ki se mislijo
vzam«:«	"aj za vsak primer
Dlan in.c s	dnevnik slovenske
ob5^0 <f0t' ®dbod avtobusa bo
Letošnji atletski „Miting prijateljstva", mednarodna prireditev v okviru 23. pohoda ,J*o poteh partizanke Ljubljane'4, je bil namesto v Ljubljani na sodobnem kočevskem stadionu.
• Navzlic temu, da ni bilo nekaj
PUCLJU MAJSKI TURNIR
najboljših slovenskih atletov, je bil i
Benovega.
turnir za številne goste prava
atletska poslastica.
Na tekmovanju sta bila dosežena dva zelo dobra rezultata. V teku na 200 m z ovirami je Celjan Rok
Pred kratkim so strelci iz Novega mesta nastopili na dveh večjih prireditvah in dosegli lep uspeh. V Pttgu je bilo republiško tekmovanje v streljanju z zračno puško serijske izdelave, v Ljutomeru pa so se pomerili najboljši slovenski pioniiji. Ptujskega republiškega prvenstva je udeležila Pionirjeva ekipa. Do
Ribničani, ki so bili lani med najslabšimi ekipami v ligi, so dosegli novo zanesljivo zmago. Igrali so sicer s slabo vrsto, vendar je navzlic temu pjihova zmaga zaslužena in dragocena.
KOČEVJE - ETA
15:8(7:2)
se
V zelo pomembni tekmi SRL-za-hod so Kočevke ponovno dokazale, da so še vedno ekipa, ki lahko osvoji vrh. Čeravno so bili pogoji za igro slabi, so domače igralke pokazale dobro igro.
MLINOTEST -STOPICE 19:11(9:88)
V nedeljo dopoldan je novomeška mladinska košarkarska vrsta, ki nastopa v republiški super ligi, odigrale 1. kolo z vrstniki iz Kranja. V zanimivi tekmi, v kateri so se izkazali vsi igralci, so zasluženo zmagali domači, kijih vodi Dare Pucelj.
Novo mesto: Beg, Cerkovnik 25, Lekše, Zupanc 10, Švent, Kramar, Hrovatič 8, Grandovec 5, Vidmar, Zupevc 19 in Jerman 14.
50 ŠAHISTOV
Občinskega pionirskega šahovske-le je udeležili
kazala je, da strelstvo tudi na Dolenjskem lepo napreduje. Novomeščani so namreč na tem zahtevnem tekmovanju postavili dva občinska rekorda. Izkazale so se Pionirjeve strelke (Bučarjeva, Medle-tova in Ribičeva), rekord pa je dosegel tudi Jože Ribič. Vsekakor je najbolj pomemben uspeh novomeških strelk, zakaj le malokdo je pričakoval, da dekleta lahko posežejo celo po prvem mestu. Pionirjeva ekipa je na tekmovanju zelo dobro streljala in z 1029 krogi postavila novomeški občinski rekord ter osvojila 1. mesto v republiki. Metka Bučarje s 346 zadetimi krogi osvojila 4. mesto, Sonja Medle je dosegla 342 krogov, Martina Bračiko pa 341.
Med posamezniki je bil med Novomeščani najboljši Jože Ribič (364 krogov), pri mladincih pa Dušan Anžlovar (347 krogov).
Na pionirskeip prvenstvu v Ljutomeru so nastopili najboljši strelci iz novomeških osnovnih šol ter pionirka Barbara Bulc. Neizkušeni Dolenjci so se izkazali, zlasti Franci Bašelj, ki je v močni konkurenci osvojil dobro 4. mesto. Rezultati Novome-ščanov: Bašelj 171 krogov, Spreizer 158, Kos 157 in Barbara Brulc 139 krogov.
Najboljša Novomeščana Metka Bučar in Jože Ribič sta si obenem priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo letos v Sombo-ru.
S. RAHNE
Gajičeva vrsta je v Ajdovščini dobro igrala. Zlasti v 1. polčasu, ki bi ga lahko tudi dobila. Domačinke so lepo zmago dosegle šele v zadnjih minutah drugega polčasa, ko so s hitrimi protinapadi zmedle Stopi-čanke in dosegle prepričljivo zmago.
TREBNJE: ATLETSKO PRVENSTVO
Na občinskem pionirskem atletskem prvenstvu so tekmovalci dokazali, da atletika v trebanjski občini napreduje. Nastopilo je okoli 140 učencev in učenk. Rezultati-pionir-ji; višina: Mezgec 175, 300 m: Lazar 43,4, daljina: Bevc 540 cm, 1000 m: Strahan 3:17,4, krogla: Hribar 14,05 m, 100 m: Bregar 12,8, 4 x 100 m: Trebnje 51,4; pionirke: višina: Kovač 140 cm, 300 m: Ceh 48,3, daljina: Glavič 479, 100 m: Kovač 13,8, 600 m: Lavrič 1:55,6, krogla: Glavič 11,40, 4 x 100 m: Mirna 56,3.
INLES -AERO CELJE
27:28(17:14)
V prvem polčasu so gostje v prijateljski tekmi povsem odpovedali. Bili so prepričani, da bodo razliko v zadetkih v nadaljevanju nadoknadili, kar pa se jim prav dokonča srečanja ni posrečilo. Za domačo
vrsto so na parket stopili prav vsi igralci in z malo več sreče bi lahko Celjane tudi premagali. 30 sekund
Letošnjega 27. ..Partizanskega marša" v Kumrovcu, ki bo 20. maja, se bodo udeležili tudi člani AS Maratona Jazbec, Rihtar, Božič, Teodorovič, Petrič, Geršak in Sri-bar.
KOLESARSTVO: DOBRI NOVOMEŠČANI
V finale majskega hitropoteznega turnirja novomeškega šahovskega kluba se je uvrstilo 15 igralcev, najboljšo igro pa je pokazal Jože Pucelj in zasluženo zmagal. Vrstni red: Pucelj 11,5, T. Škerlj 10,5, Avsec 10,5, Stokanovič 9,5, Milič
9.5, Golobič 9, Materni 8,5, Komelj
7.5, Picek 6 itd.
ga prvenstva se je udeležilo okoli 50 učencev in učenk iz osnovnih šol novomeške občine. Rezultati ml. pionirke: 1. Čečelič (Šmarjeta); ml. pionirji: 1. V. Gavranovič (Grm); pionirke: 1. Vovk (Šmarjeta); pionirji: 1. Luzar (Grm).
st.
st.
ŠTIH
V REPREZENTANCI
DOLENJSKA - OBALA
10:7(6:4)
Šentjernejke so naredile zelo lepo uslugo Kočevkam:
premagale so vrsto Obale, ki se poteguje za 1. mesto in ima po 16. kolu toliko vke.
točk kot Kočevke. V srečanju, ki si ga je ogledalo 100 gledalcev, sta se izkazali J. Štrukelj - M. Kovačič.
Državna mladinska kolesarska reprezentanca, v kateri je bil član novomeškega Novoteksa Štih, se je udeležila vsakoletne mednarodne „Dirke miru" v Terezinu v CSSR kjer je bilo med vojno zloglasne koncentracijsko taborišče. Zahtevni dirka je poteke la v štirih etapah; Štih je ob koncu pristal na 53. mestu, reprezentanca Jugoslavije pa je bila deseta.
DOBRI REZULTATI — Sredi minulega tedna je bilo na Stadion bratstva in enotnosti občinsko prvenstvo za pioniije in pionirke i novomeške občine. Zaradi ugodnega vremena in dobro pripra' (jenih tekmovalcev je bilo doseženih precej dobrih rezultatov, že p tradiciji pa so bili najbolj uspešni adeti in adetinje iz Novega mest£ (Foto: J. Pezelj)
¥ Sežani neodločeno
Enajsterica Dolenjske v 3. kolu igrala neodločeno čeravno bi z malo več sreče lahko zmagala
V 4. kolu slovenske nogometne lige-zahod so Novomeščani gostovali v Sežani in s tamkajšnjim Taborom igrali 0:0.
Čeravno kaže rezultat na neučin-
kovite napade, lahko zapišemo, da so imeli Dolenjci proti enajsterici
pred koncem srečanja je Vlado Bo-jovič dosegel odlučujoči zadetek.
Zadnjo soboto so se novomeški kolesarji udeležili zahtevne mednarodne dirke od Zagreba do Nagyka-nisze na Madžarskem. V generalni uvrstitvi je Božo Mijajlovič zasedel 8. mesto, Štih je bil 14., Turk pa je zaradi okvare na kolesu izstopil. Konec tedna so tekmovali tudi mlajši kolesarji, in sicer v Kobaridu. Pri pionirjih B je bil Smole tretji in Ljubi šesti, v skupini A je Papež zmagal, pri ml. mladincih je bil Zagorc drugi, pri članih C pa Bat tretji in Štih peti.
Sežane veliko smole. Igrali so namreč na neprimernem igrišču, povrhu vsega pa so sodniki izbrali slabo žogo, ld je onemogočila hitre in kombinatorne akcije.
Novomeščani so bili v premoči v 1. polčasu, prevladovali so tudi v drugem delu, okoli 15 minut pred koncem srečanja pa so se potegnili v obrambo, kar bi se jim lahko tudi maščevalo. Brez težav lahko zapišemo, da je bil najboljši mož na. igrišču domači vrt ar Žiberna, ki je obranil nekajzekt nevarnih in lepih strelov. Z osvojeno točko so Dolenjci prišli s konca lestvice na predzadnje mesto in imajo tri točke.
Dolenjska: Jerman, Primc, Perhaj, Pavlin, Kršič, Janežič, Vertuš, Ven-ta, Gajič, Bradač, Mrak.
neurejene dokumentacije teKmece dobili brez boja s 30, drugo pa Črnomlju; ta se je končala z 2:1 2 domačine. Žal je takoj po tekir prišlo do fizičnega obračuna, nat novomeškega kadeta pa se je spravi. eden od sodelavcev NK Bela krajin-in ga tudi poškodovaL Novomeški mladinci so igrali v Kamniku, srečanje pa se je končalo neodločeno 2:2.
PORAZ IN ZMAGA
Kadeti novomeške Dolenjske so minuli teden odigrali dve tekmi: prvo v Grosupljem, ki so jo zaradi
ČRNOMELJ:
NOGOMETNI
TURNIR
Crnomajjski nogometni klub ; „Bela krajina" pripravlja v počastitev rojstnega dne maršala • Tita, praznika mladosti ter 60-letnice partije velik nogomet-1 ni turnir, na katerem bodo na- j stopili štirje klubi. Turnir se bo začel ob 15. uri s tekmo med ; velenjskim Rudaijem in „Bekj krajino". Po srečanju bodo raz- f vili prapor NK Bela krajina ob f 50-letnici kluba. Nato bosta pri- j tekli na stadion na Loki ljubtjan- t ska Olimpija in Mercator. Vse t ekipe bodo igrale z najboljšimi S igralci.
5
PRODAJNA
RAZSTAVA
POHIŠTVA
V POSAVSKEM MUZEJU (GRAD BRE2ICE) V BREŽICAH PRIREJA LESNINA,	POSLOVALNICA IZ
ZAGREBA, PRODAJNO RAZSTAVO POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME
BREZPLAČEN PREVOZ DO HIŠE V RAZDALJI DO 30 KM, ZA KUPLJENO BLAGO NAD 10.000 DIN VREDNOSTI POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 50.000 DIN, BREZ POROKOV DODATNA POJASNILA DOBITE NA RAZSTAVNEM PROSTORU
PRODAJNA RAZSTAVA JE ODPRTA OD 17. DO 31. MAJA 1979, VSAK DAN OD 10. DO 18. URE
lesna
gozdarstvo in lesna industrija slovenj gradeč o. sol. o.,o o.
Vam nudi iz svojega proizvodnega programa:
okna —IZOLIR okna -SUMO vrata -Stenske in stropne obloge - Omarice s PVC roletami
Naše izdelke prodajajo vse poslovalnice Slovenijales, Lesnina, vse večje trgovine z gradbenim materialom in naša prodajalna v Pamečah pri Sloveni Gradcu	1
- Vsa ostala pojasnila lahko dobite Dri
Obrtni zadrugi HRAST Novo mesto
Dalmatinova ulica 1, telefon (068) 22-802 in 23-693, ki naše izdelke vgrajuje.
Mesto bo dobilo nekdanji obraz
Na Cehoslovaškem obnavljajo celotno srednjeveško mesto
Obnavljanje starih zgradb ni lahko, pa tudi ne poceni opravilo, zato je obnavljanje celotnega mestnega jedra vsekakor zanimiva stvar. Prav take naloge so se lotili češki strokovnjaki. Obnoviti hočejo srednjeveško mesto Češki Krumi o v ter mu ponovno nadeti podobo, kakršno je imelo v 14. in 15. stoletju. Obnovitvena dela so se začela že pred desetimi leti, irajala pa bodo še najmanj toliko časa. Mesto je že sedaj oklicano za državni rezervat, po dokončani obnovitvi pa bo svojevrsten umetnostnozgodovinski spomenik, zanimiv za turiste in strokovnjake.
Rekonstrukcija je zajela okoli 400 starih hiš. Za vsako od hiš bodo porabili toliko denaija, da bi z njim lahko postavili štiri stanovanja, oziroma za štirikrat več stanovanjskega prostora. Vendar 'ne računajo tako. Mesto bo kot spomenik več vredno in bo vloženi denar gotovo tudi vračalo.
Pri obnavljanju imajo precej težav. Ne morejo uporabljati novejših gradbenih strojev zaradi malo prostora, dostikrat morajo hišarii zamenjati cele strehe, še večkrat pa rekonstraktorje ustavijo nepričakovana odkritja: izpod ometa prihajajo na dan freske, risbe, oboki, kamniti portali, lesene rezbarije. Vse to pa zahteva skrbno obnavljanje.
Seveda mesto ne živi samo s preteklostjo. V zadnjih tridesetih letih je število prebivalcev poraslo od 8 tisoč na 13 tisoč, zrasla so nova naselja, sezidali so preko 2 tisoč stanovanj, nekaj sto družinskih hiš, zgradili nove
ceste, trgovine, hotele. Vendar pa se novo ne sili v staro. Staro mestno jedro je nedotaknjeno, novi del mesta pa je neopazno razporejen v zelenilu okoli mestnega središča.
RAJE BOLEČINE? - Nič kaj bolj spodbudna ni ugotovitev škotskih zdravnikov, ki so raziskali vpliv znanega zdravila proti čiru na želodcu, tagameta, na spalno poželenje. Po njihovem naj bi to zdravilo močno) krnilo ljubezenske strasti Bolniki z želodčnimi težavami bodo torej morali premisliti, kaj jim je več: želodec brez bolečin ali bolečine ob ljubezenski slasti.
Neutrudni poljedelec ves čas koristen pa je tudi, ko
Neugledni, a koristni
 . ---------------------
Raziskovalci odkrivajo, kako pomemben ekološki d# nik so deževniki — Poljedelci v temi
Človek ima velikega zaveznika, le da se zanj ne zmeni dosti, saj ga še celo znanstveniki niso dodobra proučili. Skromni zaveznik močno vsakdanje in poznane oblike neutrudno rije v zemlji, jo prepreza z rovi, ji spreminja kemično sestavo, jo zrači, suši, razvodnjuje. Na hektaru jih je okoli tri tone, odvisno od tega ali je dovolj hrane, prerijejo pa okoli petsto do tisoč ton zemlje, kar predstavlja skoraj petino vsega dela, ki ga mora človek opraviti v poljedelstvu.
Gre za deževnike. Po zunanjem videzu so kaj malo ugledne živali, v resnici pa bi zaslužili, da bi jim postavili spomenik, saj so eden najpomembnejših človekovih ekoloških sodelavcev. Nič smešno ni, če zapišemo, da bi se človekovemu rodu slabo pisalo brez njih. In naj se sliši še tako čudno, v nekatere dežele sveta deževnike uvažajo in umetno naseljujejo na zemljiščih, namenjenih kmetijski obdelavi.
Stroko.vjy^ki , in raziskovalci
francoskega Narodnega instituta za agronomske raziskave se že več kot dvajset let ukvarjajo s proučevanjem deževnikov. V vrsti poskusov so dokazali, da je v Evropi deževnik nepogrešljiva vez v nastajanju in ohranjevanju plodne zemlje. Dokazali so, da spreminja sestavo tal, zemljo izdatno prezračuje in je pravi „inženir“ za odvodnjavanje. Po dedi teh ugotovitev so začeli sistematično gojiti deževnike in jih načrtno uporabljati pri oplemenitenju zemlje. Kjer so deževniki, je več humusa.
Mimogrede deževniki so tudi jed za sladokusce živalskega in človeškega porekla. Slednji jih uničujejo hkrati z zemljo, zato strokovnjaki prav resno
dolenjski list pred 20 leti
Zdravnik naj gre v tovarno
Zdravstvena služba je premalo povezana s proizvodnjo. To je potrdila razprava o organizaciji zdravstvene službe v tovarni celuloze in papirja v Vidmu - Krškem, kjer zdravnik odloča, kje bo ta in ta delavec delal. Tako jim je uspelo odstotek obolelih zelo znižati. Tudi zdravniki v ostalih krajih, kjer pride včasih v ambulanto 20 — 25 bolnikov na dan iz enega podjetja, naj bi šli tisti dan pogledat v to tovarno, kjer bi ugotovili, kje in kaj je vzrok bolezni, in bi ga odstranili. Seveda bi podjetja morala upoštevati nasvete zdravnikov in jim pomagati pri njihovem delu, saj gre vse to v korist podjetja, zaposlenih in skupnosti.
GRAJANA JE BILA ozkost posameznih osnovnih organizacij pri sprejemanju novih članov. Starejši komunisti ob sprejemanju novih članov zahtevajo od njih, da vstopijo v Zvezo kot zreli, popolni komunisti.
METLIKA MORA postati gospodarsko srdišče vse občine, ker ima za to že vse pogoje. Gospodarsko jo je treba še naprej krepiti in razen tega urejati tudi njeno zunanje lice in si prizadevati, da postane v vseh povedih središče občine.
KMETJE SO POKAZALI mnogo veselja in zanimanja za gojenje vrtnin. Ko bo zgrajena sušilnica, ki se o njej pogovarjajo že drugo leto, bo problem rešen. Mirenčani bodo lahko pričeli gojiti vrtnine v večjem obsegu, trg bo pa dobil posušene vrtnine, po katerih je veliko povpraševanje.
KZ ŠENTLOVRENC je dobila prejšnji teden plug - priključek za traktor Ferguson. Zal so ga dobili prepozno, da bi lahko sodeloval pri pomladanskem oranju. Semenskega krompirja tolminca, ki so ga naročili dva vagona, KZ ni dobila, tako da so morali kooperanti posaditi svojega.
poudarjajo, da je treba dež*' ke braniti.
Elektronski
Sovjetski strokovnjaki izdelali pomirjevalno JJ, pravo — Ekran in > _______________valov	,
Nič novega ni, če zapi^’ da človek dandanes živi n*r in živčno življenje ter da ja razdražljivejši, bolj ne#j in duševno razrvan. Nič nov* ni tudi, da poskušajo stro^ njaki na najrazličnejše živčno napetost ublažiti. W pa je, da so sovjetski psiho'* in kostruktorji izdelali nap#’! s katero naj bi se utrujeni* dobnik v desetih minutah ® bil duševne napetosti
Naprava ima zaslon, Pr® katerega se premika svetla U* Velikost, oblika in barva s(< enakomerno spreminjajo. Svf lobni pojav spremljajo zvoS posnetki šuma morskih val; ki butajo ob obalo. To je V
Treba ae .je l« usesti pred za.^ in za deset minut opazovM svetlobno liso ob spremljajo^ šumih.
Med poskušanjem naprave zdravniki zabeležili zanirfl spremembe v ritmu dihanja, \ šični napetosti in krvnem P, tisku pri vseh tistih, ki soj prepustili takšnemu načinu H miijanja. Psihologi menijo-so fiziološke spremembe duševne umirjenosti. Ugoto'", ve strokovnjakov so potrdil1 di „pacienti“ nove naprave, j ,,
Morda bodo v prihodu0, podobne naprave tako pog° kot televizorji in radio.
Ko je hotela zgr° ei zagledala v prelivu "Ljjt, ki se je poJSrfJ;
čoln,
10* n u
lili
  1 — -	Mr
v njem, ji je dal
>o'
><1
nosti. Toda Mabel
je pozorneje in tet *' { v njem Veliko Kato- <
n**: i
ravnanju se je uve* nosti. Tod; * nova skrb.
Rešitev prejšnje križanke													
						as*				.		»is*	
				M	O	P	O	R	A	3».	p	e	c
					D	0	P	O	L	si	1	L	O
	I		r	«*	O	K	O	V		O	r	e	p
	•i			t”	L	A	L	A	isr	M	A	M	1
					i	L	O	&	M	1	AJ	1	c
	"...	■*"	a	1	M	M		L«,	O	M	€	‘i'J“	-r
	K	e	N	T	H*	1	S		r	A	C	1	r
	A	R	A	sir:	A	C		T	A	T	*	L	o
*	.<	O	L		P	A	p	A	1	\	T	1	K
C	A	T		M	e		T	R	€	V	i	R	A
	v	1	T	€.	L	-		A	C		P	\	R
ffmvmrm
čut la skupnost
zvezda v orlu
nase elekti podjetje
pravljični
kozel
rim.sto
brisača
padavina
smrtnost
abs.svet
boksprvak
teža em
kub
minister
duhovnik
znfc)
ena od gr. muz
berite dl
terma
umivalnik
afr. žival
bikoborski
vzklik
menično
jamstvo
posrednik
samoupr.
nteres
skupnost
mestovhrv
primorju
kradljivec
, V malih narodih je kultura kvas družbe.
J. JAVORŠEK V vsakem režimu se pojavijo
nezadovoljneži.
A. FRANCE ^Življenje potrebuje veliko J. VIDMAR JMNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
posamezna kraljestva združili v = močno cesarstvo Mitani, Huriti =5 obvladovali obsežno ozemlje od Zagrosa do Irana in Iraka ter vse do Sredozemskega morja.
Največji razcvet in razsežnost je cesarstvo doživelo pod vladavino Sauštatara. Ta vladar se je spopadel tudi z močno egiptovsko drža- [ vo. Iz tega obdobja so ohranjeni \ nekateri zapisi, ki govore o prav- j ih vzrokih spopadov : bogati j Egipt je mikal Hurite predvsem j zaradi zlata in drugih dragotin.
Tudi v obdobju miru med obe- I ma silama, ko je vladal huritski j vladar Tušrata, je potekala bogata j korespondenca med huritskim in I egiptovskim dvorom. Ohranjena j glinasta ploščica, na kateri je vre- ; zano pismo Tušrate faraonu, zgo- j vorno priča o pohlepu. Takole je • pisal huritski vladar .-..Količina i zlata, katero si svojčas poslal mo- j jemu očetu, je bila precej večja od i količine, ki jo je tvoj oče poslal j mojemu dedu. A meni nisi poslal i
niti malo zlata “
Po smrti Tušrate (ubil ga je njegov lastni sin) se je huritsko cesarstvo nagnilo k zatonu. Borbeni Hetiti so zasedli ozemlje, zavzeli vašukani, glavno mesto cesarstva. Huriti so utonili v morju novih ljudstev. Ohranili pa so se njihovi zapisi, magija, bogovi, vedenje. Vse to je hetitska država posrkala vase, zato zgodovinarji upravičeno trdijo, da ima hetitska država huritsko poreklo.
Ko bodo arheologi našli nekdanjo huritsko prestolnico, bodo zgodovinaiji dobili v roke pomembne in zanimive dokumente. Takrat bo verjetno treba spremeniti učbenike.
I Pesek skriva davno cesarstvo
§     —  —  — ----------------------------------------------------
1 Arheologi iščejo starodavno prestolnico Huritov - Doslej malo poznano ljudstvo J se prebija v prvo vrsto - Najstarejše note na svetu ob huritskih pesmih_
j /Vzhodno od Evfrata, nekje na današnji meji med Turčijo in g Sirijo, leži že 3500 let pod peskom pozabljeno mesto Vašukani,
J starodavna prestolnica Huritov. Tri velike odprave so poskušale g “gotoviti, kje se mesto nahaja, vendar zaman. Nobeni ni uspelo J odkritje, za katero zgodovinaiji trdijo, da bi pomenilo pravo g Preokretnico v kulturni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Huriti so bili dolgo časa
—uv U111 uvrigv vuju za
zgodovinarje manj zanimiv narod med velikimi narodi na vzhodu s Prvimi znanimi civilizacijami v Rodovini človeštva. Postavljali so Jih v drugo vrsto za starimi Egip-ani, Sumerci in Babilonci. Zgodovinarji so jim pripisovali le nekaj manj pomembnih kulturnih dejanj; izpopolnili naj bi bojni voz, nekakšen tank takratnih časov, poleg tega pa naj bi bili odlični gojitelji in dreserji konj. Kaj>, več na jim niso pripisovali, zato Se žanje tildi niso Zanimali.
Položaj se je v novejšem času povsem spremenil. Iz številnih klinopisnih dokumentov so raz-vozljali mnoga besedila, iz katerih je ^zbrati, da so Huriti odigrali pojmembno vlogo v duhovnem razvoju starodavnih ljudstev. Tudi feogonija - proučevanje družinskih vezi starogrških bogov - je odkrila velike podobnosti med grškimi in 600 let starejšimi hurit-skimi miti. Znanost danes že odkrito govori o tem, da so Huriti svoje mite posredovali Hetitom, preko nekaterih so se kulturni vplivi širili tudi na staro Grčijo.
Vendar niso „izvozili“ samo uradnih bogov in vere, ampak so posredovali drugim ljudstvom bogato magično izročilo. Magični obrazci za najrazličnejše nadloge in bolezni so bili na starem Vzhodu hudo cenjeno blago. Nič nenavadnega ni, da so v glavnem mestu Hetitov, Hatuši našli med drugim odlomke huritskih obrednih obrazcev. Hetitski pisarji so jih zvesto prepisovali, prevajali v he-titščino, včasih pa ustavljali v nove .molitve, in zagovore-
Med dva tisoč glinastimi ploščicami, ki so jih našli v hetitski prestolnici, so tudi taka navodila: „Kako zakletega človeka odrešim", „Kako se hiša očisti krvavega zločina in bogokletja".
Nenavadno je, da so večino huritskih besedil, izročil in drugih kulturnih ostankov našli v hetitski prestolnici, ki je ležala več sto kilometrov severozahodno od središča države Huritov.
POVSEM ZASE
Huritska besedila je zasledil med starimi sumerskimi zapisi tu-
di poznani sumerolog Van Dyck. Prevedel jih je in izdal skupaj s sumerskimi pred nekaj leti. Strokovnjaki se 'že dolgo trudijo, kam bi uvrstili huritščino. Po mnenju strokovnjaka za huritski jezik, leningrajskega akademika Igorja Džakonova, sodi huritščina v posebno skupino doslej še nepozabnih jezikov. Nekateri jeziki na Kavkazu naj bi bili nekoliko podobni stari huritščini.
Leta 1956 so v starodavnem sirijskem mestu Ugaritu ob Sredozemskem morju našli štirijezičen slovar, v katerem so našli ključ do razumevanja huritščine. Do takrat so bili namreč sicer redki teksti te civilizacije zaprta knjiga. Ob tem vsekakor pomemben odkritju so našli še nekaj, kar je predstavljalo pravo senzacijo: u Ugaritu so izkopali glinasto ploščico s huritskimi pesmimi, označenimi z notami. To so najstarejše poznane note na svetu.
Kdo so bili Huriti? Zgodovinarji domnevajo, da so prišli iz Tran-skavkazja in se sčasoma selili proti južnim plodnim poljem ob reki Evfrat. Ustalili so se v Mezopotamiji kot živinorejci in poljedelci; radi pa so prijeli tudi za orožje. Prva huritska kraljestva so nastala že okoli 2050 pred našim štetjem. V pol tisočletja so se močno razširila, tako da so v času, ko so
Tam so izpraznjevale svoje košare, polne grobeljskih novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem, ki so ga potem trosile in razširjale do zadnje pičice po domači vasi, zabeljenega z dodatki, kakor sta jih porajali fantazija, v tem oziru vselej bujna, in malovaška zlobnost.
Evfemiji se je po dolgem času zopet ponudila prilika, da se je odzvala povabilu dveh tet v mestu. Ti sta stanovali skupaj, živeli skromno ob pokojnini, ki jo je imela ena kot vdova nižjega uradnika, in ob stanarini, ki so jima jo plačevali podnajemniki treh sobic v njiju stanovanju. Bili so navadno iz krogov, v katerih se poedinci hitro menjavajo. Sedaj je stanoval tam trgovski potnik, ki je bil malo doma, zaseben zemljemerec in končno odvetniški pisar, izgubljen študent, ki je imel, kakor je sam dejal, vse študije, samo izpitov še ne.
Evfemijini teti sta Časih te svoje gospode povabili na večerjo; sami sta kaj skuhali ali spekli, gospodje pa so naročili pivo in vino. Taki večeri so bili davkarjevim gospodičnam veselje, kakršno so si sploh mogle misliti. Nebrižni in veseli, frivolni in premnogokrat tudi podli ton, ki je vladal tu, je družbi ugajal in glede na izobrazbo teh ljudi tudi ni moglo biti drugače.
Ko je Evfemija nekoč ob taki večeiji prodala vse zanimive novosti o grobeljskem sodniku in njega Ančki ter naslikala adjunkta Pavla, kako se sprehaja pod sodnikovim stanovanjem, ali pa celo spremlja Ančko domov, se je tam tudi p porodila - sicer ne več nova, vendar pa vedno priljubljena ^ £ misel, da bi anonimno obvestili slepega in gluhega Vrb an oj a ^ * o tem, kar govore ljudje. Redakcijo je prevzel odvetniški ^ ^ pisar, kaligrafsko izvršitev zemljemerec, ekspedicijo po ka- h. kem oddaljenem poštnem uradu pa trgovski potnik; teti in Evfemija pa so si mele roke in kričale: „Oh, ali bo to dobro! Kako bo dobro!“ -
Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, prišedši v pisarno, odpiral pisma, ki mu jih je bil ravnokar prinesel sluga s pošte. Bila so zgolj uradna, in ta je metal na kup, veleč slugi, naj jih odpravi zapisnikarju. Potem seže po časnikih, a tu leži pod zavitkom dnevnika še drobno pisemce. Naslov je njegov, napisan pa s tisto lepo okroglo pisavo, kakršno rabijo tehniki na svojih načrtih.
Vrbanoj pogleda najprej v časopis, kaj poročajo zadnji brzojavi, potem prečita prvi stavek uvodnega članka, nato p šele seže po pismo.	^
*
S
s
n
I
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
RAZPISUJE prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Osnovne šole Vinica pri Črnomlju
Pogoji: U, PRU, P s strokovnim izpitom in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralno-politične kvalitete za vzgojno-pedagoško dela
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Sob Črnomelj.
^■llltllllllllllllllinillllllllMIIIIIIM
I
2
Sosed*..Strehe> pa Je M i,Ina °t°koma * vy ki je sedel j *S,0rn- Pogledala
de«ovem Prepozna,a « vem previdnem
!<ja; Zayeda nevar-*aJedla v srce
83.
Kaj bo storila Junitau? — je premišljevala. Indijanka jo je prišla reševat nedvomno samo iz čistega prijateljstva do nje same, a kako se bo vedla do Velike Kače in Stezosledca in očeta ter njegovih vojakov? Kako se bo znašla med njimi, na strani sovražnikov svojega rodu? A šlo je predvsem za varnost njenih ljudi in Mabel je sprevidela, da mora hitro ukrepati.
84.
Poslala je Junitau na streho z izgovorom, naj pazi ali se ne približujejo sovražniki, rekoč da bo sama stražila spodaj. Potem je začela tiho popevati, da bi opozorila prijatelje na svojo bližino. In res se je kmalu zaslišalo tiho trkanje. Mabel je pohitela k vratom in začela s tresočo roko dvigati zapahe. Tedaj pa se je na lestvi pojavila razburjena Junitau.
5		
mmmm m mm C		
3	L	1
KJ		
novoles
Komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti strokovnih služb — oddelek v Krškem TOZD Tovarna drobnega pohištva v Straži
vabita k sodelovanju
DELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG - ZA ODDELEK V KRŠKEM: SALDAKONTIST
pod pogjem, da ima dokončano srednjo strokovno šolo ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje navedenih del in nalog in do 4 leta delovnih izkušenj
-ZA TOZD TDP V STRA2I: STRUGAR
pod pogojem, da ima poklicno šolo strugarske smeri, odslužen vojaški rok, zaželene so delovne izkušnje iz strugarskih del
Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po razglasu na naslov
„NOVOLES", lesni kombinat 68351 STRAŽA Kadrovski oddelek
POTA
m stji?
Romski obračun na Glavnem trgu
Zaradi starih obračunov je Bojan Brajdič streljal na Ignaca Brajdiča - Pištolo mu je dala v roke Cvetka Tudija — Krogla na srečo zgrešila prodajalki
Sredi avgusta 1976 je na Glavnem trgu v Novem mestu odjeknil strel, zaradi katerega bo moral 21-letni Bojan Brajdič iz Šmihela pri Novem mestu za zapahe. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je mladega Roma zaradi poskusa uboja obsodil na 2 leti in 4 mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Bilo je nekaj čez eno popol- gača”, je Bojanu Brajdiču, kije
■
«
f
i
i
0
S
I	dežurni 9f	>
I	vročaj	0
OB OBRAČALNIK — Med prvomajskimi prazniki je izginil izpod kozolca Amalije Pevc v Zagorici pri VeL Gabru traktorski obračalnik. Vreden je 8.000 din.
IZ LJUBLJANE V ČRNOMELJ - Pred dnevi so črnomaljski miličniki pridržali do iztrenitve 3 3-letnega Ljubljančana Ibrahima Maziča, ki se je znašel v Črnomlju. Nabral se gaje že dopoldne, potem pa v Rojčevi gostilni razgrajal in zmerjal natakarico.
IZZIVAL GOSTE - Metliški miličniki so 8. maja pridržali do iztrez-nitve 25-letnega Boža Brčino iz Črnomlja, kije razgrajal v Lozinško-vi gostilni. Goste je nagovarjal k pretepu.
UBOGA STEKLENINA - Istega dne so imeli delo tudi novomeški miličniki, ki so se v Kolodvorski restavraciji srečali z 31-letnim Hasanom Begovičem iz Novega mesta. Razbijal je steklenino. Begovič je prespal v Jerebovi 1, kjer je priložnost za razbijanje stekla komajda še merljiva.
PRETEP V BREŽICAH - V petek popoldne so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve 31-letnega Janeza Lapuha iz Črnca, ker se je v brežiški kolodvorski restavraciji pretepal in razgrajal.
OB OBLEKO - Darku Konjeviču iz Slavonskega Broda, ki je parkiral avto v noči na nedeljo pred motelom v Čatežu, je nekdo odnesel za več kot 2.000 din oblačil.
SMRT MED DREVESOMA
Martin Žnideršič (25 let) iz Sevnice se je 9. maja zvečer peljal s „hroščem“ od Planine proti Sevnici. Pri Orešju je prehitro zapeljal v ovinek, avto je zanedo s ceste, s prednjim delom je trčil v drevo, se odbil in z bokom treščil še v drevo, ki raste nekoliko naprej. Voznik je bil takoj mrtev.
dne. Bojan Brajdič je prišel z „ženo” Cvetko Tudija in mamo Zoro kupovat v Mercatoijevo blagovnico na novomeškem Glavnem trgu uro in fotoaparat. Ko so izbirali, je prišel v trgovino mladoletni Džoni Brajdič in Bojanu rekel, da ga pred trgovino čakajo Ignac Brajdič-Red-žo, Marko Hudorovac in dva Matjana Brulca, starejši in mlajši. Nameravajo da ga pretepsti.
Ko je Bojan Brajdič to slišal, je prebledel, prodajalko, ki mu je stregla, je vprašal, kje prodajajo nože. Ko je zvedel, da v gornjem nadstropju, je stekel tja in si kupil kuhinjski nož. Z njim se je vrnil v pritličje, kjer sta ga že čakala Ignac Brajdič in Marko Hudorovac. Stala sta ob steni, tako da sta imela pregled. Po izjavah nepristranskih prič nista imela ničesar v rokah. Bojan Brajdič se je z nožem pognal proti Romoma in izzival predvsem Ignaca Brajdiča. Bilo je vpitja in tudi fizičnega obračunavanja. Nemočna prodajalka je poklicala na pomoč kolega, ki mu je romski klobčič uspelo spraviti pred trgovino.
Najprej je šel ven Bojan Brajdič, znašel se je pred obema Brulcema. Dejstvo je, da je Bojan Brajdič tedaj izgubil ravnokar kupljeni nož. Ostrino je pobral s tal Matjan Brulc starejši. Čez cesto, pri trgovini „Po-
SREČAL ŽEPARJA
V nedeljo dopoldne je 60-letni Stanislav Skube iz Petrove vasi v Črnomlju vstopal v avtobus. Mimo se je prismukal žepar in Skubeta olajšal za denarnico, v kateri je bilo 450 din. Na Dolenjskem je zadnje čase večje zanimanje za tuje denarnice.
ZAGORELO MED STIROPOROM
V ponedeljek ob 15.30 je začelo goreti v priročnem skladišču na gradbišču centra srednjih šol v Črnomlju. Zagorelo je med ploščami stiropora, ki so bile zložene na tleh. Plamen se je razširil na obleko delavcev in skladišče. Zgorelo je 60 kvadratnih metrov tapet, 5 električnih prenosnih luči, več parov čevljev, 10 plošč stiropora, v oblekah je bilo tudi za okoli 3.000 din gotovine. Skupaj je škode za 50.000 din. Požar so pogasili delavci sami, vzrok nesreče še iščejo.
ostal brez noža, njegova „žena” Cvetka Tudija dala v roke pištolo. Bojan je pomeril proti Ignacu Brajdiču in pritisnil na petelina.
Ko je Marjan Brulc starejši videl napeijeno pištolo, je prisebno potegnil Ignaca Brajdiča za rokav. Tako je krogla Ignaca za las zgrešila in zadela steklo izložbenega okna prodajalne „Pogača”, ga prebila in udarila v steno za prodajalnim pultom. Tam sta bili prodajalki Jožica Cesar in Milena Grahar. Srečno naključje je hotelo, da ju krogla ni zadela.
Bojan Brajdič je streljal na Ignaca Brajdiča z razdalje treh metrov. Med obravnavo se je izkazalo, da ga je hotel ubiti zaradi starih razprtij, šlo je torq
za poskus uboja. Začelo naj bi se, ko je Bojan Brajdič nekoč pretepel Marjana Brulca mlajšega-
Brajdič je očitano mu dejanje delno priznal, kar mu je senat štel v olajšavo. V dobro so mu sodniki šteli tudi dejstvo, da še ni bil kaznovan.
Obtožnica je bila vložena tudi zoper Maijana Brulca starejšega, češ da je med prerivanjem z Bojanom Brajdičem zgrabil za izvijač in kuhinjski nož, Ignaca Brajdiča-Redža, ki je potegnil lovski nož, in Cvetko Tudija, ki je pištolo najprej naperila proti Ignacu Brajdiču in Marjanu Brulcu, nato pa jo izročila Bojanu Brajdiču, ki je streljal. Vsi trije so bili obtoženi, da so med pretepom nekoga ogrožali z orožjem.
Zaradi zastaranosti trojke niso obsodili. Še vedno velja vsaj tisti del pregovora, ki pravi, da sodni mlini počasi meljejo.
M.B.
.r
Nad dežurnega inženirja
Franc Jenič je v tovarno avtomobilov vnesel alkohol — V IMV je uhajanje z dela in popivanje velik problem
Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da se je Franc Jenič iz Velikih Brusnic neupravičeno pritoži zoper sklep o prenehanju delovnega razmeija, ki mu ga je zaradi uživanja alkohola med delom in fizičnega obračunavanja izrekel odbor za ugotavljanje kršitev pri novomeški IMV-TOZD Tovarna avtomobilov.
NOV PAPIR NA ODPAD — Alojz Sintič z Radne je v četrtek dopoldne peljal tovornjak s priklopnikom od Radeč proti Krškemu. Ko je pripeljal na most čez Mimo pri Boštanju, je na prednjem desnem kolesu tovornjaka razneslo gumo. Vozilo je zaneslo v desno, podrlo je betonsko mostno ograjo v dolžini 8 metrov, nato pa dreelo še 40 metrov po bankini. Končalo seje v jarku: tovornjak na boku, priklopnik pa na strehi. Na vozilu je bilo 21 ton novega papiija, ki je zdaj primeren samo še za predelavo. Škode je za 300.000 din. Tudi nepotiskan papir ni zastonj! (Foto: A. Železnik)
Jenič je trdil, da ni res, da je bil na delu vinjen in da ni fizično obračunal z dežurnim delavcem. Poudarjal je, da ni o njegovi krivdi nobenega dokaza, oziroma da ti dokazi niso bili izvedeni na disciplinski obravnavi. Ko je o sklepu odbora razpravljal delavski svet, je Jenič predlagal zaslišanje še nekaterih prič. Temu predlogu da niso ugodili in zato je, po njegovem mnenju, dejansko stanje ostalo neraziskano. Nadalje tudi da ni nobenega dokaza o vinjenosti.
Predstavniki tovarne avtomobilov pa so nasprotno trdili, da je Jeni-čeva krivda v celoti dokazana. Jenič da je bil avgusta lani po vrnitvi s plinske postaje alkoholiziran, s sodelavcem sta imela pri sebi tudi pijačo. Vnesla sta jo v tovarno. Ko mu je dežurni inženir hotel vzeti steklenico, gaje Franc Jenič zgrabil in porinil v kontejner. Gre torej za hujšo kršitev delovne dolžnosti. Je-niča zaradi vinjenosti niso obravnavali prvič.
Sodišče je menilo, da je bil disciplinski postopek zoper Jeniča izpeljan pravilno in zakonito. V zapisniku z delavskega sveta izrecno stoji, da ni imel Jenič nobenih
Na progi niti kaplje alkohola
Na železnic; velja pravilo, da ne sme alkoskop, ki ga je napihnil njen delavec, pozeleneti niti za noht - Adolf Lukek tega ni upošteval
Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da Adolf Lukek z Rakovnika pri Šentmpertu ni imel prav, ko se je pritožil na odločbo disciplinske komisiie ŽTP Ljubljana-TOZD Prometna sekcija Novo mesto. Odločba, ki jo je potrdil tudi delavski svet, je
Lukeku zaradi pijanosti razmere.
Lukek je trdil, da ni bil pod vplivom alkohola, saj o tem ni trdnega dokaza. Alkoskop je sicer res pozelenel čez polovico, vendar pa da nikjer ne piše, koliko alkohola ima lahko v krvi transportni delavec na železnici. Poleg tega je Lukek menil, da disciplinska komisija in delavski svet ob izključitvi nista upoštevala številnih olajševalnih okoliščin. Med drugim se Lukek boji stanovati doma, ker ga žena in sin tepeta. Prav zaradi tega tudi ni pristal na zdravljenje v Škofljici.
Predstavniki Prometne sekcije pa so nasprotno trdih, da je Lukek nepoboljšljiv, saj so mu zaradi vinjenosti že enkrat izrekli pogojno odpoved. Zdaj pa se ga Je napil prav v pogojni dobi. Še prej je bil zaradi pijančevanja na delu velikokrat opominjan.
Sodišče je ugotovilo, daje bil disciplinski postopek zoper Adolfa Lukeka izpeljan pravil-
na delovnem mestu ukinila delovno
no. Dovolj raziskano da je tudi dejansko stanje, zaključek, da je bil Lukek septembra lani na delu pod vplivom alkohola, je po mnenju sodišča utemeljen. Lukek nima prav, ko meni, da alkoskop na železnici ni dokazno sredstvo. Eno od navodil celo trdi, da lahko odgovorna oseba preveri z alkoskopom vsakega delavca, ki sodeluje v železniškem prometu. Tudi tistega, ki ne kaže nobenih zunanjih znakov pijanosti. Po sklepu delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljane je delavec pod vplivom alkohola pri ..vsakršni reakciji v reagensu alkoskopa", kar pomeni, da lahko štejejo za vinjenega celo delavca, ki je napihal zeleno manj od polovice.
PRETEP V KAND1J1 - Novomeški miličniki so 7. maja spravili za zapahe Štefana M. iz Novega mesta, ki se je pretepal v hotelu Kandija.
Sodišče je upoštevalo tudi, da je bil Adolf Lukek zaradi vinjenosti na delu že kaznovan. To pomeni, daje nepoboljšljivo in pretirano vdan pijači. Tak pa seveda ne more in tudi ne sme delati pri železnici, saj ogroža sebe, druge in premoženje.
pripomb. Predlog o zaslišanju novih prič ni nikjer zapisan. Sodišče ni imelo pripomb tudi glede ugotavljanja dejanskega stanja. Senat po zaslišanju prič veijame, daje bil Jenič na delovnem mestu res pijan, da je res s sodelavcem vnesel v tovarno alkohol in da je res fizično napadel dežurnega inženirja.
Poleg tega je seveda razumljivo, da je vnašanje alkoholnih pijač in fizično obračunavanje na delovnem mestu v IMV prepovedana Sodišče je bilo mnenja, da velja za pitje na delovnem mestu in vnašanje alkohola izrekati najstrožje disciplinske ukrepe že zaradi vzgojnega vpliva na druge delavce IMV. Skoraj splošno je znano, da je v tej delovni organizaciji uhajanje iz tovarne in pitje med delovnim časom velik problem, ki ga je mogoče rešiti samo z najstrožjimi kaznimi.
NOŽ SREDI NOVEGA MESTA
V soboto zvečer je hotel Kandijo obiskal Šaban Skrelj iz Jedinščice. Ker mu niso hoteli postreči, razpoložen je bil zelo rožnato, je začel groziti z nožem. Rešilo ga to ni, natakar je poklical miličnike, ki so razgrajača spravili na hladno.
PADEL Z BALKONA
V ponedeljek se je med dopoldansko izmeno ponesrečil pri delu 18-letni Vlado Novkovič, delavec Novograda iz Novega mesta. Novo-grad gradi v Šentjerneju stanovanjski blok. Novkovič je s sodelavcem od-stranjal varnostno ograjo na balkonu v drugem nadstropju. Na robu balkona se je nerodno prestopil in padel 6 metrov globoko. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Tuj avto priročna trafika?
Ugotavljajo, zakaj naj bi osumljena imela toliko avtomobilskih sprejemnikov in tako malo avtomobilov
V Novem mestu so 8. maja priprli 20-letnega Miroslava Popova iz Dobratiča pri Skender Vakufu in 19-letnega Sulejmana Kadriba-šiča iz Novega mesta, ki sta osumljena več vlomov v osebne avtomobile.
V sobi Sulejmana Kadribaši-ča so našli več avtomobilskih radioaparatov, kasetofonov in kaset. Vsaj na začetku preiskave sta fanta priznala, da sta nekaj tega blaga tudi že prodala.
Miličniki so Popova in Kadri-bašiča zalotili pri vlomu v osebni avto na Glavnem trgu v Novem mestu. Fanta sta se izgovarjala, da sta vlomila zato,
ker jima je zmanjkalo cigaret, ki jih v Novem mestu ob pozni uri ni mogoče kupiti. Čeprav se ne ve, do katere ure so trafike odprte v Skender Vakufu, se je izgovor že v začetku izkazal za praznega. V Kadribašičevi sobi so namreč našli pravo glasbeno skladišče. Zdaj ugotavljajo, zakaj bi imela dva človeka toliko avtomobilskih sprejemnikov in tako malo avtomobilov.
EL V AVTU - V Stranski vasi pri Žužemberku je 9. maja ■ pogorela baraka, v kateri je z družino stanoval 37-Ietni Boris
ZGOREL zvečer|
Brajdič. Ob baraki je bil parkiran fiat-850, ki ga je ogenj tudi zajel. V avtomobilu so našli ostanke Borisa Brajdiča, medtem ko so se dmgi člani družine pred ognjem pravočasno rešili iz barake. Vzrok požara še ni pojasnjen. (Foto: J. Pavlin)
NEPRIMERNA HITROST -Maijan Gregorčič iz Stranske vasi se je 7. maja zjutraj peljal z mopedom od Šmihela proti Birčni vasi. Pred škrjančami je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in padel. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
NEPREVIDNA KOLESARKA -Ivan Glušič iz Pesja pri Velenju je 9. maja popoldne vozil osebni avto od Krškega proti Radečam. Pri Boštanju je pri Novem mostu čez Savo dohitel kolesarko Danico Kurnik z Loga in jo začel prehitevati. Tedaj je Kurnikova nenadoma zavila v levo proti Boštanju, ne da bi prej pokazala, kam namerava. Glušič je zadel v kolo in kolesarko zbil na tla. Kurnikovo so odpeljali v brežiško bolnišnico.
NI PRIŠEL ČEZ CESTO - Jože Murn (67 let) z Rdečega kala je v soboto zvečer stopal po parkirišču
NATAKARICA JE MORALA POPUSTITI
Poročali smo, da je 33-letni Ljubljančan Ibrahim Mazič 7. maja v Črnomlju zaradi pijanosti končal za zapahi. Dva dni kasneje je tovrstna nagnjenja obnovil, v gostišču Rog v Črnomlju je popil več brizgancev. Ko je bilo treba plačati, je začel Mazič razgrajati, natakarica je morala popustiti in zbežati iz gostišča. Za Mazičevo pomiritev so poskrbeli miličniki, nekaj pa bo dodal tudi sodnik za prekrške.
pri motelu na Čatežu. Odločil se )e’ da bo šel na drugo stran ceste. Ko j6 bil na cestišču, je iz ljubljanski smeri pripeljal mimo z osebnin* avtom Asim Hukič iz Travnika ga zbil na tla. Murna so moral* odpeljati v novomeško bolnišnico-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Novomeščan, ki redi v Novem mestu konje, nekoliko Pa tudi zajce, je ugotovil, da mu j® nekdo iz zajčnice ob Krki ukradel 3 zajce. V čigavem loncu so končali, ugotavljajo miličniki.
• Pred dnevi so novomeški varuhi zakonitosti prenočili dva potepuha. Zadeva ne bi bila zanimiva, če ne bi oba skupaj štela blizu 120 zim, kar je z8 spomladanske zmrzali kar lepa starost. Dneve pred začasnim odvzemom svobode sta klateža prebila v zapuščenem hlevu poo Kapitljem.
• S trosilca gnoja, kije stal v Artičah, je nekdo snel pogonsko os. Nekoč so rekli, da tatu naf^ di prilika, danes pa je »prilika pomanjkanje rezervnih delov.
• Peter Grujičič iz Zemun* je v soboto zvečer parkiral oseb' ni avto pred motelom Putnik v Trebnjem. Med tem, ko r Zemunčan s sopotniki večerjaj-so iz avta izginili zavoji z obla^1' li, ki jih je družba nakupila v Trstu. Cunj je bilo za 12.000 dl*1 S tatovi je izginilo tudi potrdilo o plačilu carine'
GETRTK0V INTERVJU
Še vedno dan prekratek
Albinca Ferbežar, dobitnica občinskega priznanja OF, kljub upokojitvi ne ve, kaj je dolg čas
drugačen. Bi povedali nekaj spominov iz tistih časov?
,.Najteže je bilo takoj po vojni, saj je znano, da so med NOB nekateri aktivisti na svojo roko obljubljali
Pred petimi leti upokojena načelnica občinske davčne uprave Albinca Febežar iz Novega mesta izhaja iz generacije, ki ji je vojna onemogočila brezskrbno mladost. Vse od maja 1942, ko kmetom, da po vojni davkov je postala aktivistka, je osta- sploh ne bo. Tako je bila < ► la pravzaprav ista: vajena	nekako	do leta 1950 davčna
trdega dela, pri katerem ne	odmera	po oceni. Pravična
‘	bila,	če je bila komisija
gledaš na uro in ne na osebno počutje. Sprejeto nalogo je vajena opraviti za vsako ceno. Tovarišica Albinca je bila več let posebnost ne samo v novomeški občini, ampak v slovenskem merilu, saj je bila nekaj časa edina, potem pa med redkimi ženskami, ki so opravljale dolžnost načelnika davkarije.
Nikdar nisem imela težav pri stikih z ljudmi, ker
SINDIKAT PREDLAGA ENOTNOST V IZPLAČILIH
V petek, 18. maja, bo v Novem mestu zasedal Občinski svet Zveze sindikatov, ki bo med drugim obravnaval priporočila občinskih sindikatov glede določanja pogojev, osnov in meril za izplačila iz skladov skupne porabe ali iz materialnih stroškov. Predlagajo, naj bi načela o izplačilih bila enotna vse delovne organizacije v občini. Več bomo o tem poročali prihodnjič.
Albina Ferbežar
?em imela bogate izkušnje še |z časa aktivističnega dela in a prvih povojnih let, ko sem bila tajnica krajevnega ljudskega odbora v Šentjerneju. Od leta 1948 pa sem nepre-kinjeno službovala v Novem mestu na davkariji, čeprav sprva na okraju, potem v občinski upravi. Začela sem kot davčna izteijevalka, kar ni bil niti najmanj prijeten posel, vendar takrat nihče ni vprašal, če mi je všeč ali ne. Potrebno je bilo in svojo nalogo sem opravljala po iših močeh.”
Danes si težko predstavljamo, kako je bilo uslužbencem davčne uprave težko prva leta, ko je bil davčni sistem popolnoma
;; naj
je
pravična, sicer pa ne. Za kataster se takrat sploh ni nihče zanimal, ker ni bil. urejen. Veliko več reda in lažja odmera je bila z uvedbo katastra, po drugi strani pa je bilo s tem trenutkom na davčni upravi več dela, ni pa bilo kadrov. Vse pa je bilo narejeno pravočasno, z največjo odgovornostjo in brez plačanih nadur. Šde nekaj let pred upokojitvijo sem dočakala, da so bile \ nadure plačane.”	<
- Dolga leta ste bili sredi | vsega družbenopolitičnega < dogajanja in na odgovornem 1 mestu. Kako ste se počutili ob upokojitvi? Vam ni dolg ! čas?
„Tega sploh ne poznam-Ker prejšnja leta nisem imela nikdar dovolj časa za družino in dom, sem se temu začela zdaj z veseljem posvečati. Takoj sem se začela ukvarjati z ročnimi deli. Odkar sem upokojena, sem naredila že kakih 16 gobelinov, gojim rože, urejam vrt. Dan je še vedno zame prekratek. Tudi se prav nič ne počutim odrezana od javnega življenja, ker sem še vedno aktivna v borčevskih organizacijah, sem delegatka v krajevni skupnosti. Saj skoro ne mine dan, da ne bi šla na kak sestanek.”
Tovarišica Albinca tudi ni med tistimi upokojenci, ki bi se pritoževali. „Meni ne manjka prav nič,” skromno pravi, „ždeti mi je samo zdravja.”
R. BAČER
KDOR MALO IMA, NAJRAJE DA! - Predsedniki razrednih skupnosti iz osnovne šole Prevole so takole ugotavljali, koliko so v treh dneh zbrali za mlade, prizadete ob potresu v pobrateni občini Hercegnovi. Na šoli je vsega 126 otrok; okrog 30 je večjih in ti so v glavnem zbrali 3.300 dinaijev. Po vaseh pa so otroci zbrali še dodatnih 4.400 din. Skupni prispevek, zbran v tem najrevnejšem predelu občine - 7.687 din - je lahko za zgled. (Foto: R. Bačer)
Soglasno in brez pripomb
Orehov ne bo
Okrog Uršnih sel mraz opalil orehe in del vinogradov
Novomeška občinska skupščina je s tajnim glasovanjem soglasno izvolila za predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja-Rudija, novomeškega častnega občana
9. maja so delegati vseh treh zborov novomeške občinske skupščine zasedali skupno in v prvem delu seje opravili tudi nadomestne volitve. Vseh 93 navzočih delegatov je soglasno izvolilo Viktorja Avblja za predsednika predsedstva SRS, Boštjana Markiča pa za člana tega organa. Tudi v nadaljevanju seje k predloženim gradivom sploh ni bilo pripomb.
Ko so obravnavali poročilo pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela, so delegati podprli stališče izvršnega sveta, da je v teh dveh kolektivih toliko dela, da je nujna kadrovska okrepitev. Menijo, da bi moral do začetka novega leta začeti z delom vsaj še en sodnik na sodišču združenega dela in da potrebuje pravobranilec samoupravljanja čim-prej pomočnika ali namestnika. Hkrati priporočajo ostalim občinskim skupščinam, za katere pravobranilec samoupravljanja posluje, naj razmislijo o možnostih, da bi tako službo uvedle zase.
Delegati so tudi menili, da je predloženo gradivo o družbenih
svetih ustrezen osnutek za javno razpravo, ki bo trajala do konca maja. Izglasovan je bil odlok o podelitvi domicila 15. diviziji, ld je od ustanovitve do osvoboditve delila dobro in slabo s prebivalstvom Dolenjske, pogosta pa so tudi srečanja v zadnjih letih, saj ima več brigad
te divizije že domicile v posameznih občinah tega območja.
Predlagali so, naj bi listino o podelitvi domicila (vseh dolenjskih občin) izročili na slavju, ki je predvideno 22. julija v Pod-šumberku, kjer je padel prvi komandant Dragan Jevtič.
Manj, toda bolj smotrno
V novomeški občini predlagajo 6 družbenih svetov
Pri ustanavljanju družbenih svetov gre zlasti paziti, da ne bi več vsi razpravljali .o vsem, ampak da bi posamezna področja dela ali problematiko poglobljeno obravnavali samo v enem krogu, kjer pa naj bi bili zajeti predstavniki vseh pomembnejših organizacij in institucij.
Najbrž doslej glede tega ni bilo dovolj načrtnega in smotrnega dela, saj je ugotovljeno, da deluje pri občinski skupščini, izvršnem svetu in v občinskih družbenopolitičnih organizaci-
Nadaljevati, kar je začeto
Reorganizacija zdravstvenih služb se nadaljuje, obljubljajo pa novi zdravstveni dom do občinskega praznika
Obnovi sledi kakovost
na,
'9a v Soteski je obnovlje-nočno delo je ukinjeno
• 0 Požaru, ki je pred poldrugim t	Novolesovo	žago v So-
ob ’ ^ P05*0?!6 z napravami vred novljeno, proizvodnja pa poteka, sodobnejši način in v boljših J®Bojih. Ukinili so lahko nekatera šč	dela,	ker	jih	nadome-
alo s stroji, prav tako od nedavne-°a v tem kolektivu ni več nočnega dar1 trajal° od jeseni 1976 leta Ue. Prav tako ni več nadurnega
ea ob prostih sobotah in celo nedeljah.
kolektiv je sproščeno zadihal in se s**e usmerja v kvaliteto dela. Z °vim sodobnim strojem razžagajo sak dan okrog 40 kubikov lesa, jnenijo pa, da je to šele začetek, ker ® P° odpravi zagonskih težav pred-na mnogo večja proizvodnja.
številnih naročil po raire-žao T3 ?a nameravaj° uvesti tudi na “Samici dvoizmensko delo, kar do-slei ni bil običaj.
»KRKA KUPUJE 47 STANOVANJ
V kolektivu tovarne „Krka” je anovanjska problematika precej P=teča, čeravno vsa leta precej sred-ev dajejo za nakup ali gradnjo anovanj y |etošnjem jetu bodo PUi 47 novih stanovanj. Računajo Ce stanovanj v novih blokih na s*i herojev za prosilce z redne kur °Stne 'estv*ce> 10 stanovanj bo nieP h za nujne primere v letoš-rc-m *efu, 9 stanovanj pa za izjemno t ,(!Vanie stanovanjskih težav v prebilo C*Ve*1 k***1' ko stanovanj ni možno kupiti. Stanovanja se °nia že gradijo, vendar bodo vse-
IMV:
DVE IZMENI PO 12 UR
Za nove prikolice, ki ljudem brez strehe v Črnogorskem primoiju nadomeščajo streho, so v proizvodnih tozdih IMV uvedli delo v dveh izmenah po 12 ur. Ta ukrep je veljal od 20. aprila do 5. maja, delali pa so tudi med prvomajskimi prostimi dnevi, izvzemši samo 1. maj. V tem času so naredili okrog 1.000 prikolic za Črno goro. Šlo je za dodaten napor kolektiva ob zavesti, da morajo uresničiti tudi dobave za poslovne partneije, s katerimi so bile že prej sklenjene pogodbe.
Za tremi dolenjskimi občinami je pred kratkim dala soglasje k reorganizaciji zdravstvene službe tudi novomeška občinska skupščina, kar je pogoj za registracijo novega Zdravstvenega centra.
Pisali smo že, da so na referendumu zaposleni v zdravstvu novomeške regije odločili, da prenehajo samostojno poslovati združeni Zdravstveni dom Novo mesto, Splošna bolnišnica, Zavod za socialno medicino in higieno in Zdravstveni center kot sestavljena organizacija združenega dela. Po novem je Zdravstveni center delovna organizacija, v katero se združujejo kot tozdi novomeška bolnišnica, zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto ter zdravstveni domovi Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Reorganizacija v zdravstvu pa s tem še ni končana, saj so v teku postopki za ustanovitev novih tozdov, in sicer zobozdravstva,
osnovnega zdravstva v Novem mestu, operativnih medicinskih strok, intemističnih strok ter tozda za zdravstveno varstvo družine in morda še kateri
Celotna zdravstvena služba v Novem mestu pa naj bi po upih občanov in zaposlenih v tej dejavnosti zaživela na sodoben način za letošnji občinski praznik, ko bo po izjavah in obljubah izvajalcev del odprt novi zdravstveni dom v Kandi-ji. Za zdaj gradbincem lahko verjamemo, saj jih je na gradbišču videti celo ob sobotah in nedeljah.
Vse, kar zadeva reogranizacijo zdravstva, je za občane zelo pomembno, vendar se večina v to ne poglablja. Za občana in bolnika je predvsem važno, da je deležen kvalitetnih zdravstvenih storitev v čim krajšem času in čim ceneje. K temu cilju pa je usmerjena vsa zdravstvena preobrazba in tudi gradnja novega zdravstvenega doma.
jah (brez samoupravnih interesnih skupnosti) kar 13 koordinacijskih odborov, 8 svetov, 49 komisij, 2 odbora, 2 sekciji, 4 centri in 1 žirija. To je vrsta organov, katerih delovna področja se večkrat med seboj pokrivajo.
V javni razpravi o družbenih svetih, ki bo trajala do konca maja, gre dobro pretehtati vse možnosti, da bi v bodoče našli najbolj ustrezne rešitve glede racionalnega, hkrati pa poglobljenega razpravljanja.
Družbeni sveti namreč niso nikakršen dodatek delegatskemu sistemu, kakor skušajo nekateri napačno razlagati, marveč so del tega sistema, neke vrste partnerski organ. Člani teh svetov ne bodo posamezniki (razen če gre za znanost), ampak družbene organizacije. Ne bodo sprejemali odločitev, marveč bodo dajali predloge, ki bodo skrbno proučeni. Navaditi pa se bodo morali, da bodo družbeni sveti mesto, kjer bodo prišla do izraza različna mnenja. Boj mnenj pa naj privede k najboljšim rešitvam.
„Glejte, kako je od daleč v vasi videti črna drevesa, kot bi pogorela. Pa ni bil ogenj, ampak pozeba. Tako je žalostno dejal Matija Mavsar, invalidski upoko-enec z Uršnih sel. Predel, ki je znan po orehih, bo letos brez letine.
Kmetje in vinogradniki, med katerimi so tudi vikendarji, pa so
zaskrbljeni tudi zavoljo trtja. Po prvih ocenah je na Lubenski gori, posebno v Makotah, pozeb-la večina žlahtne trte, medtem ko se je trdovratna šmarnica obdržala.
„Poznam vaščana, ki ima zasajenih čez 2000 žlahtnih trt, pa ne bo imel kaj trgati,” je povedal Mavsar. V nekaterih predelih je slana pokosila vse, drugod maiy, ponekod pa prav nič. Ljudje uršenskega konca pa so prizadeti toliko bolj, ker je letos orehe vzelo že tretjič zapored in ker tudi niso zavarovani proti tovrstnim tegobam.
L	*
Matija Mavsar: „Že tretje leto pri nas ne bo orehov sadnemu drevju pa mraz za zdaj še ni škodil.”
Dopoldne so Uršna sela okoliški zaselki kot izumrli! Tu in tam vidiš starejšo žensko ali moškega brkljati okrog hiše, mladi pa so vsi v službah. Popoldne vasi ožive. Cim pridejo ljudje z dela, se zapodijo na njive ali v vinograde. Vsak ima kos zemlje, na kateri pušča žulje in zno. če se izplača ali ne.
R. B
Novomeška kronika
■'35/K*
•jiV;
a večinoma sredi leta 1980.
NOVA OBVOZNICA PRI BRODU - Da ni ostalo le pri načrtih, dokazuje tale posnetek. Nova cesta, ki vodi izpod železniškega mosta v Kandiji mimo stadiona, je izpeljana skozi Irčo vas in se na koncu Broda priključi stari cesti proti Dol. Toplicam. Obvoznica je v makadamski izvedbi že gotova, čaka pa asfalt. (Foto: R. Bačer)
GLASUJMO ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
V nedeljo, 20. maja, bomo od 7. do 19. ure vsi občani (tudi zaposleni) glasovali za krajevni samoprispevek na običajnih glasovalnih mestih v naslednjih krajevnih skupnostih:
Bela ceikev, Birčna vas, Bučna vas, Dol. Toplice, Gabije, Mali Slatnik, Orehovica, Otočec, Prečna, Stopiče, Šentjernej, Škocjan, Šmaijeta, Uišna sela, Žužemberk in v vseh 11 krajevnih skupnostih na območju Novega mesta.
Glasovali bomo za samoprispevek v korist programov posameznih krajevnih skupnosti in tako prispevali k hitrejši in lepši urejenosti naselij.
KAKŠNA RAZLIKA! - Cene v Ljubljani in Novem mestu se ne razlikujejo le na tržnici, ampak tudi v trgovinah. Pred dnevi je občan v Ljubljani plačal enak daljnogled 80 din ceneje, kot bi zanj odštel v novomeški Dolenjkini trgovini. Račune je prinesel v uredništvo za dokaz.
GOLOB V IZLOŽBI - Malo smeha, malo nevšečnosti je prejšnjj teden povzročil golob, ki se je z Glavnega trga zapodil skoz odprta vrata Mercatorjeve trgovine „Poga-ča” in pristal v izložbi. Med čokolado je prhutal in vzbujal pozornost mimoidočih, dokler niso trgovci neljubega gosta ujeli in spustili v svobodo.
SEDEM NOVIH MEŠCANCKOV
- V minulem tednu sov novomeški porodnišnici rodile: Marija Mišjak z Mestnih njiv 10 Vesno; Irena Rodič z Zagrebške 29 - Dejana; Marica Martinčič z Zagrebške 15 -Petro; Anica Sedaj iz Segove 16 -Matjaža; Ljubinka Džordževič iz Ra-govske 10/14 - Alberta; Marija Zupančič iz Ulice like Vaštetove 3
- dečka ter Marija Dragan iz Segove 4 - Spelo.
GLAVNO SADIKI- IN SIRČKI V ponedeljek je bila na novo-
meški tržnici zelo dobra ponudba raznovrstnih sadik, posebno paradižnika in paprike, saj so celo prodajalci z juga ponujali na kupe tega blaga. Sadike so bile po 2 din. Domača kmetica pa je imela naprodaj največ sirčkov, prav tako po 2 din, pa solate po 10 din merico. Sicer je solata veljala 40 din kilogram. Pojavile so se tudi prve šmarnice, po 7 din šopek.
Ena gospa je rekla, daje tudi v Novem mestu začel nastopati „Nevidni človek”. Na zadnji občinski seji občinske skupščine so bili celo kar štiije, kajti imeli so v rokah njihova delegatska pooblastila, ko pa so jih poimensko klicali, jih v dvorani ni bilo .. .
17
DOLENJSKI UST
ITIZANOV
ODZVALO SE JE 492 PROSTOVOLJCEV
Spomladanska krvodajalska akcija je mimo. Iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti v brežiški občini se je tokrat odzvalo 492 občanov. Občinski odbor Rdečega križa računa, da bo plan tudi letos dosežen, saj so navadno jesenske akcije SC bolje obiskane.
Po planu bi moralo darovati kri 1100 občanov. Komisija za krvodajalstvo, ki jo vodi Mirko Kambič, se bo potrudila, da bo odziv zadovoljiv, hkrati pa si bo prizadevala, da se bo Rdeči križ na kar najbolj izviren način obdolžil dolgoletnim krvodajalcem za njihovo humanost.
»Dolenjski list« v vsako družino
PLES — Z nastopa folklorne skupine osnovne šole Klanjec na letošnjem majskem srečanju v Brežicah. Srečanja prirejata že tretje leto zapored kolektiva Predilnice v Klanjcu in tozda Otlica v ] Brežicah ob sodelovanju občinskih konferenc Zveze socialistične mladine. (Foto: Jožica Teppey)
Kar tri pozebe zaporedoma
Razen tega je kmetijstvo v brežiški občini letos prizadela še poplava - Bo kaj pomoči?
Spomladanske pozebe že nekaj let siromašijo kftietijstvo v brežiški občini. V nekaterih predelih so vinogradniki in sadjarji že četrtič zaporedoma ostali brez pridelka. Obdelovati in škropiti pa morajo nasade še z večjo pazljivostjo kot sicer, zato se mnogi sprašujejo, kako dolgo bodo še zmogli tako breme. Samo z davčnimi olajšavami se nikakor ne morejo postaviti na noge. V primerjavi s škodo je to le simbolično povračilo.
„Prizadeti upravičeno pričakujejo večjo družbeno pomoč, te pa jim sama občinska skupščina ne more dati,“ je dejala dipl. inž. agronomije Olga Lup-šina z oddelka za gospodarstvo, ko je odgovarjala na vprašanja o obsegu škode, nastale zaradi pozeb in poplave. Za letošnjo majsko pozebo še ni imela podatkov, ker bo komisija odšla na teren šele 21. maja. Škodo bo ocenjevala do konca meseca.
ves ribez. Edino za jabolka kaže, da bodo ostala.
— Kolikšna je bila lanska škoda v dinarjih?
— Skupna vsota je znašala 75,710.000 dinarjev, od tega 64,8 milijona v vinogradništvu in 10,8 milijona dinarjev v sadjarstvu, kar je 8,06 odst. družbenega proizvoda v občini.
ne v republiki. V Delu smo prebrali, da so nam jo obljubili v obliki semen in umetnih gnojil, medtem ko uradnega odgovora še nismo dobili. Na republiko smo se obrnili za pomoč že lani, vendar je bila odklonjena. Občinski proračun je zaradi odpisa davkov vsako leto skromnejši, ljudem se pa to malo pozna, zlasti še če upoštevamo, da so v nekaterih vinorodnih predelih že četrto leto ostali praznih rok, na primer na Vi-tovcu, na Piroškem vrhu, v Peklu ter ponekod v bizeljskem vinorodnem okolišu (Sromlje, Pišece).
J. TEPPEY
Po izjavah ljudi s pozeblih območij sklepa kmetijska referentka Lupšinova, da je največ škode na Bizeljskem. Tam je mraz prizadel iste nižinske lege kot lani, vendar je tokrat segel celo kakih 50 metrov više. Po-zebli so orehi, trta, breskve in drugo sadje, v Dečnem selu, v Globokem, na Čerini pa tudi
Letos je kmetijstvo razen pozebe prizadela tudi poplava. Napravila je za blizu 30 milijonov dinarjev škode, kar je skoraj 3 odst. od celotnega proizvoda.
BROŠURA ŠE PRED REFERENDUMOM
Glede na to, da smo v občini sami utrpeli posledice dveh pozeb v letih 1977 in 1978 in prizadetim ne moremo ponuditi več kot odpis davkov, smo zaprosili za pomoč pristojne orga-
Za ta teden je v brežiški občini napovedan izid brošure z vsemi informacijami o minulih treh referendumih ter obrazložitvijo programa četrtega referenduma, ki bo 3. junija. Tako bo dobilo vsako gospodinjstvo informacijo iz „prve roke“, s čimer bo občanom olajšano sodelovanje v razpravah po krajevnih skupnostih oziroma volilnih okoliših. V brošuri bodo vsi
odgovori na vprašanja, kaj vse je
efe-
bilo doslej napravljeno iz ref rendumskih sredstev in katere investicije si bodo občani lahko privoščili v naslednjih petih letih, ko bodo zbirali denar za ceste, šole, za zdravstvene in kulturne objekte.
ODDOLŽJTEV - Spomenik, ki so ga 29. aprila odkrili v Sromljah, so prebivalci te krajevne skupnosti posvetili 35. obletnici ustano-
vitve Kozjanskega odreda in padlim borcem s tega območja. (Foto:
' “ y)
J.Teppey)
V BREŽICAH
SMETI PRINAŠAJO IZGUBO -ekaj več kot leto dni je tega, odkar smetarska služba razširila svoj :oliš. poloč l ga je občinski odlok, predpisuje obvezno oddajanje in lvažanje sme d tudi za naselja Ca-ž, Trnje, Zakot, šentlenart, Črnec Brežino. Po'*ečan okoliš pa po-teni tudi večje stroške in to je bil da jt pristojna interesna
prometnih nesreč, ki so povzročile 21 smrtnih žrtev in 156 ranjenih. Nesreče so bile najpogostejše v aprilu, v avgustu, marcu in septembru, po dnevih pa ob sobotah, četrtkih in sredah med 14. in 16. uro, med 18. in 20. uro ter v času od opol-
i t _________«1	A MO Dronsotno
1 O, 111	1>W*	vv	»V*	*	”	r
dneva do dveh popoldne. Prometna rine J_£~ x—
^ J' j-—vj..-  --
upnost predlagala višje tarife za njtve. Smetarska služba pa kljub
r.inv« univ >mi «!*«»	j'
oku ni še v.tečena v vseh naseljih, udje se zl.isti v Brežini in Šent-lartu upinijo oddajanju smeti in ugih odpadkov, češ da imajo svoja ojišča in smetiščne jame. Zaradi (p smetarji niso dobrodošli pri itih krajanih, ki še do danes niso lpili posod za smeti. V Šentlenartu
Brežini je takih skoraj polovica.
milica bo v prihodnje še pogosteje uporabljala merilec hitrosti in strogo ukrepala proti vsakomur, ki bo vozil z neprimerno hitrostjo. /Ta je bila namreč tudi lani najpogostejši vzrok za nesreče.
NEVARNI MESECI IN DNEVI -Lani je bilo v brežiški občini 112
OPOMIN POŠTI - Občinsko sodišče v Brežicah ugotavlja, da mu nepravilno poslovanje pošte otežuje delo in da pismonoše ne vročajo vseh sodnih pisem osebno naslovljencem. Da bi se to izboljšalo, je izvršni svet pismeno opozoril tozd PTT v Krškem, naj v prihodnje poskrbi za točno dostavo.
BREŽIŠKE VESTI
VELIKO VZROKOV ZA IZGUBO
Lansko poslovno leto sta zaključili z izgubo dve delovni organizaciji v brežiški občini, Salonit Anhovo tozd Opekarna in tozd Kmetijstvo pri Agrarii. V Opekarni so sicer planirali izgubo, vendar je bila presežena za celih 82 odst.: znašala je skoraj 6,9 milijona dii aijev. Povzročili so jo pogosti zastoji v proizvodnji. Delo je stalo zaradi okvar na strojih, in ker ni bilo pri roki rezervnih delov iz uvoza, je to trajalo dlje, kot je bilo potrebno. Lanski plan proizvodnje so dosegli komaj s 65 odst. Med razloge za tak rezultat prištevajo še neizkušenost delavcev, težave zaradi vlažnega peska, nizke temperature v decembru, predvsem pa slabo prodajo v prvih devetih mesecih. Tudi s skladiščenjem izdelkov so imeli precej težav, ob vsem tem pa so se otepali še s kreditnimi bremeni.
Izgubo tozda Kmetijstvo (754 tisočakov) je povzročila pozeba v nasadih sadnega drevja, razen tega pa povečanje stroškov, pri pitanju govedi in pri hmelju. Kmetijci so krili izgubo iz lastnih skladov.
Zamisli spraviti v življenje
Izum Tesline plakete
Znani so nezavidljivi podatki o številu izumov in tehničnih izboljšav, kjer smo na repu med evropskimi državami. Prizadevanja, kako bolje izkoriščati lastno pamet, zaslužijo vso pozornost združenega dela.
Mnogo lahko storijo tudi občinske raziskovalne skupnosti. „Ni dovolj le nekaj delati, na kraju pa sprejeti odločitev o nakupu uvožene licence. Navsezadnje tudi ni tako malo kadrov, treba jih je pravilno usmerjati," poudarja predsednik izvršnega odbora raziskovalne skupnosti krške občine inž. Štefan Marjetic, tehnični vodja brestaniške elektrarne. ,,Ljudem, ki iščejo boljše rešitve, velikokrat manjka spodbude, priznati je treba, da mnogi pogrešajo osnovnega razumevanja," nadaljuje inž. Marje-tič. Odločili so se podeljevati posebno Teslino plaketo za množično inventivno dejavnost, s čimer želijo spodbuditi delavce. Plakete so naročili pri meda-ljeiju Štovičku, podeliti jih nameravajo ob prazniku krške občine. Nadaljnji korak bo ustanovitev društva izumiteljev za vse Posavje.
Med raziskovalnimi skupnostmi v večjih središčih in občinah, kot so posavske, je velika razlika. V Posavju ni znanstvenih ustanov, navsezadnje zato niti ne morejo oblikovati dvodomnih skupščin. „Kolikor pač more vsak ob svojem delu, skušamo delati teamsko, porazdelimo si naloge. Hvalevredno je, da imajo delovne organizacije, npr. Celuloza in Kovinarska, razumevanje."
Inž. Marjetič je hkrati predsednik posavskega elektrotehniškega društva. Vrsta predavanj -zajeli so širši krog strokovnjakov - je bila dobro obiskana. Tudi na ta način spodbujajo krog ljudi, zavzetih za napredek.
A. 2.
KAKŠEN BO ULOV?
SREČNO IN KMALU NA SVIDENJE V KRŠKEM! - Predsednika Tita je 10. maja na poti skozi Krško pozdravljala navdušena množica domačinov. Več tisoč delavcev iz tovarn, dijakov> učencev, prebivalcev mesta in bližnjih naselij ga je pričakalo z veliko željo, da bi kmalu obiskal Krško. To je tovariš Tito tudi obljubil, ko ga je imenu občanov med kratkim postankom pozdravil in ga povabil na obisk predsednik občinske skupščine Krško Silvo Gorenc. (Foto: Jožica Teppey)
Bolje danes kot jutri
Krajevne skupnosti naj ponudijo roko inšpekcijam
Ribniki družine Brestanica-Krško na Mačkovcih so za ribolovno sezono odprti že od 1. aprila naprej, mesec dni kasneje pa je začel obratovati tudi tamkajšnji gostinski objekt. Za ulov velja to sezono sicer nov cenik, ki pa verjetno ne bo oviral že običajno dobrega obiska. Rib je dovolj, predvsem krapov, med katerimi cenijo največje na okoli 20 kilogramov.
Medobčinski inšpektorat s sedežem v Krškem se je tokrat pismeno obrnil na krajevne skupnosti z željo po tesnejšem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju škodljivih pojavov.
Pričakovati je dober odziv, saj KS v Posavju načrtno osveščajo občane za družbeno samozaščito, na večjo pozornost dogajanju v svojem okolju. Gre predvsem za to, da bi v krajevnih skupnostih pravočasno opozorili na črne gradnje in ne šele potem, ko zgradbe stojijo in ko je rušenje edini izhod. Take pojave je najbolje preprečiti, če to ne gre, pa vsaj dovolj zgodaj ukrepati V KS zanje zvedo prej, kot jih odkrijejo inšpektorji, za katere vemo, da jih je premalo in da nimajo sprotnega pregleda nad dogajanjem na obširnem posavskem terenu.
Možnosti za sodelovanje KS z inšpekcijami so pri odkrivanju črnih vinotočev, pri prodaji neregistriranih cepljenk, pri div-
jem pripustu svinj in govedi-Predvsem v njihovem interesu j® tudi preprečevanje odlaganja smeti in odpadkov v gramoznice, gozdove in na druge kraje, kjer kvarijo okolje, onesnažujejo pitno vodo itd. Tudi za zdravje v KS še premalo skrbijo, saj marsikje uživajo okuženo vodo, ker vodovodi niso pravilno vzdrževani.
Sveti potrošnikov prepočasi oživljajo in prav KS lahko spodbudijo njihovo dejavnost. V Posavju je bilo kaj malo odziva na zahtevo inšpekcije po ureditvi prodajaln mesa in drugih trgovskih lokalov. Rok za odpravo pomanjkljivosti se bo iztekel julija prihodnje leto. Do zdaj je minilo že osem mesecev, pa v večini primerov niti sanacijskih programov niso napravili. Kje so še gradbena in obrtni dela, za katera si je treba pravočasno nniskati izvaialce? P1
Časno poiskati izvajalce? Pozn še ne, če b
je, prepozno pa šdih in KS za izboljšave v
j\/j vporaio p- -
tozdih in KS več pripravljeno^ skupno dobro- ■
j.teppeV
OSIP DELEGATOV
KRŠKO POLJE OGROŽENO?
Za sorazmerno najlepše ravne kmetijske površine v Posavju na Krškem polju se interesi vse bolj krešejo. Ne manjka takih, la si prizadevajo polje ohraniti kot rezervat pitne vode. Kmetijska zemljiška skupnost želi polje ubraniti za najboljše površine, namenjene kmetijstvu. Industrija gradbenega materiala, predvsem krška „Sava”, se zavzema za razširitev gramoznic. Doslej opravljenim študijam v zemljiški skupnosti ne verjamejo dosti, češ da je preveč podjetniško obarvana. Nejasnosti bi morali razčistiti pred sestavo prostorskega načrta.
Udeležba delegatov v zboru združenega dela krške občinske skupščine je že vrsto zasedanj pičla Na predzadnjem zasedanju jih je prišlo od predvidenih 43 le 27. Le za spoznanje bolje je bilo na zadnji seji 9. maja, ko je bilo navzočih v tem zboru 29 delegatov. Na meji sklepčnosti je bilo tudi zasedanje v aprilu. Kako je z udeležbo, bi morali vsaka-kor resneje spregovoriti v samih delegacijah.
SLOVESNA PODELITEV
V Krškem so se pred praznikom dela spomnili tudi jubilantov ZK. Na slovesnosti so podelili devet srebrnih priznanj Osvobodilne fronte, osem srebrnih znakov Zveze sindikatov in šestnajst priznanj komuniston). ki že trideset let delajo v partijskih vrstah.
KRŠKE NOVICE
KAKŠEN „PRESEŽEK“? - Ni več dvoma, da bodo Krčani srednjeročni načrt družbene gradnje stanovanj presegli že letos. Pričakujejo namreč, da bo v občini manjkalo do končnega števila samo še pet stanovanj. Ker nameravajo prihodnje leto postaviti še okoli 85 stanovanjskih enot, pomeni to, da bodo v obdobju 1976 - 1980 zgradili okoli 570 družbenih stanovanj, kar je skoraj 15 odstotkov več, kot je predvideval program.
v zadnji tretjini septembra, se J, včeraj v Krškem že prvič sestaj organizacijski odbor. Torej lah* j pričakujemo, da bodo prireditev poskrbeli za brezhiben potek tekmovanja.
TUDI V PODBOČJU - Na sveč» ni seji sveta krajevne skupnosti družbenopolitičnih organizacij s° . Podbočju podelili štiri krajevna pv znanja Osvobodilne fronte. Prej® -	-	-	-	-	očje>
BRESTANICA: KDAJ SAMOPOSTREŽBA?
Delegacijo brestaniške krajevne skupnosti ne zadovoljuje odgovor na njeno delegatsko vprašanje glede razvoja trgovine v kraju. Samopostrežno trgovino v Brestanici naj bi zgradil Mercator (Preskrba iz Krškega). V najslabšem primeru so se pripravljeni sprijazniti z rešitvijo, da se Preskrba letos loti le pripravljalnih del in sklene pogodbo z izvajalcem. Brestaniča-ni so nezadovoljni, ker prihaja do težav vedno na njihovem območju. Razen pri trgovini jih ta odnos tepe tudi v gostinstvu.
TEDEN RDEČEGA KRIŽA - V krški občini so mu posvetili svečane sprejeme v organizacijo. Imeli so jih po vseh osnovnih šolah. Cicibane in učenec do 7. razreda so sprejeli med mlade člane RK, mladince pa med odrasle člane.
Osvobodilne fronte, so jih Gasilsko društvo PodboC Martin Frankovič, Vili Vrhovšek 1 Jože Zupančič.
PRIDNO TEKMUJEJO - V krijj’
občini že nekaj časa potekajo
tek'
SE ENO PRIZNANJE - Agrokombinatu v Krškem so zaupali organizacijo 21. zveznega tekmovanja oračev. Čeprav bo prireditev šele
NOJU
movanja v okviru delavskih športu'. iger. „Pod streho" so ekipni nastoP v šahu, vlečenju vrvi, streljanju zračno puško in krosu. Med nios* mi so imeli doslej največ uspe tekmovalci iz Kovinarske, ki so gali v šahu in krosu, ekipa ElektraJ. najbolje streljala, sopovci pa so	f
najmočnejši pri vlečenju VTvi.	c
DOLENJSKI ust
Na vsakem koraku premalo delavcev Kako pomagati kmetijstvu iz težav?
Več vlagati v tehnologijo — V sevniški Tovarni konstrukcij rabijo 40 delavcev
Pri skupnosti za zaposlovanje v Sevnici imajo pregled razpoložljive delovne sile in kajpak tudi potrebe po delavcih. Kdorkoli gradi načrte na novem zaposlovanju, bo v težavah, zakaj novih delavcev teko rekoč ni. Tačas lahko v hipu zaposli tozd trboveljske Strojne tovarne — Tovarna konstrukcij v Sevnici kar 40 delavcev, tudi za stroji obeh konfekcijskih tovam bi radi zapolnili prenekatero prazno mesto.
Časi pomanjkanja delovnih ■nest so v sevniški občini vsekakor minili. Ob tem opozarja se nezavidljiva sestava te delovne sile: skoraj polovica (47,8 odst.) delavcev je namreč nekvalificiranih ali polkvalificira-
činskeea izvršnega sveta 8. maja, ko so obravnavali izpolnjevanje občinskega srednjeročnega načrta, lansko poslovanje po zaključnih računih in nekatere druge analize.
Tudi v sevniški občini mora-
*nh- V občini hudo zaostajajo za jo zato kreniti po poti razvitih “ovenskim povprečjem po stro-	občin in načrtovati takšen raz-
kovnjakih z visoko in višjo	voj industrije, ki naj bi iztisnila
^obrazbo. Na te in še druge	več iz sodobnejše opreme. Lan-
vtdike so opozarjali na seji ob-	ski podatki o prihodku gospo-
Sindikat zadolžuje delegate
Stališča običajno usklajujejo s predsedstvom
Za razvoj delegatskega sistema je pomembno, da delegati pri ^ojem delu niso prepuščeni sami sebi. V Sevnici ponavadi vsaj v *stavi predsedstva občinskega sindikalnega sveta z delegati te organizacije v družbenopolitičnem zboru pretresajo pomembnejša vPrašanja. Ta stališča zatem posredujejo delegati na zasedanju °bčinske skupščine.
Običajna letna obravnava poročil *®znih organov gre ponavadi mimo 3e'egatov brez posebnih razprav. To prav gotovo ni namen takih razprav, se vsi, od inšpekcij do sodišča “ruženega dela, pri svojem delu višajo nasloniti na kar najširši krog klovnih ljudi.
Delegacija občinskega sindikalne-8® sveta je na zasedanju občinske skupščine minuli četrtek povedala svoje stališče o poročilu posavskega medobčinskega inšpektorata in sodila združenega dela. Sindikati ugo-'»vljajo precejšen napredek v delu ‘nšpekcij. Hkrati opozarjajo, da pri spanji razporeditvi delovnega časa inšpektorjev občani s težavo prihaja-1° do njih, saj so v tem času tudi na 'delu. Delegacija se zavzema (podob-
no kot prenekateri redni obrtnik) za strožje ukrepe proti šušmarjem. Menijo, da bi ob ugotovitvah slabe -kakovosti živil morala o kršiteljih izvedeti tudi javnost.
Načelnik posavskega medobčinskega inšpektorata Rajko Zupanc je opozoril na sodelovanje občanov, saj inšpektorji dostikrat brez njihovega sodelovanja ne morejo učinkovito odkrivati kršiteljev. Požarna, gradbena in delovna inšpekcija terjajo večjo kadrovsko zasedbo.
Število zadev iz sevniške občine na sodišču združenega dela, (le 12 v minulem letu) je nizko. Očitno precej vprašanj razreši pisarna pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu.
VARNOST NAS
]** predsednik občinske skupščine Janko^benSTTrolil jjmenu preurejene pros ore postaje milice v Sevnici. Komandiriu Vranešiču je izročil medaljo zaslug za narod. Podsekretar za prj ^e zadeve naše republike Dore Dovečar je podelil še druga Viktoiju Čopiju zlato medalj'o varnosti, komandiiju
*CSl P11 Kv/vtinnf/v m« A/l nlm /ma nlatr«\ r*««Alrn • (n ^	  J	___
SEVNIŠKI PABERKI
la8aSJfAZI dRUGO - Med de-?0v» na vPr®šanji prihaja vedno J^etiSč,, P^šje tisto o sevniškem t?i8lašali a. besede> h kateri so se u uPščinP ^ati 113 seJ‘ občinske da rnunuli četrtek,
so po-
pj®veg’a 3 j3 smetišču pravzaprav ni > °lica M6Cia' To pomlad je tudi , Njenih i V V'deti precej lepša,
vsak sam. Za nameček je tam še postajališče avtubusa. Res je, da je ta del ceste predviden za rekonstrukcijo, nesreče pa vseeno ne kaže toliko izzivati! Navsezadnje je del ceste do železniškega nadvoza najbolj nevaren, ker ne premore pločnika.
Precej okrasnih
Ztnh^dv£ainea P™majskimi
PrilfrTiT'^311 nesnago s traktor-*°kroB JlC0’.,Pa je veter raznesel SjJh« g"3** ^ je bilo na-z0J;a "a gmajno. Pritožbe so Sn,et[ stnetniake nri hlnku St
smetnjake pri bloku št iv"“Jakih	^Povsod, samo v
tis*i hiti	Ah p.3 Je morda kot
{.'.kjer v an^-i el-*u hei°ja Maro-sškrat P m maju komunalci niso odpeljali smeti?
1»Vnu2 ^E2 CESTO?
LE OSTREJŠI POGOJI ZA LOKACIJO — Na zboru občanov tik pred referendum v Boštanju ljudje niso bili navdušeni, da bi DINOS v obrtni coni zgradil skladišče. Ob razlastitvi zemljišč na seji občinske
skupščine ie bilo pojasnjeno, da bodo pri lokacijski obravnavi posta-
vili ostrejše pogoje. Tam naj bi zgradili svojo bazo tudi cestarji."
Pred ne-
so v- , ,	‘ rreu ne-
mile nou« J glavne sevniške ulice »?ske 07„ .02nake na vozišču. Sre-
čez cesto, se naj znajde
DO MESA LE DOMA? - Šent-janžani že lep čas opozarjajo, da bi morali v kraju prodajati tudi meso. Nekaj rešitev so že ponudili. Navsezadnje ni prav, da se mora vsakdo znajti kar sam, oziroma, kot je dobrodušno dejal eden od delegatov, da koljejo doma.
darstva govorijo o 39-odst. skoku; ta dosežek pa v hipu zbledi, ko ga primeijamo s porabljenimi sredstvi, ki so porasla še bolj - za 42 odst. V izvršnem svetu so se ob tem upravičeno vprašali, če so ta podatek v razpravah o zaključnih računih kaj razčlenili.
Do izteka tega planskega obdobja je še leto in pol. Dobro je treba razmisliti, kaj postaviti v izhodišča novega načrta za naslednjih pet let.
A. ŽELEZNIK
S CESTARJI IZ OČI V OČI
Delegati iz Šentjanža se že lep čas jezijo na slabe ceste na svojem območju. Imajo tudi nekaj predlogov za prekategorizacijo vaških cest v občinske. Cesta med Primštalom in Breškim je dobesedno uničena. Domačini se počutijo nelagodno zaradi slabe ceste proti spomeniku herojev Majcna in Mevžlja na Murnicah, kamor prihaja mnogo obiskovalcev. Najbolje bi bilo, če bi krajevna skupnost pripravila skupen sestanek z občinsko cestno službo, o kategorizaciji cest pa odločajo delegati v komunalni skupnosti.
PRAH ŠE UHAJAL
Odgovor na delegatsko vprašanje o onesnaževanju okolice, ki ga je posredoval Jugotanin, je na seji občinske skupščine minuli četrtek povzročil nekaj jeze. Predvsem delegat, ki je zastavil vprašanje, le-tega ni zastavil v svojem osebnem imenu. Po izjavi Vinka Zalezine iz Jugo tani na onesnaževanja zaradi saj ni več. Pač pa so imeli pred nedavnim težave z lesnim prahom. Le-ta se jim je vžgal celo v dimniku.
Brez premora
Vaščani Vrha od ene velike akcije do druge
Lani je dobil vaški odbor SZDL Vrh najvišje občinsko priznanje predvsem zaradi uspešno izpeljane gradnje velikega vodovoda Letošnjo zimo so se lotili
obsežne razširitve ceste iz doline Grahovice do vasi in še nekaterih hiš. Alojz Guček je tokrat le član gradbenega odbora, vendar se nanj obračajo vsi, tako da je prvi med ostalimi člani odbora.
,.Doslej se na tej cesti ponavadi nista mogla srečati dva avtomobila. Dobršen del ceste pote-* ka po strmem klancu, zato si lahko vsakdo predstavlja, kako nevarno je bilo. Vedeli smo, da ne bo lahko, nihče pa ni pričakoval takšnih sitnosti. Po miniranju in odrivanju zemlje in kamenja smo naleteli na pravcati izvir, buldožer je dobesedno utonil. Odstranjevanj noče biti konec. Za vrtanje in odstrele smo že doslej zdajali 120.000 dinarjev. Se marsikje na trasi bo treba odstreljevati,” opisuje ta težavna dela prizadevni Guček.
Prvotno so predvidevali, da bi preureditev ceste, kot je že običaj, slavnostno praznovali za 1. maj. Težave pri gradnji -vreme jim ni šlo nič kaj na roke -se je delo zavleklo. Vaščani imajo poleg tega že polne roke dela na poljih. Tokrat sta v akciji vključeni dve hiši več kot pri vodovodu, po vrsti 24. Z enim imajo težave. Vendar bo naposled moral tudi ta spoznati, da tudi sam korenito potrebuje to cesto. Po oceni mnogih jih bo preureditev ceste veljala več, kot jih je gradnja vodovoda. Doslej je boštanjska krajevna skupnost imela razumevanje.
A. Ž.
Alojz Guček: „Nihče ni računal, da bodo dela tako težavna.”
Kdaj bo kmetijstvo izenačeno z ostalimi gospodarskimi panogami?
Med gradivom, katerega so delegati vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine obravnavali na skupnem zasedanju 11. maja, je največ pozornosti pritegnilo poročilo o družbenoekonomskem položaju kmetijstva. To pot objavljamo iz poročila samo nekaj podatkov, v prihodnji številki pa bomo objavili tudi poročila iz diskusij.
Osnovna naloga kmetijstva je, da nam pridela dovolj hrane. Vendar kmetijstvo kot gospodarska panoga ni izenačeno z ostalimi gospodarskimi vejami. Predvsem je v kmetijstvu tveganje veliko večje kot v ostalem gospodarstvu, prav tako pa so tudi osebni dohodki delavcev
dinaija. Cena se je v zadnjih
ili
dveh letih povečala le za 10,6 odstotka. Prav fako je z mesom
Vedno kritično?
Občine imajo širok obseg del — Občani razumejo težave
Občina ni več oblast po starem pojmovanju, ko so občani gojili do pje strahospoštovalen odnos. Velike spremembe je doživel zlasti njen skupščinski sistem, ki je z uveljavljanjem delegatskih odnosov postal resnična demokratična in samoupravna tribuna, na kateri se nobeno vprašanje ne reši brez širokega in temeljitega obravnavanja v bazi. Malce drugače je z upravnimi organi, ki so še vedno
ohranili marsikaj starega, poseb-
no v odnosu do občanov. Zato občani ne varčujejo s kritiko, ko gre za počasno reševanje njihovih zadev.
Marija Grden, mlada diplomirana pravnica, ki na trebanjski občini opravlja naloge sekretarke skupščine, je povedala, da občina včasih zasluženo doživlja kritiko, največkrat pa ne. Vse občine imajo namreč skoraj enak obseg pristojnosti, le da so manjše - mednje spada tudi trebanjska občina - v slabšem položaju zaradi slabših finančnih sposobnosti in šibke kadrovske zased enosti.
In kaj je njeno delo?
„Največ je dela organizacijske, usklajevalne narave med delegacijami in skupščino, izvršnim svetom in predlagatelji odlokov ter odredb. Zlasti pa je veliko dela z gradivi. Ta morajo biti pripravljena precej pred zasedanjem skupščine, tako da se lahko delegati nanje pripravijo. Po zasedanjih pa čaka še oblikovanje sklepov in njih posredovanje nazaj k delegacijam”.
Povedati je še treba, da je trebanjska občinska skupščina pred nedavnim sprejela delovni program upravnih organov za letos. Nalog je zdaj še več, kot jih je bilo doslej. Zlasti se je povečalo njih število na področju ljudske obrambe, družbenega planiranja in informacijske dejavnosti. Z rastjo družbenega in osebnega standarda pa se je povečalo delovanje upravnih organov na področju izdajanja dovoljenj, soglasij in potrdil. Zato morajo občani morebitne zakasnitve nostopkov včasih sprejemati tudi z razumevanjem.
in krompiijem. Proizvodna cena za kilogram mesa mlade pitane govedi je po izračunu Kmetijskega inštituta 37 dinarjev, odkupna cena pa je 29 dinarjev. Tudi krompir so morali kmetje prodajati ceneje, kot so imeli z njim stroškov.
V poročilu o položaju kmetijstva je nakazanih več rešitev. Med bistvenimi ukrepi, ki bodo morali slediti, če bomo hoteli v resnici izboljšati položaj kmetijstva in delavcev v njem, je na prvem mestu uveljavljanje dohodkovnih odnosov, vprašanja invalidsko-pokojninskega zavarovanja in odpraviti neusklajenost cen med reprodukcijskim materialom in cenami kmetijskih proizvodov.
J. S.
manjši. Ekonomski položaj kmetijstva se je poslabšal zlasti lani, njegovo slabšanje pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Še vedno je najbolj pereče vprašanje neizenačenost cen med reprodukcijskim materialom in cenami kmetijskih pridelkov. Verjetno ni potrebno ponavljati, da cene niso v višini proizvodnih stroškov. V trebanjski občini je ta razkorak viden pri proizvodih, ki predstavljajo pretežni del proizvodnje. Proizvodna cena mleka je 5,16 dinarjev (podatek je bil izračunan lani novembra), odkupna cena pa je bila 15. februarja letos 4,48
Priprave na letovanje
V Tašaleri bodo letovali tudi občani — Penzion 109
Občinska izobraževalna skupnost v Trebnjem ima v Tašaleri pri Pulju svoj kamp. Letos je organizacijo šole v naravi in letovanja za otroke in občane poverila Centru za izobraževanje in kulturo. Center je te dni razposlal načrt letovanja vsem interesentom.
morajo plačati 200,00 dinarjev akontacije. Dnevni penzion za odrasle velja 109 dinarjev, za šolarje in predšolske otroke pa 48 do 88 dinarjev. Kdor nima lastnega šotora ali prikolice, bo oboje lahko najel v kampu. Za prikolico je najemnina 550 dinarjev, za šotor pa 150 dinarjev.
Letovanje in šola v naravi se bosta v Tašaleri začela 27. junija in bosta trajala do 15. avgusta. V šoli v naravi se bodo zvrstili učenci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov. Učenci četrtih razredov iz osnovnih šol Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber bodo letovali v prvi izmeni, učenci trebanjske osemletke pa v drugi. Predšolski otroci bodo letovali od 27. julija do 6. avgusta. V zadnji izmeni bodo letovali športniki in taborniki.
Za letovanje v Tašaleri se zanimajo tudi mnogi občani. Po načrtu bo lahko v kampu letovalo okoli 120 občanov. Ker bo interesentov verjetno več, bodo v Centru upoštevali vrstni red prispelih prijav. Po 15. avgustu pa bodo občani lahko sami organizirali svojo izmeno. Toda za prehrano, požarno varnost in čiščenje bodo morali poskrbeti sami. Vodjo te posebne izmene morajo prijaviti do 10. junjja.
Tudi vsi ostali, ki jih zanima letovanje v Tašaleri, morajo oddati prijave do 10. junija. Ob prijavi
POMOČ ZA
Črnogorce
Akcija zbiranja denarne pomoči za Črnogorce v trebanjski občini še vedno poteka. Po krajevnih skupnostih sta akcijo vodila SZDL in RK. Znani so že podatki, koliko so v posamezni krajevni skupnosti zbrali sredstev. Na Čatežu so zbrali 4.490, v Štefanu 5.940, v Dobrniču 8.040, v Šentrupertu 22.176,90, v Svetinjah 3,720, v Šentlovrencu 6.860, v Veliki Loki 6.200, v Velikem Gabru 19.850, v Trebnjem 24.790, v Dolenji Nemški vasi 7.890, na Mimi 15.749,60 in v Mokronogu 42.168 dinaijev. Vsa sredstva, ki so bila zbrana doslej, so že poslali v Čmo goro.
Na podlagi 3., 4. in 8. člena Odloka ter 4. člena Pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje
Razpis o podelitvi priznanja občine Trebnje
Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturnoprosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter na drugih področjih.
Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim ter drugim organizacijam in društvom.
Predloge za podelitev priznanj dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva.
Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 15. 6. 1979.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
J
IZ KRAJA V KRAJ
NAROBE SVET — Medtem ko
drugod po svetu na vse mogoče načine krasijo glavne ulice, je v
Trebnjem ravno obratno. Glavna ulica je vedno prašna in luknjasta, stranske ulice pa bodo zelo lepe. Te dni se je namreč končalo asfaltiranje stranskih ulic, za katere je sredstva prispevala krajevna skupnost.
POBRATILI SE BODO - Na proslavi krajevnega praznika Šentrupert so sodelovali tudi krajani Prul iz Ljubljane. Sentruperčani in Prul-čani se bodo namreč v kratkem pobratili. Zato se že zdaj pripravljajo na bodoče sodelovanje.
sredo, 9. maja, na dan, ko je bila osvobojena Ljubljana. '
ZNANJE NI ODVEČ - Turistično društvo v Mokronogu, ki se je z izvolitvijo novega vodstva prebudilo iz dolgega zimskega spanja, je priredilo predavapje iz hortikulture in urejevanja okolja. Čeprav za Mokronog ne bi mogli reči, da je neurejen, raje nasprotno, je predavanje naletelo na ugodne odmev med krajani.
POČASI, A ZANESLJIVO -Urejanje mokronoškega gradu traja že tri leta. Po načrtih naj bi bilo končano okoli leta 1982. Letos bodo vanj napeljali elektriko, tako da bodo imeli na grajskem dvorišču
BILI SO NA ŠTAFETI - Trebanjski pionirji so se udeležili štafete zmage, ki je bila v Ljubljani v
pa nameravajo srečanje folklornih skupin, ki bo v gradu junija.
TREBANJSKE NOVICE
t
DOMAČE DOBROTE — Na razstavi belokranjskih vin v Semiču je velika pozornost obiskovalcev veljala razstavi domačih belokranjskih jedi Kuharice so pripravile 70 prazničnih in vsakdanjih jedi in dokazale, da se da tudi v današnjih časih brez najsodobnejših kuharskih pripomočkov in »nepogrešljivih” dodatkov pripraviti slastne jedi. Marsikateri obiskovalec je z razstave odšel z recepti za te dobrote.
ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE
Prejšnji teden so v Črnomlju zaključili občinsko politično šolo. Štirinajst mladih slušateljev iz delovnih organizacij je tri mesece obiskovalo politično šolo in to znanje bodo sedaj lahko s pridom uporabili pri svojem družbenopolitičnem in drugem delu v svojih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih.
ZA POČITNIŠKI DOM BORCEV
Na razširjeni seji občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Črnomelj - bila je 15. maja - so sprejeli akcijski program občinskega odbora za letošnje leto, zaključni račun za lani in finančni načrt za letošnje leto. Od skupaj 714 tisočakov prihodkov so 320.000 dinarjev namenili za gradnjo počitniškega doma za borce v Banjolah.
Prednost usmerjeni gradnji
Družbena gradnja v občini daleč pod srednjeročnim načrtom — Prenizek komunalni prispevek — Solidarnostna stanovanja so le začasna rešitev
V zadnjih letih je družbena gradnja v črnomaljski občini glede na načrtovano precej zaostajala za zasebno. Tako so za obdobje 1976 - 1978 predvideli 144 novih družbenih stanovanj, zgradili pa so jih le 118; medtem ko so računali, da bo v tem času zgrajenih 106 zasebnih stanovanj, jih je zraslo pa 120. Za celotno srednjeročno obdobje 1976 - 1980 so planirali 466 družbenih stanovanj, vendar je sedaj jasno, da tega niti približno ne bodo dosegli, kar kaže, da seje predvsem združeno delo ravnalo zelo neplansko.
Tako v zadnjem obdobju povečanju komunalnega
banka skorajda ni dobila nobenih kreditnih zahtevkov. Izjema je le letošnje leto, ko je združeno delo za soudeležbo pri druž-
beni gradnji vložilo pri Ljubljanski banki zahtevke za okoli 10 milijonov dinarjev, pri republiškem solidarnostnem skladu pa za kakih šest milijonov.
Zlasti sindikati se zavzemajo za usmerjeno gradnjo v nasprotju z gradnjo stanovanj>za trg, pa tudi za večji vpliv uporabnikov teh stanovanj, in to ne samo na cene, marveč tudi na način gradnje. Podlaga za to je prav gotovo podpisan sporazum o usmerjeni gradnji v črnomaljski občini. Pogovaljajo se tudi o
>«QRC1
sro
CI ZA NOV MENIK
^kcija za zbiranje prispevat' , ?a postavitev novega 'tfpsdfenika v Gornjih Lazah, kjer je prva belokranjska četa 1941 doživela najhujši udarec, je v krajevnih organizacijah ZZB NOV v črnomaljski občini zelo dobro stekla. Do začetka tega meseca so v 22 krajevnih organizacijah zbrali skupaj že več kot 240 tisočakov. Za spomenik prispevajo tudi delovne organizacije iz črnomaljske občine, akcija pa poteka tudi v sosednji metliški občini in po Sloveniji, kjer jo vodijo pododbori Belokranjskega odreda. Skupaj so za nov spomenik zbrali že 314.550 dinaijev.
_ prispevka za zasebne graditelje. Za tako gradnjo je sedaj težko dobiti lokacijo, poleg tega pa s sedanjim prispevkom, 30 tisočakov, ni več moč zagotoviti osnovne komunalne opremljenosti zemljišč.
POTREB VEČ KOT DENARJA
Pt> programih dela, ki so jih izdelale vse krajevne skupnosti v črnomaljski občini, bi le-te za svoje delo v letošnjem letu potrebovale nekaj več kot 5,2 milijona dinaijev, vendar je jasno, da toliko denarja ne bo moč zagotoviti. Če bi vsi poravnali svoje obveznosti po samoupravnem sporazumu, bi se od tu zbralo dobra
2.2 milijona dinarjev, vendar nekateri tozdi in drugi še niso podpisali tega sporazuma, tako da v občini predvidevajo, da bo tega denarja za okoli 12 odstotkov manj. Iz proračuna občine gre za krajevne skupnosti 1,32 milijona din in tako bo skupaj za razdelitev na voljo okoli
3.2 milijona. Lani pa so med krajevne skupnosti razdelili nekaj manj kot 2,2 milijona dinarjev.
Sindikat se zavzema zlasti za družbeno in zasebno gradnjo zunaj občinskega središča, da bi ljudje ostajali v manjših krajih in ne bi silili le v Črnomelj.
Posebno vprašanje so solidarnostna stanovanje. Čeprav je za precej takih stanovanj že poteklo pet let, delovne organizacije pa so se obvezale, da bodo v tem času rešile stanovanjsko vprašanje svojih delavcev, ki so dobili ta stanovanja, niso do sedaj naredile še nič.
A. B.
RAČUN ZA SLABO VREME
Glasilo delovne organizacije GOK ima tudi rubriko »Naš humor”. V zadnji številki glasila je bila objavljena bodica, ki ve povedati, da je bila v dokumentu za izdajo računa za delo s težko mehanizacijo tudi tale postavka: slabo vreme dve uri, ura po 150 dinarjev = 300 din. Pisec modro ugotavlja, da se v letošnji deževni pomladi tako ni treba bati za poslovni uspeh, saj znajo očitno dobro vnovčiti tudi slabo vreme ...
Bodo borci ob zdravnico?
Črnomaljski borci se boje za usodo svojega dispanzerja Letos več novih partizanskih spomenikov
Ko so črnomaljski borci končne dobili prepotrebni dispanzer v zdravstvenem domu, je kazalo, da je njihova dolgoletna želja in potreba izpolnjena. V zadnjem času pa so se stvari zaradi težav v zdravstvenem domu poslabšale in borci se boje, da bodo zaradi tega izgubili svojo zdravnico. Na to so že pred časom
ČRNOMALJSKI DROBIR
ŠPORT IN DELO - Prireditelji letošnjih športnih iger slovenskih gradbincev so gradbinci iz Dolenjske in Bele krajine. V GOK se njihove športne ekipe pospešeno pripravljajo na predtekmovanja, sodelovali pa bodo kegljači, strelci in nogometaši. Poleg športnih bodo tudi tako imenovana proizvodna tekmovanja (finale bo 9. junija v črnomaljskem GOK), pome:di pa se bodo zidaiji, tesarji in želez«»krivci. Domačim ekipam gotovo n: bo manjkalo navijačev.
NALEPKA ZA PSE - Na steklenih vhodih v grajsko gostišče je nr.iepka, ki govori, da v lokal ni dovoljeno vaditi pse. Postavlja pa se vprašanje, fflmu je to opozorilo namenjeno: lastnikom ali njihovim štirinožnim prijateljem? Lastnik ga namreč kaj lahko spregleda, saj je nalepka nekje v višini pasje glave. Morda pa računajo na dobro pasjo vzgojo in se bodo pametni kuže, ko bodo zagledali opozorilo, sami od sebe ustavili pred vrati.
VSI NA KOLO - Kolesarjenje ima tudi v Črnomlju in drugih krajih v občini vedno več privržencev, in to obeh spolov in vseh starosti. Odkar je sonce pregnalo mraz in neprijetno vlago, je na cestah videti veliko ljudi, ki si s potiskanjem pedalov nabirajo moči in tudi tanjšajo sloje Špeha, ki se je na telesih nabral med dolgo in s hrano obilno zimo. V okolici Črnomlja si res lahko vsak najde sebi primerno cesto, glede težavnosti in zahtevnosti seveda.
PRVA POT IZ ŠOLE - Zlasti mlajše šolarje vodi po končanem pouku pot najprej v slaščičarno, da se v toplih dneh, ko sonce včasih že kar izdatno greje, osvežijo s sladoledom, ki so ga črnomaljski slaščičarji pred kratkim začeli prodajati. Tudi začetek ..sladoledne' sezone naznanja, da se šolsko leto počasi, a nezadržno bliža koncu. Za nekatere bolj, za druge pač manj uspešno.
opozorili in zahtevali, naj črnomaljski zdravstveni dom izdela program reševanja zdravstvenega vprašanja borcev, vendar zadeva še ni urejena.
Hkrati borci opozarjajo, da je zaradi starosti in bolezni vedno več borcev, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, zato si prizadevajo za kadrovsko še močnejši in bolje organiziran dispanzer za borce. Občinski odbor si prizadeva, da bi se že letos začeli sistematični pregledi borcev v krajevnih skupnostih, kar bi dalo pravo sliko zdravstvenega stanja borcev, na podlagi katere bi lahko sprejeli ukrepe za ustrezno zdravljenje oziroma preprečevanje bolezni.
Za oddih borcev imajo v Banjolah počitniški dom, v katerem so za sedaj na razpolago štiri sobe z 12 ležišči, nekaj ležišč pa imajo predvsem za invalide v domu v Strunjanu. V Banjolah bodo po končani razširitvi doma, za kar so že namenili potrebna sredstva, dobili še šest ležišč.
Med drugim so si črnomaljski borci za letos zadali nalogo, da bodo pregledali vse partizanske spomenike in obeležja v občini, poskrbeli za njihovo ureditev in popravilo, kjer je to potrebno. Prizadevali si bodo za pridobitev prostorov v Črnomlju in Vinici, kjer nameravajo urediti muzejski zbirki NOB. Letos naj bi opravili zaščitna dela na zgradbi, kjer je bila med vojno partizanska bolnišnica Kremen, in uredili pokopališče pri bolnišnici. V načrtu imajo tudi postavitev spominskih plošč borcem Cankarjeve brigade, ki so padli v borbi za Bosiljevo, 60-lctnici viniške republike, Niku Jakofčiču iz Cerkvišč ter Jožetu Fortunu iz Damlja. Letos bi radi izpopolnili evidenco padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz črnomaljske občine in o tem izdali brošuro.
Cena stanovanj brez priveskov
Še vedno neizdelani kriteriji za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj — Zakaj tako zamudna in draga vzdrževalna dela? — Letos še en 44-stanovanjski stolpič
kajo stanovanjsko skupnost v letošnjem letu precej večje in odgovornejše naloge. Z družbeno usmerjeno gradnjo je ta skupnost nosilec investicije in s tem tudi povezovalec kupcev stanovanj z izvajalci. Z izgradnjo tretjega 44-stanovanjskega
stolpiča v Ulici 1. maja pa bodo zaključili srednjeročni plan iz* gradnje v občini.	_
A. "•
Veliko pozornost je v lanskem letu metliška stanovanjska skupnost posvetila uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V široki javni razpravi pred kongresi in po njih so predvsem kritično ocenili stanje na stanovanjskem področju, ki vse odgovorne zavezuje, da se bolj načrtno lotijo reševanja vprašanj stanovanjske politike.
Zlasti je bilo veliko govora o
komunalnem urejanju in urbanistični ter zazidalni dokumentaciji. Skupno stališče je, da mora biti cena stanovanjske površine očiščena vseh tistih stroškov, ki so posledica komunalne neurejenosti zemljišč, projekti stanovanjskih objektov pa morajo biti v skladu z resničnimi potrebami in možnostmi stanovalcev in investitorjev.
V lanskem letu so v občini po večmesečnih zakasnitvah dokončali 44-stanovanjski stolpič, v katerem je poleg kadrovskih in drugih stanovanj tudi 14 solidarnostnih. Pri dodeljevanju oziroma pri izdelavi prednostne liste za solidarnostna stanovanja
Kadar udrihamo,
pomislimo še, kaj je in kaj je kdaj bilo
Veliko lepih besed je slišati o razvoju športa v naši občini, z druge strani pa letijo največkrat neupravičene obtožbe na delo temeljne telesnokulturne skupnosti, ki naj bi po poenostavljenem mišljenju posameznikov skrbela za žoge, copate pa še za sodniške piščalke.
Gotovo je vloga skupnosti (tudi telesnokulturne) širša,, usmerjena v razvojni program, to je za nekaj let naprej. Naloga tajnika telesnokulturne skupnosti ni v zbiranju igralcev za delavske športne igre niti ne v tem, da, bi moral nositi naokoli mrežice za igranje namiznega tenisa, kot ne izobešanje plakatov za nastop Maračiča - Makija. Bi pa nekateri posamezniki radi naprtili to tem službam, izvršnim odborom pa še skupščinam povrhu.	z
Res je: velikokrat se zgodi, da udrihamo po plačanih osebah, ki delajo v samoupravnih interesnih skupno-, stih, malokdaj pa se zamislimo nad kopico stvari. In ena takšnih - res ne edina - je. tudi preteklost. Le poglejmo, kaj je na primer pode-, dovala v naši občini samoupravna interesna skupnost, za telesno kulturo. Nič drugega kot stari Partizanov dom (zgrajen je bil 1936. leta), asfalt na Pungartu, in to je vse. Kar zadeva objekte, ne smemo pa pozabiti tudi tega, da so bila v naši občini športna društva redko posejana.
Preko noči - takšnega čarovnika ali hitrorokca še ni rodila človeška mati - pa ni mogoče iz nič ustvariti ekip za kegljanje, nogomet, rokomet, košarko, streljanje itd po temeljnih organizacijah združenega dela, še manj
pa po krajevnih skupnostih Saj je znano, da so črne ovce med belimi tiste krajevne skupnosti, ki imajo ..rezervirane" prostore za izgradnjo športnih objektov, brez katerih se ne moremo iti športa, kot ne moremo početi kulture v vse prej kot kulturno urejenih domovih, dvoranah, kino dvoranah. Če prištejemo k temu še dejstvo, da se zbere iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov zaposlenih bore malo denarja v primerjavi s, potrebami, nam postane podoba nekoliko jasnejša. V tej poplavi negativnosti smo lahko toliko bolj veseli vsakega koraka naprej in vsake sveže misli, ki preskoči danes, da bi bil jutri popolnejši
TONI GA SPERI C
pa kljub dopolnitvi pravilnika kriteriji še vedno niso povsem ustrezni.
Posebno resno vprašanje je vzdrževanje družbenih stanovanj, kjer se vedno znova srečujejo z neodgovornim odnosom izvajalcev del. Vsa vzdrževalna dela so bila končana z zamudo, po mnogih prošnjah in intervencijah, in to po najvišjih cenah. Tak odnos izvajalcev do vzdrževanja je gotovo slabo vplival tudi na delo hišnih svetov in zborov stanovalcev, ki so prav zaradi takega odnosa izgubili voljo do dela v hišni samoupravi.
Za razliko od dosedanjega načina stanovanjske gradnje ča-
KONFERENCA
UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Metlika vabi vse člane, predstavnike društev upokojencev iz sosednjih občin jn predstavnike družbenopolitičnih organizacij na letno konferenco, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9- uri V sejni dvorani metliške občine. Na konferenci bodo pregledali delo v lanskem letu in si zastavili program za letos.
En meter za rekreacijo
V drugi polovici leta naj bi bilo končano novo igrišče
Ob stavbi delovne organizacije Beti, vzporedno s cesto, ki pelje proti Rosalnicam, bodo vsak čas nadaljevali gradnjo igrišč za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko, narejene bo 100 m atletske steze, 300 m krožnega tekališča ter sklop trim orodij.
Načrt predvideva med igrišči travnato površino z atletskim napravami: jame za skok v daljino in višino, zaletišče za met kopja in krogle. Z izgradnjo igrišč - dela naj bi bila končana v drugi polovici leta 1979 - bo pridobilo mesto 5500 kvadratnih metrov novih površin za telesno-kulturno dejavnost. Tako bo prišel na prebivalca kvadratni meter va-dišč, kar sicer zaostaja za dva kvadratna metra, za tem, kar določa, resolucija Zvezne skupščine o telesni kulturi, vendar pomeni velik skok, saj se je moral doslej prebivalec metliške občine zadovoljiti z 0,13 kvadratnega metra površine,
F
namenjene telesnokulturni dejavnosti.
Igrišča bodo torej zgrajena v novem predelu mesta, kar je pravil«3 odločitev, saj je znano, da tamkajšnji prebivalci najbolj trpe zavolj0 pomanjkanja rekreacijskih prostorov, zelenih površin, tam blizu J* otroški vrtec, delovna organizacij* Beti ima svojo poklicno šolo, Komet, Novoles in Transportno gradbeno podjetje pa tudi niso daleč. Ob dograditvi bodo igrišča zelo zasedena, brez dvoma pa bodo pripomog^ tudi k hitrejšemu in množičnejšefflU razmahu športa med delovnimi mi, med mladino.
Gradbeni odbor vodi Tone Štruce lj, člani pa so: Ivan Koste'eC’ Niko Magovec, Jože Mihelčič, Julij Nemanič, Irena Flajnik, Dragica Ne-nadič, Tone Muc in Jože Jankovič. Brez pomislekov so to imena, ki ob pomoči širše družbene skupnosti zagotavljajo uspeh.	j	q
LOVSKI DOM POD STREHO — Člani lovske družine Suhor so lan* s prostovoljnim delom začeli graditi svoj dom na Gorjancih. Brž ko je letos vreme to omogočilo, so se spet zbrali in poprijeli za delo> tako da je bodoči lovski dom že pod streho.
SPREHOD PO METLIKI
DEKLETA POKLICNE TEKSTILNE ŠOLE iz „Beti“ imajo svojo folklorno skupino, ki se uči pod vodstvom tovarišice Marjetke Kompare v glavnem belokranjske plese. K vajam hodi redno trideset deklet, prvi javni nastop pa so imele pred 1. majem. Delavci „Beti“ se punce nagradili z burnim ploskanjem, kar jim je gotovo vlilo še več volje za vadbo.
NA VESELJE UČENCEV in najbrž tudi učiteljev gre letošnji šolski pouk h kraju, počasi, vendar vztrajno. Šolska mladež se že veseli zaključnih izletov, za katere pa je treba imeti v žepu nekaj dinarjev. Učenke Poklicne tekstilne šole Beti niso stale prekrižanih rok, ampak so si zaslužile nekaj denarja s pogozdovanjem smrečic pri vasi Dobravice, v gradaški drevesnici pa so prebirale smrečice. Treba jih je pohvaliti.
V AVGUŠTINOVI HI Sl NA MESTNEM trgu je odprla fotografsko obrt tovarišica Goršctova, ki jo dobro poznajo po hitrih in kvalitetnih uslugah Črnomaljci, kjer ima Goršctova svojo delavnico. No, zdaj se bodo lahko slikali pri njej tudi Metličani, vendar si je dobro zapomniti pri tej zadevi le stavek, da ne gre kriviti posnetka zavolje ne preveč lepega obraza.
OSNOVNOŠOLSKA MLADEŽ lZ METLIKE in Podzemlja pa še učen ke Poklicne tekstilne šole Beti s imeli 5. maja obrambi dan. Me seboj so se pomerile ekipe pomoči, v Bojanji vasi so se srečali borci, ki so jim pripovedovali o godke iz narodnoosvobodilne v°-)n ’ na Vinomeru pa so pripravili k ul tu-' ni program. Da, tudi malico, ki J o1 je še kako teknila!
MESTNI PEVSKI ZBOR je i"*J svoj prvi javni nastop, in sicer v sej sobi delovne organizacije „Be* : Dekleta in fantje so zapeli tri P6’ komunistom, ki so se udeležili s nostne seje, posvečene partijskim sindikalnim jubilejem. Njihovo P pevanje je prijetno presenetilo ne, morda pa je koga celo navdušilo, da se bo pridružil P cem. To pa je tudi zaželeno.
KULTURNI DOM JE NAR#)’ jeza okrog zamujanja rokov je P° zabljena, gledalstvo pa se bo pr imenitno počutilo v preurejeni dv rani. Je pa vseeno malce neroC1IL to, da je blizu doma igrišče marsikatera žoga prileti v na no prepleskane obličje, tako da °S^ A na njem umazani krogi. Prav bi bi > da žogobrci v svoji športni vnetni dlako pomislijo tudi na to.
metliški tednik
18
	
	
Ze četrt stoletja darujejo kri
100 priznanj vsem, ki so zaslužni, da je že skoraj vsak deseti občan krvodajalec
K ^ pt!VC0 krvodajalstva v Sloveniji so konec aprila proslavili v °cevju in ob tej priložnosti podelili 98 značk, priznanj in plaket Med C- Za krvodajalstvo”. O pomenu te obletnice je govoril jj^sednik občinske skupščine inž. Savo Vovk, v kulturnem Dmfrani-U Pa s0 nast0P'l' gimnazijski pevski zbor pod vodstvom r »• Miloša Humeka, folklorna skupina pod vodstvom Cveta Križa °* recitatorji učenci osnovne šole Kočevje.
Med dobitniki priznanj ..Zasluge Jančevski (UK), Marija Legan krvodajalstvo” je 17 aktivistov J* >z OZD, 34 aktivistov RK iz “Jevnih organizacij RK, kar 37 odajalcev, ki so darovali kri do °nca minulega leta 25- in večkrat;
^alje p0 4 OZD (Itas, Tekstilana,
0 evski tisk, Snežnik) in krajevne 'Banizacije RK (Kočevje, Stara ev, Kočevska Reka, Draga), ki *> najbolj zaslužne za uspeh krvo-aJalskih akcij, ter še občinski sindikalni svet Kočevje in podmla-e* RK na osnovni šoli Kočevje.
Dobitniki značk in priznanj „Za-”8® za krvodajalstvo” so:
AKTIVISTI V OZD: Bernarda
(Tekstilana), Nada Planinc (Melamin), Franjo Kranjc (Avto), Zinka Milešič (Tiskarna), Avguština Lenas-si (ZKGP), Jože Hajdinjah (Gramiz), Marija Zalar (VVZ), Andrej Čolnar (Trikon), Mirko Rušt (ITAS), Milan Arko (Oprema), Vera Urh (Mercator), Olga Kovač (Kovinar), Drago Murn (Elektro), Jaka Marinč (IN-KOP), Francka Korelc (Komunala), Pavla Pirc (Ljubljanska banka);
AKTIVISTI IZ KO RK: Ema Mohorič, Kočevska Reka; Frido Verderber, Ivanka Žurga in Marjan Skof, vsi iz Kočevske Reke; Ana
Dežela Petra Klepca slavi
Jjfefon vasem — Še novi vodovodi in pretvornik RTV
V mjjju sjavj krajevna skup-■0st Osilnica razen praznika de-
» dneva 7m aop m nri»7nika
dneva zmage in praznika i še svoj kngevni praz-
nik 21
maj. Praznuje ga v
P^menju dela, mladosti, zmag m veselja.
1 'u *'1®>0vs'cih vaseh so že postavili stebrov za telefonsko napeljavo, j. b° povezovala bodočo novo tele-°nsk0 centralo v Osilnici z vasmi aPcži, Belica, Bezgarji, Žurge, li ?,OV'ca’ Padovo, Križmani in Ma-.n\	■	Nadaljuje	se	tudi	gradnja
,,_e °Erajenih in novih vodovodov po
vaseh.
<S
e ta mesec bodo začeli graditi
Sm V?.rnik RTV’ in sicer 113(1 vasJ° ok i- na Hrvaškem. Tako bo Kol J'000 prebivalcem tega dela goč 6 'n ^•a'3rans*ce doline omo-RTv\ .spiejem prvega programa Ljubljana. Nadaljujejo tudi z panjem cest. Za krajevni praznik ”°do očistili vasi in okolico itd. "SZen tega so bile, oziroma še bodo v počasitev pra -nikov naslednje prireditve:
'	11.	maja Ulm ..Varujmo Kolpo",
ki, ga Je posnel režiser Veljko Kla-I Sterka;
pa krajevna skupnost Osilnica;
26. maja bo proslava v Taborski steni
V zadnjih dneh maja pa je predvidena še uradna otvoritev novega obrata LIV Postojna v Osilnici.
J. P.
Levstik, Frančiška Vodičar, Marija Kopač, Marija Klun, Katarina Levstik in Marta Troha, vse iz KO RK -Stara cerkev; Anton Poje in Karolina Vertelj, oba iz KO RK Dolga vas; Marija Šafar, Milena Košir, Marjana Kavran in Justina Makše, vsi iz KO RK Mozelj; Genica Muhvič iz Osilnice; Milka Bratoš iz Vasi-Fare; Pavel Maurin (Vimolj), Milka Turk (Draga), Olga Klun in Anton Hočevar (Struge), Peter Staudohar (Laze), Justina Rauh (Zeljne), Justina Sovre (Rudnik-Salka vas), Sanda Cilenšek, Vera Košir, Nežka Gorše, Jelka Drekonja, Marija Mohorčič, Terezija Klarič, Dragica Gornik, Hedvika Pintar in Dragica Šercer (vse KO RK Kočevje);
krvodajalci, ki so do ko nca_ minulega leta darovali kri 25- ali večkrat: Ivan Jerman, Franc Kram-žar, Jože Legan, Ludvik Damše, Sonja Lovšin, Franc Kiselak, Mohor Koželj, Metod Oražem, Slavko Miler, Franc Per, Bogomir Vidmar, Marjan Štajdohar, Mirko Kordiš, Franc Kovač, Marija Knavs, Jože Grabrijan, Vinko Košir, Alojz Pevec, Andrej Antolin, Franc Zadravec, Minka Nered, Jože Lisac, Jože Markovič, Ivan Dulmin, Ignac Nose, Stane Pahulje, Ivan Merhar, Janez Klun, Anton Šega, Jože Maričič, Tona Kovačič, Alojhz Goljevšček, Anton Rački, Matevž Eijavec, Zvonko Dragoš, Karel Antolin in Marija Vidmar.
19.
maja kajak tekmovanje za
^kal Toneta Ožbolta na Kolpi pri jj^ci, katerega organizator je Ka-^ klub iz Zagreba, pokroviteljica
v kJM- RAZPADA - Podkap hiše, PuSfjJ • je goi til na Rog, je zaradi orinj a strehe in žlebov ter zmrzali met Pokazala se je poldrugi trar^r .dolga luknja, da se vidi b0^°.Vie pod streho. Poškodba se NesrJ/ 'n z'doyje bo še razpadalo. *®ča preij na peš če na pločniku.
TREM KOLEKTIVOM JELKE — Najvišje priznaiije krajevne skupnosti Kočevje, kip bronaste jelke, so letos prejeli kolektivi Inkopa, Kovinaija in Opreme, ki so dobro gospodarili, razen tega pa imajo posebne zasluge za razvoj mesta in za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov. (Foto: Primc)
Bratstvo nas združuje
Pobrateni na svečanosti KS Kočevje
lega Ski
Na dan zmage, 9. maja, je bila tudi zadnja svečanost ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Kočevje-mesto, na kateri so podelili letošnja priznanja te skupnosti, v kulturnem programu pa je nastopil nonet „Rog“ iz Zeljn. Svečano-
DROBNE IZ KOČEVJA
ban| AV^ahi ZAMUJAJO - Go-rast-jr, °’ da v aprilu in maju Muhao. vse’1 vrst užitni mavrahi. Zavrlo v *n ^'ad*10 vreme je rast v ho« , ndar so se prvi že pojavili Sobar » Klečah. Tam je našel mavrah Pravih in izredno lepih smre![!ov; imenovanih visoki
ko cen	el*	80	zel°	velike	bele
*n močne klobuke, kar je
Posbk ‘ ‘notne ^^nost teh gob.
PsoS3KVNA GR0ZI “ steklina
neka*«-, ^sic se je pojavila tudi v 'h okoliših Gorenjske, kar
“b6an ^/V P^asuje
^ v /medved - odgovarja
ie naš zdravstveni risa? razp'sa* delovno mesto za
napad ^e.r *ovci trdijo, da ris pa ,a *e bolne in onemogle, U»ot° Pomagal zdravnikom lan	kdo	je	resnično bo-
nas opozarja, da moramo biti previdni. Drugje so pokrenili že vse potrebno, posebno lovci pa tudi drugi. Pri nas smo preveč popustljivi. Vse preveč je psov potepuhov. Srečaš jih vsepovsod p« mestu, na sprehodih in tudi okoli šole.
OTROCI POBIJAJO ŽABE -Uredba o lovu žab ima stroga določila za lov brez dovoljenja. Sladkanje z žabjimi kraki je postalo drago. V mlakuži pred vhodom v Gaj pa pobijajo otroci žabe kar „po kratkem postopku11 in brez vsake koristi. Nihče jim tega ne prepreči. Ne gre samo za žabe, ampak za žalostno dejstvo, da otrok uživa v uničevanju žive narave. Sicer pa je že skrajni čas, da bi to mlakužo odpravili.
NEVARNE STOPNICE - Stopnice na ploščad pred vhodom v blagovnico NAMA so že tako poškodovane, da so nevarne. Cement je popustil in ploščice se premikajo ali pa so celo polomljene. Kdor upravlja s to ploščadjo, naj kaj ukrene!
KAM NA IZLET? - Planinska koča pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom je odprta in oskrbovana vsako soboto in nedeljo ter na dneve pred praznikom in na sam praznik. V okolici urejajo planinci tudi površine za razvedrilni šport. Planinsko društvo Kočevje vabi izletnike, naj obiščejo kočo, saj je v neposredni bližini mesta.
kočeuske nouice
sti so se udeležile tudi delegacije pobratenih mest oz. KS Škofja Loka, Prokuplje in Novi Zagreb-Tmsko ter občine Dolina pri Trstu.
Najvišja priznanja, kipec jelke, so za posebne zasluge pri razvoju mesta in samoupravnih socialističnih odnosov prejele organizacije združenega dela IN KOP, Kovinar in Oprema. Razen tega je bilo podeljenih 15 zlatih, 16 srebrnih in 15 bronastih plaket mesta Kočevje z listino o podelitvi. Bronasta priznaja OF pa so tokrat podelili pobratenim KS oz. mestom in predstavnikom teh mest, ki imajo največ zaslug za krepitev medsebojnih odnosov med pobratenimi mesti. (Imena dobitnikov priznanj bomo objavili prihodnjič.)
Govornika na svečanosti sta bila sekretar občinske konference ZK Jože Novak, ki je spregovoril o jubilejih in praznikih, ki jih praznujemo letos, ter o razvoju delavskega in revolucionarnega gibanja na Kočevskem. O samoupravni preobrazbi KS, njenem delu in nalogah pa je spregovoril predsednik skupščine KS Lojze Hočevar.
Za priznanja so se zahvalili predstavniki vseh delegacij pobratenih mest, ki so hkrati čestitali občanom Kočevja za praznik. Ob tem so poudarili:
inž. Matija Krainovič, Novi Zagreb-Tmsko: „Zelim, da bi še naprej srečno živeli v pobrateni republiki Jugoslaviji!"
Radoje Kostič, Prokuplje: „Ogro-ženi smo z raznih strani, zato sta bratstvo in enotnost še bolj potrebna. Srečni smo tudi, ker ob vsakem obisku Kočevja vidimo kaj novega, vidimo, da Kočevje napreduje, in mu to želimo tudi v bodoče!"
Jože Hauptman, Škofja Loka: ..Prijateljske in bratske vezi bomo še krepili. Zahvalim se tudi za lep sprejem in za to, da ste nam pokazali, kako napredujejo manjše, podeželske KS.“
Alojz Krneč, Dolina: „Hvala vam za pomoč naši skupnosti, ki živi izven matične domovinc.“
J. P.
DOBER PROGRAM - Na krvodajalski proslavi v Ribnici so izvedli recitatorji, igralci, pevci in harmonikaiji zelo dober kulturni program, za kar so poželi obilo aplavza. Na fotografiji je harmonikarski orkester glasbene šole. (Foto: Primc)
Praznik krvodajalstva
PREDSEDNICA VZOR - Predsednica Občinskega odbora RK Ribnica Vesna Lavrič (levo) je darovala že preko 40-krat kri in zato prejela še posebno priznanje Republiškega odbora RK. (Foto: Primc)
V Ribnici 110 priznanj krvodajalcem — Vedno več mladih med krvodajalci
Na nedavni proslavi krvodajalcev v Ribnici so podelili 73 priznanj krvodajalcem za 5-krat darovano kri, 25 za 10-krat, 4 za 15-krat, 5 za 20-krat in 3 plakete za 25- in večkrat darovano kri.
Na svečanosti je zbranim spregovorila o pomenu krvodajalstva in nalogah RK predsednica občinskega odbora Vesna Lavrič, ki je tudi sama darovala kri že nad 40-krat, kar je rekord v ribniški občini. Poudarila je, da je naloga RK tudi vzgajati in izobraževati občane, predvsem pa si prizadevati za človeške medsebojni odnose. Opozorila je tudi na vlogo RK v akciji „Nič nas ne more presenetiti" in v akcijah za čisto okolje, ki so potekale konec aprila v ribniški občini.
V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole pod vodstvom Matije Suhadolca, pionirski pevski zbor pod vodstvom Bernarde Kogovšek ter mladi člani RK z recitacijami in skečem.
Med krvodajalci, ki so 25-krat in večkrat darovali kri, sta prejela priznanje Jože Polovič in Rudi Lovšin, razen tega pa je rekorderki Vesni Lavrič podelil posebno priznanje za nad 40-krat darovano kri predstavnik republiškega odbora RK Vili Vrhovec.
Priznanja za 20-krat darovano kri so prejeli: Jože Benčina, Ivan Šarič, Ela Škof, Andrej Tomšič in Slavko Stupica.
Priznanja za 15-krat darovano kri so prejeli: Jože Andoljšek, Jože Košir, Albina Oražem in Jože Gornik.
Priznanja za 10-krat darovano kri so prejeli: Ivan Abram, Franc Gri-vec, Franc Gornik, Andrej Hren, Stane Kersnič, Anton Lesar, Vinko Mate, Mihaela Novak, Franc Peček, Janez Ponikvar, Franc Stupar, Darinka Zalar, Anica Arko, Franc Andoljšek, Marija Gorše, Danica Ausič, Tomislav Lavrič. Marjan Lunder, Jože Oblak, Milan Pirc, Dominik Vesel, Jože Vavtar, Marija Vesel, Franc Vesel, Stane Vesel.
TRAKTOR ZAMENJAL AVTO
Minuli četrtek, 10. maja, so morali prvič pustiti avtomobile doma „neparni“. Neki tovarišici (uslužbenki), ki dela v Ribnici, to ni šlo v račun, saj je iz svoje vasi morala v službo. Pomagala si je zelo prebrisano, po ribniško. Kot običajno se je lepo oblekla in uredila ter sedla -na traktor. Do konca dela jo je tokrat namesto avtomobila čakal na parkiranem prostoru traktor.
DELEGATI SEJALI
Minuli četrtek so bile v Ribnici seje vseh zborov občinske skupščine. Na njih so razpravljali o poslovanju organizacij združenega dela lani, delu inšpekcijskih služb, spremembah dogovora o temeljih družbenega načrta za obdobje 1976 do 1980, programih dela KS, odstrelu divjadi in o več drugih zadevah.
Tudi letos zahtevni programi
Posebno skrb delegatskim odnosom, hišnim in potrošniškim svetom in SLO
din, vzdrževanje cest in ulic 370.000 din. V programu še ni zajeta gradnja kanalizacije v Ribnici, ker zanjo še niso izdelani načrti.
KS SODRAŽICA gradnja kanalizacije v Sodražici s čistilno napravo 10 milijonov dinarjev, obnova ceste Sodražica - Sv. Gregor 3 milijone, obnova ceste v Lipovfčici 350.000 din, obnova ceste v Kržetih in Sinovici 1,3 milijona, obnova ceste v Globeli 300.000 din, asfaltiranje ceste v Lipovščici 282,433,35 din, v programu pa imajo še vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
KS SVETI GREGOR: nadaljevanje urejanja ceste Ortnek - Sv.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Podoba krajev v ribniški občini se je v zadnjih letih popolnoma spremenila, ker je deio krajevnih skupnosti zelo zaživelo. Vzrok za tako skokovit napredek so tudi uvedeni samoprispevki, ki so jih občani vedno oplemenitili še z dodatnimi samoprispevki, sredstvi komunalne skupnosti, sredstvi, ki so bila zbrana na osnovi samoupravnih sporazumov, prispevki v delu, akcijami mladinskih delovnih brigad itd. Tudi za letos so krajevne skupnosti že pripravile delovne programe, ki jih objavljamo v skrajšani obliki:
KS DOLENJA VAS: obnova in asfaltiranje ceste Dolenja vas —
Blate, asfaltiranje ceste v Grčaricah, napeljava razsvetljave za Dolenjo vas, Rakitnico, Prigorico in Lipovec.
Vrednost teh del je 5 milijonov dinarjev.
KS LOŠKI POTOK: obnova in asfaltiranje ceste Hrib-Retje
1.650.000 din, dokončati urejanje vodovodov 350.000 din, ureditev mrliške vežice 100.000 din, sofinanciranje gradnje rokometnega igrišča
100.000 din, sofinanciranje izdelave načrtov za obnovo kulturnega doma
50.000 din in popravila cest na območju KS 300.000 din.
KS RIBNICA: obnova in asfaltiranje ceste Hrovača-Otavice 1,970.622 din, asfaltiranje ceste na Ugar 1,068.811 din, prva faza asfaltiranja ceste v Žlebiču 420.000 din, asfaltiranje prostora pri osnovni šoli, križišča pri Opekarni, ceste železniška postaja-Riko in prostora pri mrliških vežicah v Hrovači skupaj
530.000 din, montaža javne razsvetljave v Trubarjevi ulici 220.000
Skrb za spomenike
Nekateri člani ZB stoje še ob strani
,,Borci uspešno delajo na vseh področjih," je poudaril na nedavni letni konferenci v svojem poročilu predsednik krajevne organizacije ZB Ribnica Alojz Zbašnik. Tako so sodelovali pri proslavah dneva borca, dneva žena, pri otvoritvi gasilskega doma v Ribnici, pri proslavi na Ogenjcah, pri otvoritvi stadiona, pri sprejemu kurirčkove pošte, udeležili so se republiške proslave za dan borca v Dobrepoljah, kjer so ribniški borci razvili tudi svoj prapor, za katerega so prispevale vse OZD razen štirih.
V bodoče bodo posebno skrb posvetili urejanju spomenikov, obeležij in grobov padlih borcev. Občinska skupščina je za ta namen odredila 80.000 din.
Člani organizacije so zelo prizadevni, nekaj pa jih še vedno stoji ob strani. Glavna naloga bo tudi te pritegniti k delu. Organizacija šteje 295 članov. V obdobju med obema konferencama jih je umrlo kar 27.
M. GLAVONJIC
Gregor 3 milijone, asfaltiranje dela ceste Sodražica - Sv. Gregor 2 milijona in gradnja nogometnega igrišča 30.000 din.
KS VELIKE POLJANE: obnova ceste Ortnek - Velike Poljane 2 milijona din in še vzdrževanje cest.
Tudi za uresničevanje teh načrtov bodo v KS združevali denar, delo in druga sredstva iz raznih virov. Najeli bodo tudi posojila. Kljub temu so načrti zelo obsežni in jih bo težko uresničiti.
KS pa bodo posvetile letos še posebno pozornost krepitvi samoupravnih odnosov in delegatskega sistema, informiranosti, dobrim medsebojnim odnosom, krepitvi samozaščite in ljudske obrambe, varstvu okolja, delu hišnih in potrošniških svetov, urbanizmu itd. Računajo pa, da bodo tudi v bodoče imeli težave s pomanjkanjem denarja, prostorov in kadrov, neaktivnostjo dela občanov, neusklajenostjo načrtov in dela s SIS itd.
J. P.
OGOLJUFANI OBČANI - Ribniški potrošniki se pogosto pritožujejo zaradi goljufij v trgovinah in opozarjajo, da so inšpekcijske službe premalo učinkovite. Tako se je neka gospodinja pritožila že drugič, da so ji pri nakupu za okoli 50 din zaračunali 2,20 din več, kot bi smeli. Tudi se pri nakupu pol kile kruha zgodi, da dobiš le 40 ali 45 dekagramov. Posebno pa je .pohvalila' mesarje, češ da računajo hitreje kot digitron.
IZBOLJŠATI PRODAJALNE MESA - V Ribnici so bile vse prodajalne mesa zelo zastar Zato so začeli Delikateso preurejati. Tudi v novi blagovni hiši, ki jo grade med restavracijo in pošto, bo sodobna prodajalna mesa.
LES PO SKRITIH KANALIH -Prometa z lesom, ki je na črno razrezan, je v ribniški občini, predvsem pa v Ribniški dolini, precej. To je možno tudi zato, ker nekateri gozdarji prevzemajo les v Inlesu namesto v gozdu. V občini je 5 žagarskih obratov in 94 žaganih naprav v zasebni lasti, kar še otežuje kontrolo. Ugotovljeni pa so tudi zelo zanimiv primeri, da na primer odkupovalci Slovenijalesa plačujejo celo okoli 1.000 din za kubik več kot Inles in ob tem plačajo še vse davke.
NIKOLI ZADOVOLJNI - V ribniški občini so imeli včasih gradbenega oz. urbanističnega inšpektorja, ki je strogo ukrepal proti vsem nepravilnostim in je za vsako malenkost priskrbel kršitelju 14 dni zapora. Zdaj pa so dobili na to mesto sicer dobrega strokovnjaka, ki pa je predobrega srca. Tako je bilo rečeno na seji izvršnega sveta občinske skupščine.
- Zakaj, Janez, kar naprej sam kuhaš, pereš, pomivaš, derbiš za otroke?
- Žena je učiteljica, ribniški prosvetaiji pa imajo vsak teden vsaj en po pet ali več ur dolg delovni sestanek!
RESET0
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
KflJIGOTIJH
DOLENJSKI
LIST
tiskarna ■ knjigoveznica • kartonaža novo mesto, glavni trg 14
Novo mesto. Glavni trg 3
združeni delovni organizaciji v DOLENJSKI INFORMATIVNI IN TISKARSKI CENTER NOVO MESTO razpisujeta na podlagi skupnega razvojnega programa v šolskem letu 1979/80 naslednja prosta učna
m BS t31
ZA POTREBE ČZP „DOLENJSKI LIST" NOVO MESTO, GLAVNI TRG 3:
ZA POTREBE KNJIGOTISK NOVO MESTO GLAVNI TRG 14:
1. ročni stavec
2. montažer — kopiralec
3. tiskar s ploskve (ofset tiskar)
2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji
1. reprodukcijski fotograf
2. montažer kopiralec
3. tiskar s ploskve (ofset tiskar)
4. ročni stavec
5. tiskar z izbokline (knjigotiskar)
6. knjigovez
7. kartonažer
1 štipendija 1 štipendija
1 štipendija 1 štipendija
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
Združeni delovni organizaciji'sta si zastavili v srednjeročnem programu razvoja izgradnjo novih poslovnih prostorov ter osvajanje najsodobnejše grafične tehnologije, kjer bodo štipendisti smotrno lahko uporabili svoje pridobljeno znanje in imeli možnost za poznejša napredovanja v svoji stroki na srednjih in višjih šolah.
f------------—---------------------------------------N
„TREGRAD", TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE TREBNJE OBJAVLJA
LICITACIJO za odprodajo naslednjega inventarja:
1 DOSTAVNI AVTO KOMBI ZASTAVA 750, letnik 1973 1 SASI JA Z A KAM I ON TAM 4500
2 TRAKTORSKI GUMI (za Hon) dimenzije 14 x 24 x 20 cm 2 MODELA ZA BETONSKE CEVI, komplet s podstavki, premera 20 in 15 cm.
Javna licitacija bo v petek, 25. maja 1979, ob 12. uri v Trebnjem, Kolodvorska 1. Interesenti si lahko ogledajo posamezne predmete in seznanijo s cenami vsak dan, razen sobote, od 6. do 12. ure ter po telefonu 83003 ali 83150.
Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek.
Pred pričetkom licitacije se mora položiti 10-odstotna varščina.
V____________________________________________________
ČGPDELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA NOVO MESTO
VABI
PRODAJALCE, PRODAJALKE
za prodajo v kioskih v Trebnjem in Metliki Nastop dela, ki je pogodbeno, s 1. JUNIJEM 1979. RAZMISLITE IN SE ODLOČITE!
Prijave pošljite podružnici DELO, Novo mesto. Glavni
Tovarna
p I	^i	gospodinjskih aparatov in
elektromateriala
Ljubljana
TOZD ELEKTROMATERIALA - ČATEŽ
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje
BLAGAJNIŠKIH NALOG IN OPRAVIL
Pogoj za opravljanje teh opravil je:
— srednja ekonomska šola z delovnimi izkušnjami na področju blagajniških ali računovodsko-finančnih opravil. Delo se združuje za nedoločen čas in s pogojem 2-mesečnega poizkusnega dela.
Podrobnejše informacije o delu in drugih pogojih dobijo kandidati v neobveznem razgovoru.
Vloge pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: ELMA-TOZD elektromaterial Čatež, pošta Velika Loka.
Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST Novo mesto. Glavni trg 3
organizira uvajalni tečaj za delo
OPERATERJA
NA ORDELOVALNEM ZASLONU
Pogoji za pridobitev štipendije:
1. dokončana osnovna šola, prednost bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom.
Vloge pošljite do 30. maja na gornje naslove, kjer lahko dobite ustne informacije.
Pogoji za prijavo na tečaj:
1. dokončana poklicna šola grafične smeri ali
2. operater na zaslonskem terminalu z ustreznim tečajem in prakso ali
3. dokončana gimnazija ali
4. dokončana poklicna šola elektro, radio, PTT ali finomehanične smeri.
Tečaj bo organiziran izven rednega delovnega časa 8 ur skupinskega dela in približno 8 ur individualnega dela, v času od 25. maja do 20. junija 1979.
Po končanem tečaju bomo zaposlili 8 operaterjev na zaslonu, prednost bodo imeli udeleženci tečaja, ki bodo najuspešneje opravili preizkus znanja.
Prijave zbira odbor za delovna razmerja do 23. maja 1979 na naslov ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Glavni trg 3.
ŽIVILSKI KOMBINAT „ŽITO", n.sol. o. LJUBLJANA, Šmartinska 154 TOZD PEKARNA KRŠKO, n. sub. o. KRŠKO, Cesta 4. julija 86
OBJ A V A
Delavski svet temeljne organizacije Pekarna Krško
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	MANJ ZAHTEVNA DELA V EKSPEDITU PEKARSKIH IZDELKOV
Pogoji:
— končana ali nedokončana osemletka
— preizkus znanja voznika C kategorije -dela in naloge se združujejo za nedoločen čas
— poskusno delo 1 mesec.
2.	STROJNO OBLIKOVANJE TESTA - za dva delavca
Pogoji:
— lahko nepopolna osemletka, za priučitev dela v pekarski stroki
— dela in naloge se združujejo za nedoločen čas
— poskusno delo 1 mesec
3.	OPRAVLJANJE DEL, IN NALOG V PROIZVODNJI PEKARNE IN EKSPEDITU - za dve delavki
Pogoji:
— lahko nepopolna osemletka, za priučitev dela v pekarski stroki
— dela in naloge se združujejo za nedoločen čas
— poskusno delo 1 mesec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ,,ŽlTO* LJUBLJANA - TOZD PEKARNA, KRŠKO, Cesta 4. julija 86
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku-
ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE
ponovno objavlja
prosta dela za določen čas v domu oddiha slepih in slabovidnih na OKROGLEM pri Kranju v sezoni 1979:
kuharica I. kuharica II. servirka-točajka
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu zveze.
Pismene ponudbe prinesite osebno ali jih pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2.
V___________________________________________________________
--------------------------
ISKRA TOZD ELA NOVO MESTO
razpisuje javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2001, letnik izdelave 1973, izkli-cana cena 80.000 din.
Javna prodaja — licitacija bo na dvorišču TOZD ELA, Ragovska c. 7a, dne 28. 5. 1979 ob 11. uri.
V ceni ni vračunan prometni davek.
v______________________________/
20
DOLENJSKI LIST
Št. 20 (1553) 17. maja I97jj
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 22. V.
JUGOBANKA
20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
20.45 A. Haley: KORENINE
PETEK, 18. V.
JUGOBANKA
1
TV V SOLI: Makedonščina, petka do petka, Moja sestra in "•oj brat
0.00 TV v ŠOLI: Angleščina, Ri-Zgodovina
BT i
J5.00 TV V ŠOLI, ponovitev i I7 25 POROČILA
17.30 DEČEK SKOK
17.45 OTROCI KAMNOV 18.10 TV BECARAC 18.35 OBZORNIK
18.45 ALARMNI ZNAKI
Z današnjo oddajo o tem, kakšen pomen imajo določeni alarmni znaki pri vaji civilne zaščite, se bo zaključila izobraževalna nanizanka o vlogi SLO in družbene samozaščite. 19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 PETA STRAN STUDIA, zabavnoglasbena oddaja 21.05 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI
Frank, Vic, Ralph, Bernie in Pretty Billy so skušali oropati banko, a nekdo jih je izdal in tolpa se je znašla za zapahi. Na najdaljšo zaporno kazen osmih let je bil obsojen Frank Ross, preostali štiije roparji pa so po izpustitvi iz zapora šli vsak po svojih poteh: Vic se je spet zaposlil v točilnici, Bernie je postal zvodnik, Pretty Billy se je zaradi uboja čuvaja spet skrival, Ralph pa je izginil neznano kam. Glavni junak te angleške nadaljevanke je Frank,
ki dolgih osem let v zaporu ni imel miru pred mislijo: najti izdajalca. Na prostosti niti najmanj ne okleva, poda se na lov za neznancem. Posel je sicer nevaren, a izgubiti nima kaj. Od prijatelja Chrisa zve, da se njegova žena Eva zdravi v umobolnici..,. Glavne vloge v nadaljevanki, ki jo je po scenariju T. Prestona zrežiral Jim Goddard, igrajo Tom Bell, Frank Mills, Oscar James, Peter Blake, John Junkin, Brin Croucher, Pamela Fairbrother in Norman Rodway. 21.55 TV DNEVNIK 2110 625
22.30 GLASBENA ODDAJA
17.10 TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet - 18.15 Dokumentarna reportaža -18.45 Zabavnoglasbena oddaja -
19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za moške (posnetek iz Essna) - 22.30 Glasbena oddaja
S°BOTA, 19. V.
Jugobanka
1
»00 POROČILA o,*GUCIO IN CEZAR
BiLJA Jajc *nSki “ 10 CipC‘ K0_ &AKO SO ŽIVELI - A. Ingo-Ce B1 se ODPRLO
<) on £AROBNO SEDLO •20 PISANI SVET
t? DRUŽBENA SAMOZAŠCl-^jOSNOVNI POGOJI PREŽI-
DAJA D0KUMENTARNA oi>
17 u J' 1Micki: POTA POLJSKE H^Z0 TELEVIZIJA BREZ TREBU-
£°0625
no*0 EVROKKO PRVENSTVO V UKUDM TELOVADBI ZA MOŠKE, posnetek iz Essna 15.50 POROČILA
15.55 HAJDUK: BORAC, prenos iinogometne tekme 117.45 NE BOM TE VEC LJUBIL,
Trinajstletna deklica spozna v možaku, ki je pijan obležal na trav-
niku blizu šole, svojega očeta. Dekletce se čuti osramočeno in ponižano, toda ljubezen do staršev je le močnejša, zatožna vse načine skuša ohraniti ne le svojo, ampak tudi čast staršev. Ji to uspe? O tem govori poljski film, ki ga je pred šestimi leti posnel Janusz Nasfeter, v glavnih vlogah pa nastopajo Grazyna Michalska, Henryka Dobesz, Ta-deusz Janczar, Bogdan Izdebski in Božena Fedorczyk.
19.10 NAŠ KRAJ: HREPELJCI, VAS, KI JE IN KI JE NI
Tokratna oddaja ne bo prikazala uspehov, želja krajanov in posebnosti njihovega vsakdanjika. Vas Hre-peljci nad Dragonjo v slovenskem delu Istre je namreč v glavnem prazna, domovi so zapuščeni, kajti ljudje so se v boju za večjim kosom kruha raztepli po svetu.
19.30 TV DNEVNIK 20.00 OFFENBACHOVE NORČIJE
Jacques Offenbach, 1819. leta rojeni sin nemškega Žida iz Koelna, je študiral glasbo v Parizu in pozneje
*
postal najpopularnejša osebnost francoske prestolnice. Igral je v orkestru, koncertiral kot čelist, bil dirigent, kot skladatelj je najprej uspel s krajšimi zabavnimi deli, nekaj časa je imel lastno operno gledališče, svet pa ga dandanes pozna kot pisca številnih operet. Med njegovimi operami so najoblj znane Hoff-mannove pripovedke. Televizijska nanizanka bo prikazala najznačilnejše iz življenja in dela tega skladatelja, slišali bomo tudi vrsto odlomkov iz njegovih skladb.
21.00 LORD JIM, film
Po romanu Josepha Conrada o lordu Jimu, ki je sramotno zapustil poškodovano ladjo, se nato zavedel nečastnosti svojega dejanja in med beganjem po tihomorskih otokih iskal priložnosti, da bi spral s sebe madež strahopetnosti, je pred petnajstimi leti Richard Brooks posnel film, kateremu dajejo kakovostno težo odlične igralske stvaritve Petra OToola, Jamesa Mastona, Elia VVallacha, Daliah Lavi, Curta Juer-gensa in drugih.
23.20 TV DNEVNIK
20.00 P. Konjovič: Koštana (1. del opere) - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton: Žrtve avtomobilizma
^DELJA. 20. V.
Jugobanka
1
J-00 POROČILA
ZA NEDELJSKO DOBRO in i ANSAMBEL B. FRANKA 9 *■ KUMRA
L°ND0NAank0WitZ: DICKENS 12 U 3n ^LZam°VA ULICA
&?SEg£'0DD"A
Prikazi*103 oddaJa 0 gojenju rož bo ^esetlet 0r!'ideje> k' 80 bile pred di j Jl Pojem dragocenosti pa tu-zastonj68 »V ^ettičarnah niso ravno vrst „ ePrav gre število njihovih VESP??6*tiso6e-
&ELJA T0B0GAN: VELIKA NE-
Je odveč zapisati, da je poSn.t. ver)s^ih goricah otroke (v 1 oddaji pa bo tudi gledalce) ••••••••••
zabaval belokranjski mojster za smeh - Tnni Gašperič.
SUBOTICA 79, posnetek s festivala zabavne glasbe ŠPORTNA POROČILA EVROPSKO PRVENSTVO V
ORODNI TELOVADBI ZA MOŠKE, posnetek iz Essna POROČILA KAČJI BRLOG, film Že nad trideset let je minilo, odkar je Anatole Litvak po literarni predlogi Mary J. Ward posnel film o dekletu, ki se znajde v umobolnici, kjer so neznosne razmere, zato junakinja doživi prav grozljive stvari. Igrajo Olivia de Havilland, Leo Genn, Mark Stevens, Celeste Holm,
8.45 TV V ŠOLI: Cas zorenja. Ali ste vedeli?, Vesolje, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOU: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev
17.30 POROČILA
17.35 ŠVEDSKA FOLKLORA 18.05 MAU SVET
18.35 OBZORNIK
18.45 MOSTOVI, oddaja v madžarščini
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
P°NEDELJEK, 21. V.
Jugobanka
1
ViQg ^ V ŠOLI: Likovni pouk, ia, ugoslavije v svetu, Za prosti 'Oon Vila
KisalTV V S°LI: Materinščina,
lS 0n V ŠOLI: Za najmlajše tev u m l6-00 TV V ŠOLI, ponovi-
^/VnoJ^R0ClLA J17.20 VRTEC 17^ OBISKU: ZMAJEV PLES
18 Qc KATASTROFE 18-u5ANaŠE OTROKE
ii£ m?Zornik
i l9ic„LADI ZA MLADE
19 n^SANKA
20'0oJV7DNEVNIK
u °- Zen: V GOSTI SENCI
Oče pošlje sina na začasno delo v Nemčijo, da bi s sinovimi prihranki zgradil gostilno. Fant s težkim srcem odide, zapusti dekle, s katero se je hotel poročiti, materi je hudo, pa tudi oč® ni ravnodušen ob fantovem odhodu v neznani tuji svet. Da je odhod v obljubljeno deželo pogosto povezan; z velikimi pričakovanji, ki nimajo stvarne osnove, se izkaže s tragičnim kdncem tega televizijskega filma, ki ga je po scenariju Domenika Zena za zagrebško televizijsko hišo posnel Joakim Marušič. Igrajo Rajko Bundalo, Uglješa Koja-dinovič, Božidar Oreškovič, Marija Kon, Minja Nikolič, Olivera Markovič, Adem Cejvan, Ružiča Sokič in drugi.
21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SVEČANO OBLJUBLJAM Kratki dokumentarni film z gornjim naslovom je delo Nikole Jovi-čeviča. Film je nastal lani, prikazuje pa pereče razmere v srbskem zdravstvu. V mestih oz. večjih industrijskih središčih je zdravnikov dovolj,
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Nove knjige -
21.35 TV DNEVNIK 21.50 IZ KONCERTNIH DVORAN - H. Berlioz FANTASTIČNA SIMFONIJA
Drevi bomo lahko poslušali znano Berliozovo delo v izvedbi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je pod taktirko Antona Kolarja igral Fantastično simfonijo v prvi polovici letošnjega marca.
18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali - 21.00 Celovečerni film - 22.40 TV dnevnik
SREDA, 23. V.
JUGOBANKA
Glenn Langan, Leif Erickson in drugi-
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Sušič: TALE
21.05 30 LET RADIA KOPER Brez zapletenih antenskih sistemov si dandanes ni moč predstavljati radijskih prenosov, pred tremi desetletji, ko je začel oddajati koprski radio, pa je zadostoval radijski svetilnik za usmeijanje ladij. Dokumentarna oddaja bo prikazala, kako se je začel pred 30 leti oblikovati radijski program, ki je imel pomembno vlogo ob meji z Italijo, zvedeli pa bodo tudi, kakšno poslanstvo zdaj opravlja radio, katerega sodoben antenski stolp je na Belem križu.
21.40 TV DNEVNIK 21.55 GLASBENA MEDIGRA
22.05 ŠPORTNI PREGLED
15.10 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevn k - 20.00 Skrivnosti morja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Film tedna
1
9.00 TV V ŠOU: Pogovor z M. Antičem, Zgodovina, Rabska kronika
10.00 TV V ŠOU: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Repor-taža
17.40 POROČILA
17.45 Z BESEDO IN SUKO - O.
Wilde: MLADI KRALJ (1. del)
Mladi gledalci se bodo gotovo razveselili pravljice angleškega pisatelja Oscaija Wilda, katerega pravljične zgodbe so pravcati biseri svetovne književnosti. Wilde je zapisal, da „umetnost lahko s škrlatno nitjo potegne mesec z neba, da ji je tedaj mogoče vse ...” - torej je mogoče tudi to, da mladi kralj v noči pred svojim kronanjem spozna, koliko ljudi živi v pomanjkanju in bedi, da lahko manjšina živi v razkošju. Risbe je prispevala Darinka Lorenčak.
18.00 OD SLIKE DO SLIKE
18.25 NE PREZRITE 18.50 ZGODNJA GLASBILA Najpočasneje se je med glasbili razvijala skupina trobil S prikazom, kako so potekale spremembe tovrstnih inštrumentov, se zaključuje nanizanka šestih oddaj Davida Munro-wa o zgodnjih glasbilih, tudi tokrat pa bodo na nenavadne inštrumente igrali člani londonskega ansambla Early Musič Consort.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 Televizijci se bodo šele naknadno odločili, ali bo drevi na sporedu prenos nogometne tekme (katere, se ne ve) ali pa t. i. film tedna. Ce bo slednji, potem bomo gledali francosko stvaritev NAJBOLJŠI NAČIN HOJE. Zgodba se odvya v neki počitniški koloniji, kjer sta vzgojitelja tudi Marc in Phillip. Glede na njune različne značaje se tudi skupini dečkov, ki ju imata na skrbi, ukvarjata z različnimi stvarmi. Marcovi varovanci nenehno tekmujejo v različnih športih, Phillipovi pa pripravljajo gledališko uprizoritev. Med vzgojiteljema se razvije čuden odnos, ki meji že na homoseksualnost, po mnogih letih pa se možaka spet srečata. Tedaj
skuša Marc kot stanovanjski agent prodatii Phillipu novo stanovanje, slednji pa živi s prijateljico ChantaL Film, ki ga je 1975 po lastnem scenariju zrežiral Claude Miller, je izvrsten prikaz različnih značajev ljudi in njihovih pogledov na življenje, glavne vloge pa igrajo Patrick Dewaere, Patrick Bouchitey, Christi-ne Pascal in Claude Pieplu.
Ker ni znano, kaj bo na sporedu (tekma ali film), čas trajanja ene ali druge oddaje pa bo različen, televizijci tudi niso napovedali točnega začetka predvajanja naslednjih od-daj:
MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV DNEVI SLOVENSKE POPEVKE: PESMI SVOBODNIH OBUK TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška odaja - 18.15 Izobraževalna oddaja
- 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo
- 21.30 Zabavnoglasbena oddaja -22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarna oddaja
ČETRTEK, 24. V.
JUGOBANKA
1
8.55 TV V ŠOLI: Klub mladih tehnikov, Vzhodna Makedonija 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, Kemija
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.25 GUCIO IN CEZAR 16.35 OBZORNIK
16.45 PRENOS FINALNE TEKME ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL
18.45 Čarobno sedlo
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.05 V ŽIVO (vmes POROČILA)
18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Neposredni stiki -22.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
••••••••••••••••••••••••••v
pogosto celo preveč, v odročnih krajih pa jih primanjkuje. Novi zdravstveni domovi s sodobno opremo samevajo, zdravnikov ne pritegnejo še tako ugodni pogoji.
22.55 TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Pravljica - 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila -21.15 Kratek film - 21.30 Celovečerni film
PETEK, 18. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (M. Vodopivca priredba Španske ljudske: (Čarodejne orglice). 9.05 Z radiom na poti.
12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti l>Jada Rihtaršič: Ekonomski položaj pitanja mladega goveda na družbenih obratih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbene miniature. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trei. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 19. V.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radio napoti 10.05 Promenadni koncert 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Po domače.
12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Fidler: Možnosti poklicnega izobraževanja kmetijskih traktoristov). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDEUA, 20. V.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Vesna Parun:	Otoška	rapsodija).	8.52
Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke
glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe.
14.05 Humoreska tega tedna (M. Vučetič: Dedek). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 16.45 Glasba neuvršečnih.
17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Branko Belan: Ninanana za pravljico). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 2120 Skupni program JRT. 23.05 Urični utrinki. 23.10 Glasbena parada Radenci 79. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 21. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico.
9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Pogorelc: Zlaganje desk). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Kamniški kvintet. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Urični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 22. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na noti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Prispevek čebel pri varstvu okoljiA 12.40 Po domače. 14.05 V korak i mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Iz literature za pozavno. 18.15 J. Haydna Koncert za
■ violino in orkester št. 1 v C-duru. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času (3., 7., 8. Rukovet S. Mo-kranjca). 19.45 Minute z ansamblom Predmestje. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45
Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Bertold Brecht:	Zasliševanje
Lukulla). 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Urični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30Nočni program.
SREDA, 23. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Lekšan: Ukrepi proti klorozi v breskovih nasadih). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 škatlica z godbo. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Naš gost 10.15 Koncert za besedo (Ljubezen). 20.40 Iz komorne glasbe naših narodov. 21.05 Odlomki iz O. Nicolaia opere Vesele žene Windsorske. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Urični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 24.V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Colnarič: Nega vinogradniških tal). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Jugoslovanska vokalna lirika (Škerjanc, Slavenski). 19.45 Minute z ansamblom Andreja Arno-la. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Mlada srbska poezija). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorej. 0.05-4.30 Nočni program
14
Četrtek, 17. maja - Mojca Petek, 18. maja - Erik Sobota, 19. maja - Peter Nedelja, 20. maja - Bernard Ponedeljek, 21. maja - Dan letalstva Torek, 22. maja - Renata
Sreda, 23. maja - Željko Četrtek, 24. maja - Marija
LUNINE MENE
19. maja ob 00.57 - zadnji krajec
i
BREŽICE: 18. in 19. 5. jugoslo-
vanski barvni film Duh poljskega eški barvni
cvetja. 20-in 21. 5. angleš _______________
film Vojna zvezd. 22. in 23. 5. francoski barvni film Zenski vonj.
Tudi angeli noro vozijo. 23. in 24. r "'"i Uživ ’  ...................
5. film Uživaj življenje, Jery!
SLUŽBO DOBI
STRUGARJA s 3-letno prakso sprejmem takoj na delo. OD po dogovoru. Janez Pečarič, avtomehanik, Metlika.
SLUŽBO DOBI NKV dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu za pomoč v kuhinji in pospravljanju gostinskih prostorov. Osebni dohodek za osemurni delavnik okoli 4.500,00 din. Pogoj: opravljen živilski pregled in samska. Javite se osebno ali pismeno. Gostilna „Vigred“, Reteče 59, Škofja Loka.
ZARADI hude bolezni varuške iščemo popoldansko varstvo na domu do 15. julija letos. Plačamo dobro. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
PAZIM otroke po osem ur na svojem stanovanju. Naslov v upravi lista (2011/79).
EKONOMISTKA išče honorarno zaposlitev nekaj ur tedensko. Lahko dopoldan. Telefon Krško 71-834.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo mirni ženski osebi. Partizanska 19, Novo mesto.
MIREN moški išče opremljeno sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu. Interesenti naj se javijo dopoldne na telefon 21-134.
DEKLE išče v Novem mestu opremljeno sobo. Slavica Stanešič, 'Glavni trg 10, Novo mesto.
MLADA DRUŽINA išče v Novem mestu manjše stanovanje za 1 leto. Možnost delnega predplačila. Naslov v upravi lista (2041/79).
Motorna vozila
PRODAM Lado, staro 30 mesecev. Naslov: Bruno Sever, Zagrebška 18, Novo mesto.
PRODAM zastavo 101 L, letnik 76, temno plav. Ogled možen vsak dan po 14. uri. Miča Milanovič, Kristanova 7, Novo mesto.
PRODAM 125 P, letnik 1976. Stane Luzar, Orehovica 33, Šentjernej.
PRODAM spačka 1973 letnik, do 21. 5. 1979. Informacije samo
popoldne na tel. 24-766. ~")DAI------------------
PRODAM FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, nevozen, neregistriran skupaj ali po delih. Marjan
PRODAM škodo, na novo registrirano, letnik 75. Jože Volčjak, V Brezov log 53, Novo mesto.
UGODNO prodam ali zamenjam za manjši avto Ascono 1.6, letnik 1976. Naslov v upravi lista (2061 /79).
PRODAM traktor Ferguson 35 KM. Franc Nahtigal, Drečji vrh 3, Trebelno, Mokronog.
PRODAM škodo S 100, letnik 70, v voznem stanju, za 600 din. Ogled možen v popoldanskem času. Tršinar, Martinja vas 1, Mokronog.
AUDI 80, letnik 68, dobro ohranjen, registriran, z manjšo napako na motorju, ugodno prodam. Nar slov v upravi lista (2065/79).
PRODAM Z 750 lux, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Gornje Ka-mence 1, Novo mesto.
PRODAM traktor Deutz 25 KS, kosa hidravlična. Pinterič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah.
PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1971, in hrastovo podlogo za skedenj, ki je primerna za stebre za kozolec. Ogled v
popoldanskem Casu. Anica Bojane, Veliki Orehek 34, Stopiče.
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1973, neparna številka, registrirana do 11. 12. 1979. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, telefon 21-096.
PRODAM zastavo 1300, letnik 1975, ah zamenjam za manjši avto. Luka Balabanič, Tapetništvo Jerman, Novo mesto, telefon 21-028.
PRODAM osebni avtomobil Opel Rekord karavan 1700, letnik 1974. Naslov v upravi lista (2009/79).
PRODAM neparnega fička, letnik
 , Se
73. Košak, Šentjernej 120.
PRODAM fiat 125. Ogled popoldan. Jože Gričar, Irča vas 12, Novo mesto.
PRODAM Zastavo de Luxe 750, letnik oktober 1974. Oglasite se lahko vsak dan. Gorenc, Dol. Brezovica 18, Šentjernej.
PRODAM zastavo 101, karambolira-no. Telefon (068) 84 -989 v večernem času.
PRODAM ali zamenjam za osebni avto tovorni avto TAM 4500. Marjan Bregar, Hrvaški brod 8, Šentjernej.
PRODAM zastavo 750, letnik 75. Ogled možen pred blagovnico Mercator vsak dan od 12. do 15. ure.
PRODAM zastavo 750, 1. 77, prevoženih 34000 km, registrirano do februarja 1980. Ogled vsak dan po 14. uri. Drago Pre-valšek, Mestni trg 10, Metlika.
PRODAM škodo 110 L, 1973, karoserija in motor obnovljena. Stane Omerzu, Hrušica 9, Stopiče. PRODAM avtomobil Austin maxi, letnik 1970, dobro ohranjen. Informacije vsak dan od 18. ure
dalje. Peter Suhorepec, Kotarjeva 5, Novo mesto.
UGODNO prodam žabo DS 20, letnik 1969, registrirano do marca 1980. Milenko Poljševič, Ravno n.h., Raka, telefon 75-505 do 14. ure.
PRODAM Renault 6 TL, 1100 m3. Vel. Bučna vas 2, Novo mesto.
UGODNO prodam Husquarno 250 ccm moto cross 78. Zvan, Dol. Toplice 54.
WARTBURG, letnik 70, prodam za dele (komplet) za 8.000. Telefon 84-518.
PRODAM traktor Ursus 35 km s kabino, po ugodni ceni. Matija Filak, Gnblje 69, Gradac v Beli krajini.
PRODAM tovorni avto 2 t, L 1970, fiat 620 B, registriran za 1 leto vnaprej. Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM GS, letnik 71 december, lahko tudi na ček za gradbeni material. Stane Zarn, Veliko Mra-ševo 22, Podbočje.
PRODAM fiat 750, L 1970, registriran do julija 1979. Jože Zakrajšek, Vel. Podlog 49, Leskovec.
POCENI prodam škodo (72) ali zamenjam za fiat 750. Zlatko Jakša, Vranoviči 5, 68332 Gradec.
PRODAM dobro ohranjeno škodo kupe. Franci Šterk, Hrastulje 7, Škocjan.
PRODAM mini 1000, letnik 1971. Drago Blažič, Bršljin 43, Novo mesto.
UGODNO prodam zastavo 101, dobro ohranjeno, letnik 1977. Informacije tel. 23-535 v dopoldanskem času.
PRODAM dobro ohranjen NSU Prinz 1000 C, letnik 1971, reg. do 29. 12. 1979. Zorc, Zdinja vas 42, Otočec.
P.tODAM opel kadet v dobrem stanju. Jože Plaveč, Prečna 2, Novo mesto.
PRODAM opel kadet, star 2 leti. Pokorny, Novo mesto, Drejčeto-va pot 11.
PRODAM zastavo 101 L, letnik 1977. Jože Prešeren, Kronovo 3, Šmarješke Toplice, tel. 84 925.
KOSTANJEVICA: 19. 5. španska komedija Pet blazin za eno noč. 20. 5. ameriška komedija Zaljubljeni bolničar.
KRŠKO: 19. in 20. 5. ameriški film Operacija ob zori. 23. 5. ameriški film Umri na drugem mestu. 24. 5. italijanski film Demon avtostopa.
MOKRONOG: 19. in 20. 5. film Sandokan I. in II. del.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 18. 5. koncert. Od 19. do 21. 5. hongkonški barvni film Nemi Šaolin proti zelenemu zmaju. Od 22. do 24. 5. domači barvni film Boško Buha.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 18. do 20. 5. ameriški film Carstvo mravelj. Od 21. do 23. 5. indijski film Dajte mi, da živim.
RIBNICA: 19. in 20. 5. ameriški barvni film Hollywood ali propast. SEVNICA: 19. in 20. 5. film
PRODAM
UGODNO prodam BCS Diesel 140, malo rabljeno. Iv'an Selak, Dobrava 32, Škocjan.
PRODAM čistokrvne nemške ovčarje. Naslov v upravi lista (1979/79).
PRODAM eno leto star obračalnik in prikolico za male traktorje. Franc Plut, Zalog 11, 68000 Novo mesto.
PRODAM dobro kravo. Marija Hrovatič, Skrjanče 11, Novo mesto.
GUMI voz (16-colski) prodam ali zamenjam. Janko Švajger, Dolenjske Toplice 152.
PRODAM kravo s teličko in telico. Slava Račič, Vel. vas-Topol—Leskovec pri Krškem.
POCENI prodam 160 kosov opeke BH 4. Bauer, Adamičeva 16, Novo mesto, telefon (068) 24-832.
PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo. Sitar, Vrhpeč 15, Mirna peč.
PRODAM lesen čoln (3 metre) z
motorjem Tomos 4 in prikolico. • -J* ’	1	~0,	Nc
Jankovič, Jerebova 20, Novo mesto od 16. ure naprej.
PRODAM enobrazdni dobro ohranjen Fergusonov plug. Interesenti se lahko zglase na naslov vsak dan. Karol Lokar, Stan 13, Mirna.
PRODAM samonakladalko 15 kub-nih metrov. Ogled vsak dan pri Kastelicu v Žabji vasi, Novo mesto.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto in vlečno kljuko za Z 101. Informacije po 20 uri na telefon 25-651.
PRODAM 9 mesecev brejo kravo in 8 let staro kobilo. Matija Bojane, Mala Bučna vas 15.
PRODAM marjanco fliper znamke Ballu Allicator, na štiri igre. Jože Gorenc, Brusnice 2.
PRODAM kravo staro štiri leta. Potov vrh 2, Novo mesta
POCENI ODDAM kamen na Hrastu v Beli krajini (cca 10 m3). Dolinar, Ragovska 6, Novo mesto, telefon 23- 246 (zvečer).
PRODAM prikolico za osebni avto. Slak, Šmihel 11, Novo mesta
PRODAM ali zamenjam enobrazdni plug za TV 730 za dvobrazdnega. Miha Banič, Mihovo 16, Šentjernej.
PRODAM novo 3 vrstno harmoniko Melodija in nekaj rezervnih delov za wartburga. Stušek, Obrtniška 9, Trebnje.
PRODAM novo frezo Honda, primerno za vsa dela, po zelo ugodni ceni. Dol. Kamence 27.
PRODAM dvoredni avtomatski pletilni stroj Brothcr. Naslov v upravi lista ali telefon 22-381 vsak dan od 14. do 18. ure. (2064/79).
PRODAM malo rabljen obračalnik Maraton za BCS. Rudi Jenškovec, Grič 3, Kostanjevica na Krki.
KUPIM
KUPIM nedograjeno ah novejšo hišo v Novem mestu. Odstopim zazidljivo parcelo. Naslov v upravi lista /1978/79).
V BLIŽNJI OKOLICI Trebnjega (do 2 km) kupim manjšo stano-
vanjsko hišo, lahko je starejši
.............................  „PC
Ponudbe pošljite pod šifro „PO-CENI".
VINOGRAD, opuščen, z zidanico oziroma hramom ali sadovnjak z brunarico do 15 a kupim. Vladimir Kravos, Papirniška 2, Krško.
KUPIM traktorske gume dimenzije 9 1/2-32 ali 11-32. Janez Kuhar, Dol. Prekopa 35, Kostanjevi-
POSEST
V LOKI pri Črnomlju prodam parcelo ob cesti. Voda in elektrika na parceli, velikost 6 a. Informacije telefon 21- 904 dopoldne. PRODAM vinograd z 200 trtami
igrač _	_______
(starimi štiri Teta) v Vinjem vrhu ter 4 m3 suhih hrastovih plohov
debeline 5 cm. Ivan Perše, Družinska vas 14, Šmarješke Toplice.
PRODAM hišo s hlevom, kozolcem, zidanico, okoli 3 ha njiv, travnike, gozd, skupaj 11 ha, v naselju Dovsko. Dovoz je z vsakim vozilom, oddaljeno od Senovega 20 minut. Naslov: Julka Krevelj, Dovško 46, Senovo.
ZEMLJIŠČE prodam v Otočcu pri Novem mestu. Informacije: Ljubljana, Zaloška 8.
UGODNO prodam njivo 45 a med Belo cerkvijo in Družinsko vasjo blizu ;estc. Jože Kopina, Gor. Brezovica, Šentjernej.
PRODAM parcelo v gaju, primerno ‘ isč
za stavbišče. Elektrika in voda na parceli. Naslov v upravi lista (1977/79).
PRODAM parcelo (2050 m2) in
zidanico, zgrajeno do tretje faze, loTini
v Kravji dolini nad Boštanjcm pri Sevnici. Možnost za vinograd, dostop z avtom. Informacije po telefonu (068) 71- 524. Naslov v
upravi lista (1980/79).
PRODAM za gotovino, enonad-
stropno hišo, izdelano 1969 leta, v bližini Novega mesta Mala Cikava 9, najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista (1988/79).
PREPOVEDUJEM vsako vožnjo po mojih travnikih in gozdu, sicer bodo sledile sankcije. Jožefa Ber-dik. Gor. Jesenice, Šentrupert.
m
PRODAM travnik v Smolcnji vasi. Alojz Blažič, Smolenja vas 38, Novo mesto.
NAPRODAJ sta dve skupni zazidljivi parceli v Šmarjeti. Voda in elektrika na parceli. Poizve se pri Gorencu, Strelac, Šmaijeskc Toplice.
PRODAM vinograd s shrambo v Bukovčah pri Dolžu. Alojz Dra-ginc, Konec 11, Stopiče.
PRODAM 45 arov vinograda in zidanico na kobotih. Alojz Pepel, Šmarješke Toplice.
PRODAM 7 let star vinograd in zidanico-vikend v Grčevju. Alojz Jožef, Herinja vas 11, Otočec.
UGODNO prodam hišo z 2 ha zemlje v Stari vasi na Bizeljskem. Žemlja je na lepi in sončni legi, z
11 BRf žlŠKf
PORODNIŠNIC^'
vinogradom in sadovnjakom, zelo primerno za vikend. Vprašate lah-
ko ob delavnikih od 7. do 15. ure v pisarni Krajevne skupnosti Brežice, Cesta prvih borcev 43 ali na telefon 61—849. Ob sobotah in nedeljah na telefon 61-619.
RAZNO
V času od 5. do 12. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Anita Debogovič iz Kraja Donjega - Danijela, Anka Zupančič iz Samobora — Andrejo, Rižica Oslakovič iz Mapje vasi - dečka, Darinka Podvinski iz Bukoška — Ireno, Božena Zorko iz Brežic - Majo, Žira Matič iz Samobora - Daniela, Ivica Zavolovšek s Čateža — Barbaro, Ivica Tomažin iz jablanca - Sandrino, Ljiljana Galič iz Strmca - Davora, ranka Štru-celj iz Movrače - Andelka, Zdenka Djukič iz Pišec - Branko, Olga Čemoga iz Dobove - Janeza, Nevenka Frece iz Grcgove - Tanjo, Vesna Todorovič iz Lužnice - dečka, Slavica Radošljcvič iz Krškega -Sandro, Nevenka Paukovac iz Luga - Sabino, Radana Zrnič - Kevič iz Krškega - Zlatka in Bariča Kos iz Brežic - dečka. - ČESTITAMO!
V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Ana Cimski, kmetovalka s Cirnika, stara 77 let; Drago Veljak, upokojenec iz Samobora, star 58 let, in Jože Cerjak, kmetovalec.
V času od 3. do 9. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Dragica Piškurič iz Jurovega -Suzano.
Vera Peterlin iz Donjega Oštrega vrha - A lena, Milka Pavlakovic iz Zaluke - Lidijo, Zdenka Primc iz Podlipe - Tomaža, Mira Stopar iz Rožnega - Ano, Slavica Jaklič iz Brusnic - Danila, Slavka Bojič 1 Broda - Natašo, Vida Kastrevc iz Hrušice - Matejo, Elizabeta Prelogar iz Šentjanža - Petra, Nada Bunjevac iz Marindola - Milorada, Jožefa Mrhar s Čateža - Mirjam.
Vera Jarc iz Prečne -Majo, Martina Stanko iz Gruče - Jožeta, Mar]Ja Strle iz Krškega - Roberta, Marija Škrinjar iz Gabra - Darjo, Darinka Dolenšek iz Mokronoga - Tanj0’ Angela Zamida iz Rumanje vasi ' Aleša, Anica Drenik iz Žadovinka 7 Katarino, Anica Modrinjak iz Kara' žarice - Majo, Zinka Selan z Dolnja ga Suhorja - Valerijo, Cvetka Rih,c iz Cešnjic - Petra, Sonja Sopči°.z Vrtače — Tadejo, Mirjana Podboj j2 , Trebnjega - Gregorja, Ida Guštini* Črnomlja — Boštjana, Darinka Cvelbar iz Žabje vasi - Eriko, Gordana Bogovič iz Straže -Tomislava, Ana Čadonič iz Črnomlja - Jožeta, Ani-
-	-	- Rozah- 4
ca Škrbec z Rateža - dečka, -ja Ozimek iz Sel-Šumberka — dečka, w Antonija Majcen iz Skrovnika " dečka in Dragica Stepan iz Vojne vasi -dečka.
IZGUBIL se je šarplaninec, star 1 leto. Gazvoda, Resljeva 4, Novo mesto.
IŠČEM SREDNJEŠOLKO za in-štrukcije matematike 7. razreda. Naslov v upravi lista /1975/79).
NAČRTE za gospodarska poslopja,
--------
novogradnje, adaptacije dobite ugodno. Naslov v upravi lista (2067).
LJUBI mami, stari mami in babici ANGELO GLOBOČNIK, Šentjernej 112, za dvojno praznovanje
vse najboljše, predvsem pa zdrav-’ le-Žrri
ja, želijo hvaležni otroci, vnuki in pravnuki ter Peter.
ISKRENE čestitke dragemu ROMANU ŠEPETAVCU za uspešno opravljeno diplomo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in veliko uspeha na delovnem mestu. Žena Elizabeta, hčerka Janja, Šepetav-čevi in Gregoričevi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in atka
IVANA
GLOBEVNIKA
iz Škocjana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala sosedom, usmiljenim sestram za pomoč v bolezni, OŠ Škocjan, pevcem m vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi za podarjeno cvetje ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Mimi, otroka Vilko in Maijetka, družini Bučar in Mole
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata in strica
ANTONA KOROŠCA
z Vinjega viha 11 pri Semiču
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani in nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni Tonetu Kukaiju iz Stranske vasi, Alojzu Simoniču, Stanku in Ivanki Simonič, Anici Plut, Antoniji Kastelic z Vinjega vrha, družini Potočnik iz Stranske vasi, črnomaljski godbi, vsem sosedom in znancem, ki so z nami sočustovali.in obdarili pokojnika s cvetjem, kolektivu Iskra za nudeno pomoč in župniku iz Semiča za opravljeni obred.
Žalujoči: mama Danica, oče Tone, sestra Zvonka z družino, brat Lojze, stric Jože z d nižino, teta Francka z družino, stric Ludvik z družino, bratranci, sestrične in drugo
sorodstvo
Vinji v* pri Semiču,Provotina, Gaber, Vranoviči, Gradec, dne 2. maja 1979
(^OBVESTILA ■
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da prodaja po ugodni ceni 1 leto stare kokoši (bele, težke, domače hranjene). Rjave in grahaste nesnice bomo prodajali od 10. maja dalje. Dobijo sc vsak dan, razen nedelje. Hkrati obveščamo, da se še dobijo enodnevni piščanci v mesecu
DOLENJSKI LIST
maju vsak torek in petek brez se Mijo
naročila. Priporoča se Mijo Gunji-lac, valilnica, 68281 Senovo 72, telefon (068) 75-375.
VALILNICA PETEL1NKAR v Ce-gelnici 20, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da imamo v posezonski prodaji po znatno znižani ceni (6,90 din) enodnevne
piščance, bele težke-brojlcrjc rja-a! In-
vc nesnice. Se priporočamo!
formacije po telefonu 23-384. ---------1	SE------------
TV RADIO ŠERV1S Vinko Plankar, Novo mesto, Pod Trško goro 44, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi zdravstvenih razlogov delavnica od 4. do 25. maja 1979 zaprta.
NOVOST! Vrtnaiska dela, načrtova-
nje, novogradnja in vzdrževanje z večletnimi izkušnjami v Švici
pričnem izvajati avgusta. Informacije: Vrtnarstvo Franc Nečo-mer. Veliki Podlog, 68273 Leskovec, ali: Cvetličarna Kerin, Krško.
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto,- USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJA IELJSK1 SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko I.upšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj. Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar-Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din. letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti)	Devizni	račun:
52100 620 107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din. vsaka nadaljnja bereda 5 din - Za v*- druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1-1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščj' ne SRS (št. 421 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list nc plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100 603- 30624 Naslov uredništva: 680CI Novo mesto. Uliea talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23 606 Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3. p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi m prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
V 74. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
OLOVEC
iz Oštrca pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem, ki ste nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali, d*1ovali vence in cvetje. Posebno dr. Furlanu iz Kostanjevice, kolektivoma Agrokombinat klet Kostanjevica, TOK Sevnica, Pohištvo Brežice in Rozikinim sodelavcem, duhovnikoma za lep °hred, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, otroci France, Tine, Rozika in Mici z družinama, brat Janez z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža in očija
JOŽETA MRZLAKA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili vso pomoč z nami in sočustvovali, prav tako sodelavkam iz prodajalne Drogerija, delovnim in športnim organizacijam, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za izrazeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE PEČAR
iz Radne 17
iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč v asu njene bolezni ih smrti. Posebno smo hvaležni dr. Pungeršiču, Mar*j‘ Ostovič, Anici Rupar, Tončki Reberšek, Marjanu Knezu in stalim, ki so kakorkoli pomagali Zahvaljujemo se govornikom *a poslovilne besede in pevcem iz Boštanjk. Iskrena hvala tudi kaplanu za ganljivo opravljen pogrebni obred. K poslednjemu Počitku smo jo položili na pokopališču na Logu. Za tolažilne “sede, cvetje in vence ter številno spremstvo na zadnji poti, se aahvaljujej o žalujoči:
hčerke Milka, Vera, Vida in sit Lojze z družinami ter brat Rihard in drago sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANE
SKUBE
iz Železnega
se iskreno zahvaljujemo sorodn organizaciji Treles Trebnje za po ."sem, ki ste nam pomagali
jemo sorodnikom, prijateljem ter sindikalni podarjeno cvetje in vence, sosedom v -, ... ovc IUU„ pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in spremili pokojnico na zadnji poti. Lepa hvala duhovni-sodf Za- lep pogrebni obred ter pevcem iz Dobrniča za
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata in vnuka
BORUTA
ŠIMECA
zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-velilro x nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga v tako t.™ §tevilu spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili jk *?pega cvetja in vencev. Posebna zahvala kolektivu Kočev-ŽenS Tekstilane in Melamina, Delavski godbi iz Kočevja, 'rmu, Pevskemu zboru NONET, vaščanom iz Potoka in ovalcem bloka Podgorska 2. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mama, ata, brat, stara mama
e
V SPOMIN
20. maja mineva pet let, odkar nas je v 67. letu starosti zapustil naš dobri oče
JANEZ
VOVKO
iz Brezja pri Ratežu
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in krasite njegov grob.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani in boleči izgubi našega dragega
FRANCA MARAŽA
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter krajanom Trebnjega, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in vence ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo SVP Novo mesto, PS Novo mesto, SV Novo mesto, SVTK Novo mesto, železniški postaji Trebnje, Nadzorstvu proge Tržišče, kolektivu nadzorstva proge Trebnje, vsem nadzornikom SVP Novo mesto, družbenopolitičnim organizacijam občine Trebnje, Kegljaškemu klubu Trebnje in Novo mesto, delovnima organizacijama Trimo in Treles iz Trebnjega, govornikom pred hišo in na grobu, pevskemu zboru iz Trebnjega, godbi na pihala iz Trebnjega ter dr. Stanislavi Vilfanovi iz Trebnjega.
Žalujoči: žena Cirila, sin Franci z družino, hčerka Vesna z družino
Trebnje, dne 17. maja 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
ANE VEHAR
iz Snidenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali med boleznijo, in vsem,ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala župniku za ganljive besede in lepo opravljeni obred ter govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sin Jože z družino, Franc z družino in hčerka Ana z družino ter drugo sorodstvo
SVET ZAVODA
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA,
NOVO MESTO,
objavlja
na podlagi 157. člena statuta VVZ
razpis
del in nalog pedagoške vodje.
Dela in naloge pedagoške vodje se razpisujejo za dobo 4 let, opravljajo pa jih lahko delavci, ki so končali srednjo šolo pedagoške smeri in imajo najmanj 5 let prakse v vzgojno-varstvenem delu.
Kandidat mora biti pedagoško in družbenopolitično razgledan.
Svoje pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD, Novo mesto Ragovska 18 68000 Novo mesto, v 15 dneh od dneva objave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
PEPCE PODRŽAJ
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Vodniku, dr. Trobišu, dr. Gluecksu in ostalemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Prav tako se zahvaljujemo novomeškemu proštu Lapu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz in hčerka Slava z družino
DO MIZARSKO PODJETJE »TRELES", TREBNJE s.p.o.
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. RAČUNOVODJE
2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
P ogoji:
pod 1: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju finančnih poslov; pod 2: dokončana ekonomska srednja šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju knjigovodstva.
Poizkusna doba pod 1. in 2. je 3. mesece.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni po objavi na naslov: »TRELES ", Trebnje, Temeni-ška pot 4.
Odgovor na prijave bodo prejeli v 30 dneh po izteku roka objave.
Tn?£AT0R ROŽNIK -U*D GRADIŠČE TREBNJE
Cen/enepotrošnike, da bo imel op š~ ROD A JO RAZNEGA POHIŠTVA
2QU^®ne9a programa od 10. 5. 1979 dalje. Znižanje cen za 1l N Oglasite se v blagovnici v Trebnjem, Golijev trg e zamudite ugodne prilike nakupa!
V SPOMIN
Dne 29. junija 1979 mineva pet let bridke bolečine, ko nas je za vedno zapustil naš najdražji mož in očka
FRENK
TRATAR
iz Drage
Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine vse prerano, zato te strašno pogrešamo. Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine in žalosti za teboj. Praznina po tebi je tako boleča in spomin nate tako svež, da ne bo nikoli usahnil.
Žalujoči: žena Dragica in hčerka Alenka
<►
i
ISKRA—AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o.
TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. .
Objavlja
prosta dela in delovne naloge:
1. PLANER - ANALITIK
2. VODJA ORODJARNE
3. REZKALEC
4. TEHNOLOG
5. SKOBLAR
6. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA
Pogoji: pod 1)
višja šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj
pod 2) delovodska šola ali strojna tehniška šola, 3 leta
delovnih izkušenj
pod 3) poklicna kovinarska šola, 2 leti delovnih izkušenj pod 4)
srednja tehniška šola — elektro smer, 3 leta delovnih izkušenj pod 5)
poklicna ali nedokončana poklicna kovinarska šola, 1 leto delovnih izkušenj pod 6)
visoka ali višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi.
i ifVi lin	
	
22
Nov jugoslovanski up i
Pe
( ;;
Kadarkoli smo v zadnjih letih s pomočjo malega zaslona spremljali večje atletske prireditve, smo bili z nastopi peščice kakovostnih jugoslovanskih zastopnikov kraljice športov le redko kdaj zadovoljni Kaže, da se za privržence atletiki, zlasti Dolenjce, obetajo zanimivejši času Z ugasla posutega stadiona nad Krko prihaja na zahtevno mednarodno atletsko prizorišče z zanesljivimi koraki novo jugoslovansko upanje:	novomeški
dvajsetletni elektrotehnik Darko Cujnik, redni študent 1 letnika ljubljanske VŠTK.
Za svojo nenadno in nerazumljivo uspešno in hitro pot v jugoslovanski atletski vrh se mora zahvaliti zgolj naključju. Kot atletsko nepismen osmošolec je nastopil na srednješolskem atletskem prvenstvu in se nato pridružil novomeškim atletom. Le dva meseca kasneje je povsem neznani atlet na mladinskem republiškem prvenstvu močno presenetil, zakaj kar trikrat so mu morali čestitati tekmeci, ki so pred srečanjem veljali za zanesljive zmagovalce.
Vendar ostaja Cujnik navzlic izredni nadarjenosti še naprej samo jugoslovanski up. V rojstnem mestu za vadbo nima možnosti in na pravkar minulem mariborskem odprtem prvenstvu Slovenije v mnogobojih je poskrbel za pravcat atletski čudež
Zaradi svojih sposobnosti je navzlic nemogočim tekmovalnim razmeram v metu kopja izenačil državni rekord (79,26 m), v najtežji adetski disciplini, v deseteroboju, pa je dosegel pri nas drugi najboljši rezultat vseh časov (7551 točk).
Dasiravno postavni Novo-meščan čuti in ve, da v vsej Jugoslaviji ni kluba, ki bi mu bil bliže kot AK Novo mesto, bo moral, četudi hoče srce drugače, prisluhniti številnim laskavim ponudbam. Neutajljivo je namreč res, da mu stadion pri Portovalu ter športna dvorana ne moreta nuditi niti desetino tega, s čimer so mu pripravljeni postreči v drugih klubih. In ker gre za izjemno nadarjenega atleta, ki ne sme ostati zgolj up, mu bodo morali njegovi v klubu oprostiti morebitno zamenjavo klubskega dresa. Zakaj dobro vedo, da je škoda odlašati uro pomembne odločitve. In ta je pred Čajnikom, saj je v metu kopja domala že izpolnil olimpijsko normo. Poleg nadarjenosti pa krasi športnika Cujnika tudi čednost, ki jo pogrešamo pri marsikaterem izkušenem vrhunskem športniku — izredna borbenost. Pred časom je „prema-gal“ celo hudo bolezen skakalcev, poškodbo kolena. Zamenjal je namreč - odriv-no nogo. Kaj pomeni to za deseterobojca, ki mora med drugim skakati tudi s palico, ve vsak, kdor je kadarkoli poskušal preskočiti večjo lužo.
Darko si je zastavil precej ciljev. Večino je že dosegel, za njegovih dvajset pomladi in močno osebnost tudi tisti najbolj oddaljeni niso nedosegljivi In zagotovo jim bo atlet z Dolenjskega kos. Zato se lahko z njim vred veselijo tistega atletskega jutri, sanj brezštevilnih atletskih dvajsetletnikov, olimpijskih iger, tudi vsi tisti, ki so s strahom in veseljem obenem spremljali dosedanji hiter in uspešen razvoj ta čas najbolj obetavnega jugoslovanskega atleta.
JANEZPEZELJ
V spomin na jadralko
Na memorialu Cvetke Klančnik - Belin je zmagal Franc Stariha iz A K Bela krajina — Zal le pet tekmovalcev
Dolenjski letalski center je bil od 10. do 13. maja letos že drugič gostitelj medrepubliškega tekmovanja jadralnih pilotov na letalih B—4 v spomin na zaslužno članico Aerokluba Novo mesto, tragično preminulo Cvetko Klančnik-Belin.
Memorialnega tekmovanja na letališču v Prečni se je zaradi različnih vzrokov udeležilo le pet tekmovalcev iz ALC Lesce, KLC Slovenjgra-dec, AK Bela krajina in Novega mesta.
Prvi tekmovalni dan so morali jadralci preleteti razdaljo Novo mesto - Ivančna gorica, drugi dan so merili točnost pristajanja, tretji dan pa hitrost preleta v trikotniku Novo mesto—Trebnje—Šentjernej— Novo mesto.
S KRILI NAD OBLAKI -
Zmagovalec Franc Stariha iz AK Bela krajina.
VARUJEMO KOLPO!
Film „Varujmo Kolpo!" je režiser Veljko Klašterka predvajal minuli petek v Kočevju. Ogledali so si ga ribiči in ljubitelji narave iz kočevske in ribniške občine. Razen tega filma je prikazal še dva starejša o ribolovu na Plitvičkih jezerih in Gacki ter spodnjem delu Save. Ob tej priložnosti je bila v domu telesne kulture odprta tudi filatelistična razstava, na kateri je prikazal pionir Andrej Arko svoje zbirke o ribolovu, ribah in drugih vodnih živalih ter naravi.
DOM NA MRZLI PLANINI VABI
Planinsko društvo Triglav v Sevnici vabi delavce na začasnem delu v tujini in povratnike na izlet v nedeljo, 27. maja. Ob sedmi uri nameravajo kreniti izpred Hotela Ajdovec v Sevnici proti Mrzli planini. Kot je znano, je SKUD TrigUiv iz Stuttgarta že pred leti tod kupil kmetijo, kjer namerava društvo urediti lep dom. Le-ta naj bi povezoval delavce doma in v tujini.
ZBITOST NA DELOVNEM MESTU
„Niti s prstom ne morem več migniti, tako sem zbita,*4 je rekla že pred dopoldansko malico Klotilda Zračnikova in je dolgo gledala na ročno uro.
»Počutim se, kot bi me kdo pretepel. Se vek se mi ne ljubi držati več pokon-cu,“ je zazehala Mateja Pre-dalnikova, da je bilo videti vse plombe.
,.Hudičevo ubijajoč dan. Utrujen sem že do konca, a kazalca sta šele pri enajsti," je godrnjal Franci Pisamik, iščoč miren kotiček, kjer lahko človek v miru meditira.
»Dotolčen sem. Naj mi vendar že kdo pove, koliko manjka še do dveh!“ je z napol mrtvim glasom hotel ukazovati Jožič Črkič, ki ni nikoli nosil ure.
Ob dveh je gledal vratar ženskam v torbice, moški pa
so šli mimo njega, kot ga ne bi bilo.
Klotilda Zračnikova, ki je slovela med pisarniškimi babnicami po tem, da si je sama sešila še tako zamotano kiklo, je že ob treh sedla za šivalni stroj v garažnih prostorih Jerneja Vodnika, direktoija tozda rdečih nogavic, s prijavljeno popol-
je
dansko obrtjo.
Mateja Predalnikova posadila tisti popoldan skupaj z možem petnajst vrst krompirja, vsaka vrsta pa je bila dolga najmanj petdeset metrov, poleg tega sta zmetala v zemljo še pet kilogramov koruze.
Franci Pisamik se po ših-tu ni zakopal v zemljo, temveč je na grobo ometal dve sobi v hiši pod Veselo goro. Spat je odšel skupaj z zadnjimi gosti, ki so zapuščali Ino Pri razbiti buči.
Na delu dotolčeni Jožič Črkič pa se je odpeljal v Spodnjo Repičevo drago, kjer je pomagal prijatelju pri betoniranju prve plošče, kajti tudi sam se je pripravljal na novogradnjo in pametno je, če si človek pravočasno zagotovi dovoljšnjo pomoč delovne sile. Ko je odcvilil zadnji mešalec, je prijateljeva žena potrepljala Crkiča po rami, rekoč:
„Si pa dedec. Delaš za dva.“
Budilka je oddrdrala svoje jutranje vstajanje.
»Dolgo in ubijajoče težko bo do dveh,“ je zagodrnjala Klotilda Zračnikova.
„Da bi hudič vzel služ-bo!“ je bila besna Mateja Predalnikova.
TONI GAŠPERIČ
V vseh disciplinah se je najbolj odrezal Franc Stariha iz AK Bela krajina (1669 točk) in osvojil naslov zmagovalca memoriala Cvetke Klančnik-Belin za leto 1979. Predstavnik Zveze letalskih organizacij Slovenije Zdenko Hlavaty je najuspešnejšemu tekmovalcu izročil tudi prehodni pokal, ki bo last kluba do naslednjega tekmovanja. Na drugo mesto se je uvrstil Matej Jevšček (1566 točk), tretji pa je bil Božo Nahtigal (1564 točk); oba sta iz AK Novo mesto.
Pokroviteljica tekmovanja je bila tovarna zdravil „Krka“.
\
POT D? JAM PRI BILPI - Kočevski jamarji urejajo poiozu pot do jam pn Bilpi, kjer bo konec tega meseca osrednja svet tridnevnega zbora dolenjskih jamarjev. Ob tri priložnosti odkril, sponundco obele^e štirim kočevskim jamarjem, ki pred letom dni smrtno ponesrečili v jami Bilpa ni. (Foto: P
Bratca je rešil gotove smrti
_____9-letni	Igor	je	zdrsnil	s	kolesom	v	Rinžo,	rešil	ga	je	15-letni	brat	Milan
„ Ribič sem že drugo leto,“ je začel pripovedovati 15-letni Milan Pajnič iz Mestnega loga v Kočevju, „in sem se tisti dan - bilo je 9. maja okoli 16.30 -odpeljal s kolesom na ribolov. Za menoj se je prav tako s kolesom peljal brat Igor, star 9 let.“ Milan je v usodnem trenutku gledal plovec, če bo riba cuknila. Zato ni videl, kako je brat padel v vodo, ki je tam globoka okoli dva metra, le na čisto majhnem prostorčku je plitvejša.
„Slišal sem štrbunk, pogledal in videl brata v vodi. Kar spreletelo me je, ker ne zna plavati, a mu je voda tam čez glavo. Odvrgel sem ribiško palico in skočil v vodo. Ker znam plavati, se vode nisem bal in niti pomislil nisem, da je še zelo mrzla. Zvlekel sem ga na plitvino in zrinil na škarpo.“
Če tam slučajno ne bi bilo plitvine, bi se še izurjeni plavalec težko izvlekel sam iz vode, ker je škarpa visoka in se nimaš kje oprijeti. Prav
V
' skl ki
i
tov; kuli pev sod jeta
na tem območju je namreč uto1 »eč že več odraslih. Ko je bil Igor n »asi je šele lahko zajokal. Brat P* skočil še enkrat v Rinžo in reši* * kolo. Potem sta se odpeljala d0" j?*1 kar s kolesi.	*°‘
Mama se je zelo prestrašila, f °*)
i
je videla vsa mokra. Bila P* srečna, da sta se rešila, da sta ^ J®1' Slekla ju je in skopala, nam P*. r zaupala, da se je Igor tisti vei^ P08 vode, celo vode v kopalni kadi- ..
Naslednji dan smo si vsi stf „ * ogledali kraj, kjer je Igor pad* vodo, in ugotovili, da prav ta^ Ca-obzidju (škarpi) manjka kamnov, tako nastalo luknjo j d . zakriva trava. Prav to je Igorjaf tjJ. motilo. Mislil je, da bo stopil ( trdna tla, pa je omahnil v prazt' ki jo je zakrivala trava ...
j. P#
,,TU SE JE ZGODILO.14 - »Tukaj sem padel v vodo,“ kaže 9-letni
w	blizu njegov starejši brat Milan, ki gaje
rešil. Na fotografiji: oba brata. (Foto: Primc)
Pol križank z napako
397 rešitev nagradne prvomajske križanke - Tisočak gre na Bizeljsko — Caracas je odkrival površne reševalce
nej
20!
leti
ten
REPUBLIKA POSNELA KOČEVSKI VZOR
Kočevski ribiči organiziraj -— nedeljo, 20. maja, ob 7. “"j V tekmovanje v lovu rib s plovce"1 ki bo na delu Rinže pri mest*1 tržnici. Tudi tokrat - že četrt leto zapored - bodo štele ko točke le žive ribe, kijih bodo | končanem tekmovanju ribil
npai »pustili v čistejši del RillŽ
Zanimivo je, da so tak, hum^ način ribiških tekmovanj let<J prvič uvedli tudi na republišl-. tekmovanjih. Letos bo pokrovki telj tekmovanja kočevska MA
Izjemno veliko napak so tokrat vsebovale rešitve nagradne križanke, ki smo jih prejeli skupaj 397, čeprav je bilo v krmežljavih prazničnih dneh dovolj časa, da bi pogledali na zemljevid ali v leksikon, kako se piše glavno mesto Venezuele. Caracas in ne Karakas ali Karacas, kot je narobe pisano v najmanj polovici vseh rešitev. Sicer pa je bil žreb tokrat zelo naklonjen ženskam, saj bodo prejele vse tri denarne nagrade in še pol knjižnih daril.
Izid žrebanja:
1. nagrada 1.000,00 din - Anka Krivec, Bračna vas 2, Bizeljsko;
2. nagrada 500,00 din - Tončka Stariha, Sadež 6, Črnomelj, in
3. nagrado 300 din - Angelca Marinšek, Dolenja vas 97.
Knjižne nagrade pa so prejeli: Sobarjevi iz Ragovske 2, Novo mesto; Elvis Zagrljača, Ragovska 10, Novo mesto; Danilo Jazbec, Heroja
PLANINSKO SREČANJE NA GORAH
V soboto in nedeljo je bilo na Gorah nad Bistrico ob Sotli izredno živahno. Prvi dan se je odvijalo tam področno celjsko -zasavsko-dolenjsko orientacijsko tekmovanje, ki ga je tokrat organiziralo planinsko društvo Brežice. Udeležili so se ga pionirji, mladinci in člani. Sodelovalo je 36 ekip. K 108 tekmovalcem moramo prišteti še 36 članov štaba in številne opazovalce - ljubitelje planinstva. Pri organizaciji tekmovanja so sodelovali vezisti iz gamizijev Cerkljah. Njihova pomoč je bila nadvse dobrodošla. V nedeljo je bilo na Gorah srečanje posavske planinske mladine, ki se ga je udeležilo okoli 600 planincev. Pripravili so skupen kulturni program, kviz iz planinske tematike nato pa je sledilo družabno srečanje, ogled Kumrovca in Titovega muzeja na Javer-škovi domačiji v Trebčah.'
Maroka 8, Sevnica; Aleš Pečaver, Glavni grg 22, Novo mesto; Marija Bizjak, Arto 8, Studenec; Renata Klenovšek, Ribniki 53, Sevnica; Mirko Golobič, Gotna vas 68, Novo mesto; Dunja Remic, Rožna ulica 25, Ljubljana; Franc Čuber, Savska c. 7, Sevnica; Dušan Rems, Mestne njive 4, Novo mesto; Helena Kalan, Jama 19, Kranj, in Marija Jamnik, Hudovernikova 3, Ljubljana. Izžrebancem čestitamo!
DAN	H
NARODNE NOŠE“ s'°’ V KAMNIKU	^
Ob 750. obletnici mesta Ksnf bo tamkajšnje turistično dm» del priredilo 8. septembra tradicioflj »Dan narodne noše." Organiza<J ' vabijo posameznike in folkl^ '11 skupine, naj prijavijo svojo udel«' z navedbo pogojev na naslov: r '? stično društvo Kamnik. 6l2 ,če Kamnik
□MsraSHSS
HaaFji=]i«ari
PRA2
H NAGRADNA™! PRVOMAJSKA KRIŽiE
• m—tm Mia*« UM*
M MM mmf ta Ma •MataMt »»«Ma*<T 1
Pravilna rešitev nagradne križanke