Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor je že več let iiavada, biva tudi letoa Nj. veličanstvo svitli cesar sedaj za dalje časa v Budapešti, ker je meato prestolnica ogerskih dežel. Vsled tega ae zbira ondi v tem času tudi vsa višja gospoda ogerske kraljevine, se ve, da v vsem svojem bleaku. — Pribodnje volitve v drž. zbor so toliko imenitne, kakor še doslej akorej nobene druge. Kakoršnja bode veoina izvoljenib poslancev, liberalna ali konservativna, tako dobimo tudi vlado. Nemška liberalna stranka je bila že doslej velika in sedaj dela na vse kriplje, da še naraste število njenih mož; tembolj je torej treba, da smo na konservativni strani vpazni, delavni, složni. — Na Štajarakem so ai nemški liberalci malo navskriž, toda naj so že stari ali mladi, vsi so zoper slov. Ijudstvo, zoper konaervativna naeela. — V Libeličab, v vesi na Kor ošk em, ki je tik nemške meje, so Slovenci osnovali podružnico sv. Cirila iu Metoda. Nad 200 kmetov žeje pristopilo va-njo, več pa jib še pride. — Na Kranjskem še niso razgla3ili mož, ki se priporočijo volilcem, da si jib izvolijo za poslance ali kaže se, da jim jib ne manjka. No ne bojimo se, da se jim vtibotapi kak nemškutar, toda treba jim bode  paziti, da ne pride kak Kberalec, mož, ki je alov. Ijudstvu brž še v veejo škodo. — Na Primorji pa se dela iz ene strani za zaslužnega dr. vit. Tonkiija, iz druge pa za delavnega dr. Gregorčiča, nam pa se vsiljuje vprašanje: ali si morata ta moža ravno stati nasproti? — Novi župan v Trstu, dr. Pitteri je rekel, ko je prevzel svojo novo alužbo, da on spoštuje slov. ljudstvo y mestu in okolici. Prav je to, ali pa ne atori tega le v besedi, ampak tudi v dejanji, to izvemo še že iz tega, kak da bode župan pri sejah, v mestni uradniji. — Kardinal in nadškof v Zagrebu, msg. Mibajlovič še sicer ni umrl, toda upanja bojda ni, da bi ozdravel. — Za ogersko vlado ao sedaj veseli dnevi, kajti v drž. zboru ima le malo manjšino zoper sebe in valed tega ji je lehko aklepati postave in naredbe, kakor so ji Ijube. — Sedaj se že kaže, da se je naša vlada zamerila Po 1 j akom s tem, da ni vee dr. yit. Dunajevski v nje sredi. Škoda pa je v resnici za-nj, kajti najveeje zasluge ima on za to, da nima država več primanjkljaja v svojem raeunu, ali tako je sploh plačilo sveta. Vunanje države. Sv. oee Leon XIII. so te dni vzprejeli postne pridigarje v Rimu ter jim naročili, naj bi razlagali v svojib govorib posebno verske resnice, Ljudje jib, izlaati po mestnih, v resnici ne poznajo več ter si delajo vero skorej vsak po svojem. — Umberto, kralj ,,srečne" Italije, je bil dalje časa v zadregi, komu naj izroei novo ministerstvo, nazadnje pa ga je izročil knezu Rudiniju. Le-ta je našel že tud, mož, ki 80 za vlado, kakor je Jjuba kralju in more biti tudi drž. zboru. — V S p aniji so imeli nove volitve, toda neka vrsta Jjndi ni z njimi zadovolja t. j. taki, ki bi radi vse, kakor je zdaj, obrnili na glavo ter bi po vsem naj le njih volja veljala, Volilci pa niso potegnili z njimi, to jib sedaj boli. — V senatu ali gosposki biši drž. zbora francoske republike je večina zoper to, da se naloži colnina na blago, ki pribaja na francoska tla iz drugib držav. No to jim jo ondi lebko, kajti v deželo ga ne prihaja veliko, pač pa ae ga izvaža v druge države sila mnogo. Bati se jim je torej, da še vpeljejo druge države colnino na francosko blago in to na veliko škodo francoske obrtnije. — Po Belgiji poči sedaj tu, aedaj tam kaka rabuka zoper vlado in zna se, da 80 jib krivi le prostozidarji, katerim sedanja, kato). vlada ni po po volji. — Vodja katol. prebivalcev v Angliji, loid Norfolk hudo graja vlado, ker ta ne pripusti, da postane kedaj nameatnik kraljice v Irakem kak katolišk veljak. To tudi je krivica. — Nemški cesar \Tiljem hoče imeti sam prvo besedo v vladi in zato si izbira le take može v vlado in sploh. v visoke službe, ki ao mu po volji ter storti le to, kar on hoče. Vsled tega je dobil Bismarck in sedaj še general "VValdersee slovo. — Sedaj je pri ruskem carji naa nadvojvoda Franc Feidinand in pravi se, da biva nadvojvoda iz posebnega namena dalj časa na ruakem dvoru. Daj Bog, da se aprijaznite kedaj do cela Avstrija in Rusija. Sedaj je podoba, da ni to nemogoče. — Rumunija, naša nežua aoseda, ne aklene več z nobeno državo trgovinske pogodbe, tedaj tudi z našo ne. Tega so kriyi judje, njijh slabo blago. — Da Srbija ni prijateljica Turku, to zna ves svet in zato ni euda, če poprašuje sultan, oerau daje srbska vlada svojim ljudein orožje v roke. No uzrok mu vlada že pove, toda pravi ne bode, ki ga izve sultan. — Kaj da poenejo v Afriki, v Ameriki? Ta dela sveta sta dale6 od nas in v tem čaau ni poročil, da jih naj čiovek omeni.