PROMETNA VARNOST
Ceste hujše od naravnih katastrof
Vzgoja otrok za življenje nima pomena, Qa otrok ne va, kako.gg bo obvaroval.         "^
V vsaaploanl zagnanostl na&e dfužbe za uvel|avl|an|e varnostne kultura, ob uapcanlh akcljah NNNP, prl opredslltvah nalog družbene tamozaačlte In Ijudstt« obrambe, »e vendarle zdt da »mo n«ka) poza* Wtl. Tiato nekaj nas vaako leto stane vlaok krvnl davek in pomorl veL Ijudl kot kat»rakoll naravna katastrofa. Govorimo o ceilnem prometu In njegovl varnottl. Beseda »pozabfll« nltf povsam ne ustreza, bolje bl rakll, da imo ob vasfc naporih za družbeno aamozaitlto prometno varnoat prazrll In fo nakako potianlll v ozadja. N« namaravamo govorltl o tl»H prom*tnl varnostl, a katero sa ukvar]a|o za to pokllcane utta-nova In strokovnjakl, pač pa o onl, kl sa tiLe nas vaah v povazavl z družbano samozaftčlto. Skratka, gre za pr«venllvna ukrep« v cettnam prometu, s katoriml bl občanl lahko blatveno popravlll irhljlvo sllko na ceatah, zajezlll potoka krvl, In zman|aall goro zmečkana piočevtn«.
Br«z pomana bl bllo praml*vatl stare pesml o učlnkovttoitl privezo-vanja z vamoatntml paaovl, zaman |a se tako ostra zakonodaja In odvzemanja voznlakiti dovoltant- Dejstvo je eno, nelzpodbttno in groz-IJIvo: itevllo promatnih nesrač nenehno naraača. Vsako Izgovarjsnje na alaba catte In druge »ob)ektivna« vzroke Je teveda iztrt« Izvlto, *aj na pr»dttavl|a blatvenih razlogov za povečanja ne«r«č. Krvnt davek |» Iz leta v lato vltjl, zaradl nai* tiovsske napake, nai»ga pomanjkanja varnoatn« kulture In včaslh kar otroiko nalvnega razumavanja druž-b«n* aamozaifilt« v prometu.
Da I« temu res tako, »o ugotovlll tudl udelazsncl razgovora o pro* matni varnottl, ki ga )• organlzlral nai obilntki svet za prevantlvo In vzgojo v cestnem prometu. Razgovora sta ta polag članov komlalje za praventlvo In vzgojo v krajevnlh tkupnostlh ter načelnikov narodna zaafilta udetežlla ša Marjan Mell)ak, alrokovnjak republlikega sveta za pravantlvo In vzgojo, tar Zvona Šotlar, Clan Izvrsnega tvata naie obfilmke skupUln«.
Zvona Sotlar ]e zalo altkovlto oplaal pota nad družbanozasčHne zaveatl v prometu ter nakazal naka) Lzvirnfh in povaem Izvedljlvlh raaJtev. Srž njegovaga fzva]an|a ]e blla mlsel, da nltl v naai občinl, nltl drugje nlmamo zadostl mlllčnlkov, kl bl bdell nad varnostjo pcometa. Po njegovam bi se občani prav tu morail fte kako zavestno vključevatl v pravantlvna In zasčltna prlzadevan|a promelne varnostl. Navedel ja prlmere nakaterfh dalovnlh organlzaclj. kl ima|o vellko vozll, zlastl osebnlh, In katerlh voznlki zjutraj aložno parkka|o pred blfe|l in goatil-naml, Pri tam verjetno nl težko uganlti, zaka) se voznlkl zgoda) zjutraj zadržu|ojo v tokatlh. Bot| grozljlvo je to, da se potam odpel)e|o na alužbsno pot ne da bl kdo spioh ka| ukrenil. Samo ob sebi »e vslljuj« vprasanja, k|e |e tu druibena samozaačlta v tlttlh delovnlh organizacl-|ah, kl kljub vednostl dopuftča)o takino ravhanje. KJe je druzbano nadzoratvo, kje vsa) kanftek odgovomostl?
Prav gotovo |e takino obnaianje izredno mjmoralno, neodgovorno In družbano slla nevarno. Vlnjenl voznikl so potendalni ubtjalci In če nlhče drug nič ne ukrene, so občanl tlsti, kl bl moraii ka| uredltl. Občanl v smlalu noallcev pfomotne praventlve in varnottl, ter ne nazadnje družbene samozasčlte. Obfianl bl morali budn«(e »premijatl taksne In podobne negatlvne po|ave obna&anja na cestati, tar |lh dotledno prl]avl)atl organom milice. To seveda nl (dovolj). Občanl bi morall voznlke na takine pojave tudl omebno opozarfati,, jlm prlstopitl s preprt-čevalno In prl]at»l]sko besedo, tar jlh odvraCatl od nameravanlh nevar-nih dajanj.
Vse to pa zahtova zavest, globoko in vzgojeno zavest o vamostni kulturl. Takšno ravnanje občanov tudl pomenl del druzbftne aamoza-ičlla. Ob tem sa moramo vpraiati, kj« na| obfiana za to de|avnoat oavaičamo. Resitav »o nakazall v razgovoru, ko so ugotovlll, da )e na|primefne|se mesto za varnostno vzgojo krajevne akupnoatl. Pa n« samo krajevna akupnost, vsaka hlia na) bi na ilroko odprla vrata o*veaLan|u v promatnl varnosti in družbenl tamozaačitl v protn*tu. N« gre preiretl dejstva, da |a ie posebej v letoftn|em letu narodna zaičlta odlgrala Izredno vldno vlogo v prometnl varnoatl. Spramljanja malčkov po prometno nevarnlh poteh do vrtca \n Šolarjev do iot* }• lm«lo dva učlnka: varnoat otrok In pa ublažltev nasllnaga obnaianja vozntkov ze ob prlaotnoatl varnoatnlkov z rdatlmi trakovl na c«atah In v krliličlh,
Na| skUnemo: Vceplfan|e zaveatl o cestnih patteh In navarnottih s* mora začttl ža pr) otroclh v vrtclh. To )e na|bol|al porok, da bodoč« generaclj« na bodo prvlile toliko krvl po aafaKu. Dodamo lahko ml*«l Marjana M«tl|aka, da vzgoja otroka za ilvljanje nlma pomana, 6e otrok ne ve, kako ga bo obvaroval.
TADEJ BRATOK