GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA Štev/№ 1	IL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE
Leto/Anno II • januar /aennaio 1992
OBLJUBA DELA DOLG
In kako je "Portorožan11 posloval v prvem letu svojega izhajanja?
Ko «wo Ш&т	"1*0*0*0*0*3* vmvi
preobleki» o Wj u hiö, da bo ед&И prihajat pogosteje* po
^žiK^i^i	mod vas. ot >o *t>	Poglejte kratek finančni obračun za leto 1991 :
f>m&шpm<i*bO skušal bäieil»*dQ äepa* :	1 PRIH0DKI:
tfpi^GH^kol^itf ; sofinanciranje (sponzorstvo) podjetij:........62.050
Џд&ЏobetaVÄö krl&lk*"»^ ostala"* Xö vašo presojo	- prjhodki iz objave reklamnih oglasov:....... 104.973
" Pros.ovo.jni prispevki krajanov: ...........15.588
.......................................................................................
ШШШШ^ ^ M^flBSMI	" SKUPAJ: ...................182.611
жкшН* irlöeeeti pret>fv»tec Porfotoža Je te<M	ц odhodki • prtef^pi wäega mtoi-gteslfa,
" tiskanje........................58.845
zadpy^l|i*L Вггкрш^ bomo ysl >4	& !	" urejanje in korekture teksta .............39.021
njegovih številkah marsikaj, Ш mm & pdgг1пјШ^го*н?<?	- vtipkavanje	15 540
našega žlv|er»|a. Ш*Ш. pf 111 ** ^МШ*** :	" poštnina (znamke,kuverte):.............17.283
vdajal* kakšni ШЛШШ^ШХ^ЖШ •	- .	. ..	0ylcnn
Tretja značilnost: skušali «.mo а*реЦ*Н čim**™**	nabava računalnika:.................34.600
.......................................................................................
<fef$iv*>Ш podjetji* &r<* ШШ$*> Ifetetf, rf* JH D» Г	' SKUPAJ:.................... 155.289
pmfc	дои*	pw+гш z vsem	Prjhodkj. odhodki = 27 322 SLT
'^«ШШШНб^ iiljMwl ЦШШШШШ podporoii
ita&l ftafbolj&ij*
vet Slonov	Kot vidite, seje "Portorožanovo" poslovno leto izteklo pozitivno,
Ml	česar smo ze,° veseli-
'^r^^CVO -^У ^r-	Ne moremo pa, da ne bi malce potarnali, saj stroški urejanja
»а£еда!1И|еп)& i»2^ti4Qeyan|ev^zlmed	teksta strmo naraščajo, prav tako se draži tiskanje in poštne
: - Bo Ф$£а1з fa želja kp£ џпџ pogtavltnlh nalog ittdf y ;	storitve...
ietocein letu?.	Vendar se bo uredništvo še naprej trudilo, da bi "Portorožan"
UREDNIŠKt 00BOB	redno, vsak mesec, prišel v vaš dom !
Uredništvo "Portorožana" se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so s sofinanciranjem omogočili, da je "Projekt PORTOROŽAN" uspel. Hvala naslednjim podjetjem : Igralnici Casino' Portorož, DROGI Portorož, Splošni plovbi Portorož, Hotelom Palace Portorož, Obalno kraški turistični poslovni skupnosti Portorož, KSP "OKOLJE" Piran, ki so "projekt Portorožan" finančno redno podpirali.
Zahvaljujemo pa se tudi občasnim sponzorjem: "Avditorij"Portorož, Hotelom Riviera in TOP Line, d.o.o.Portorož.
* I
1
I
V	MARCU OR^EN SAHOVSKI TURNIR
V	PORTOROŽU
Sredi januarja se je - v prostorih Hotela Palace, kjer ima svoj sedež - sestal organizacijski šahovski odbor dežel Alpe - Jadran in se dogovoril za pripravo odprtega šahovskega turnirja v Portorožu. Tako imenovani open šahovski turnir bo potekal konec letošnjega marca v Hotelu Palace.
Člani šahovskega odbora pričakujejo, da bo na turnirju sodelovalo okoli sto šahistov, pretežno iz območja Alpe - Jadran.
Med potekom odprtega šahovskega turnirja se bo v Portorožu sestal tudi šahovski komite dežel loka Alpe - Jadran, da bi razpravljal o šahovski problematiki teh dežel, še posebej o mladinskem šahu in o šahu na Slovenskem.
Šahovski komite bi utegnil imeti še veliko vlogo pri uveljavljanju Portoroža kot šahovskega kraja in pri organizaciji šahovskih prireditev v našem kraju.
NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NAŠI Neločljivo povezan z morjem
V nekaterih krajih so nekdaj imeli "zlate knjige". Vanje so zapisovali imena krajanov, ki so kaj posebej trajnega naredili za razcvet ж določenih območij. Če bi v Portorožu imeli "zlato knjigo", bi morali vanjo, na eno izmed vidnih mest zapisati ime SLAVKA KAVSKA, skupno skoraj četrt stoletja prvega človeka najprej srednje, potem pa višje pomorske šole. S šolskim znanjem, pridobljenem na teh šolah, je izpisala in še piše mnogo strani naše povojne pomorske zgodovine cela vrsta bolj ali manj znanih strokovnjakov.
Nekaj desetletij je bil Slavko Kavšek ena izmed osrednjih osebnosti naše občine, v pomorskem življenju pa je njegovo ime veliko pomenilo tudi na dosti širšem območju.
Kot mnogi Slovenci, ki so se ogreli za morje, je Slavko Kavšek prišel iz celinskega dela Slovenije. Rojen v Divači, v družini železniškega inšpektorja, je svoje otroštvo in mladost doživljal v različnih krajih, v katerih seje odvijala očetova življenjska kariera. Ruše, Divača, Trst, Litija, Ljubljana, Celje, Novo mesto, Kočevje. Potem pomorska vojaška akademija v Dubrovniku. Poročnik korvete, poročnik fregate, poročnik vojne ladje na različnih dolžnostih v takratni vojni mornarici. Vmes doživljajev in dogodkov za romane. In potem roman vojne trilogije. Prvi del napetega romana vredni dogodki ob kapitulaciji stare Jugoslavije. Zatem sodelovanje v boju proti okupatorju. Vmes internacija in nato vrsta dolžnosti v osvobodilni vojski. Njegovo ime je neizbrisno povezano z mornariškim odredom kot korenine za sodobno slovensko morje in vse, kar je povezano z njim.
Najbogatejše obdobje v življenju Slavka Kavška se nedvomno začenja v času, ko je leta 1947. prevzel vodstvo komaj ustanovljene pomorske šole v Semedeli. Z morja seje preselil na kopno, da bi uravnal neusahljivo reko znanja za obvladovanje morja in osvajanja njegovih bogastev.
Prva stopnica k utrditvi šole: ureditev novih prostorov v Piranu. Vmes skrb za stanovanja vzgojnega osebja, za preselitev internata. Ko se je pomorska šola utrdila v Piranu, je postala duša ne le šolskega, temveč tudi kulturnega in mladinskega življenja v občini.
Organski razvoj pomorske tehnologije je odpiral zahteve po višjem znanju. Leta 1961. je bilo rojstno leto višje pomorske šole. Kmalu po njeni ustanovitvi je rav-nateljsko mesto prevzel Slavko Kavšek. In ko sta se po nekaj letih obe šoli iz Pirana preselili v novozasnovano poslopje v Portorožu (nemalo sad njegovega osebnega truda), je bila izoblikovana zaokrožena, še naprej v visokošolsko stopnjo se razvijajoča stopnica pomorskega gospodarstva.
O vsem tem bi bilo mogoče napisati obširne spomine.ln ko bo te dni naš dragi krajan slavil svojo osemdesetletnico, se bodo mnogi s priznanjem spomnili njegovega velikega življenjskega opusa. Tudi mi mu stiskamo roko in od srca želimo, da bi zdrav, veder in čil ostal med nami še veliko let.
_Gustav Guzej
VIŠJA POMOJRSKA IN PROMETNA ŠOLA V PORTOROŽU SE PREDSTAVI :
Kako in kdaj je nastala ?
Zakonodajalec je leta 1958 predpisal, da morata imeti poveljnik in I.častnik krova ter upravitelj stroja in I.častnik stroja višješolsko izobrazbo. Po vzoru Višje pomorske šole na Reki, ki je začela z delom leta 1954, so nastale podobne šole še v Splitu, Dubrovniku, Kotorju in v Piranu.
Višja pomorska (in prometna) šola Piran je bila osnovana z Zakonom o VPŠ, ki ga je sprejela Skupščina SRS 24.6.I960. Dveletni višješolski študij je namenjen absolventom srednje pomorske šole, ki želijo napredovati v poklicu. Pomorska srednja šola v Portorožu ima svoje korenine v letu I945., ko je takoj po končani vojni prva slovenska vlada v Ajdovščini izdala odlok o ustanovitvi Slovenske pomorske akademije. Šola je pričela z delom marca '47 leta v Semedeli, nato pa se je preselila v Piran oz. v novozgrajeno stavbo v Portorožu. Kako je potekal študij na začetku ?
Zakon o ustanovitvi VPŠ je izrecno določal, da je potekal redni študij v I.letniku v dopisni obliki, študentje pa so morali pluti na ladjah jugoslovanske trgovske mornarice. V 2.letniku so bila predavanja na sedežu šole. Prvi letnik je zaradi dopisne oblike oz. študija na ladji trajal dve leti. Obsegal je manjši del dveletnega študijskega programa, predvsem predmete, ki jih je možno obvladovati z navodili v dopisni obliki. Večja teža je bila dana predavanjem in vajam v drugem letniku. Pred vpisom v 2.letnik so bile konzultacije za pripravo izpitov iz 1 .letnika, obvezen pa je bil najmanj enoletni plovbni staž.
Zaradi zahteve po poenotenju študija (VPŠ je bila I.I975 vključena v Univerzo v Ljubljani) se je postopoma izgubljala originalna izvedba šolanja strokovnjakov za pomorstvo, ki ima svoje vzornike v Evropi. Kako teče študij danes ?
Danes se še vedno lahko vpišejo predvsem absolventje srednjih pomorskih šol, vendar je modificirana oblika študija v 1 .letniku. Obdržali smo tečaje in konzultacije pred vpisom v 2.letnik, k predavanjem v 1 .letniku pa ni mogoče zbrati vseh študentov, ker se le-ti pojavljajo brez "voznega reda".
Po novem se lahko vpisujejo v navtični in ladijsko-strojniški oddelek tudi kandidati, ki nimajo končane srednje pomorske šole, vendar morajo prej opraviti dva diferencialna izpita. Imeti morajo še 300 ur prakse na ladji (cca. 45 dni!), kar pa ne zadošča, zato je poglabljanje strokovno-teoretičnih znanj mučno. Le-ta so določena z mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW, London 1978).
Bo študij za tehnologijo prometa letos prešel v visokošolski študij?
Z ustanovitvijo VPŠ v Piranu je bilo v Jugoslaviji 5 višjih pomorskih šol. Po letu 78 so vse te šole - razen VPŠ - prerasle v fakultete za pomorstvo. Tudi VPPŠ Portorož si prizadeva za zakon o prehodu šole na visokošolski študij, vendar bo organiziran le za program Tehnologije prometa (od leta I974. dalje je bil na VPŠ uveden še "suhozemni" višješolski študij prometne tehnologije). Citirana konvencija ne določa stopnje izobrazbe, ki jo morajo imeti pomorščaki, to prepušča državam -podpisnicam.
Višješolski študij tehnologije prometa ima iz leta v leto več novincev. V š.l. '90/'91 se je v 1. letnik vpisalo 127 študentov, od tega cca dve tretjini iz Primorske, ostali pa so iz vseh koncev Slovenije. Daje zanimanje za tovrstni študij, dokazuje dejstvo, da poteka že več let izredni študij v Celju, letos pa je ponovno organizirana študijska skupina tudi v Ljubljani.
Glede na domače in tuje izkušnje naj bi pri nas ostal za potrebe ladje zaključen dveletni študij pomorstva, s tem da se bodo diplomantje pomorstva lahko vključili v tretji letnik visokošolskega študija tehnologije prometa in si tako pridobili ustrezna znanja za delo na kopnem. Na ta način bodo lahko svoje strokovno znanje s področja pomorstva razširili še s tistimi vsebinami, ki so potrebne za obvladovanje vodenja prometnih procesov (npr. kot agentje, teh. inšpektorji, organizatorji specializiranih servisev ipd.) Tudi ta del visokošolskega študija bi bilo za pomorščake najbolj primerno izvajati "na daljavo", t.j. kot izredni študij v dopisni obliki. Službovanje na morju bi izkoristili tudi za nadaljevanje izobraževanja. Z visokošolskim študijem Tehnologije prometa nameravamo izobraževati kreativne strokovnjake s področja integralnega prometa, saj je naša dežela na pomembnem prometnem križišču. Zavedamo pa se, da mora biti ta dejavnost za človeka varna ter okolju prijazna. Koliko diplomantov je dala VPPŠ doslej ?
Ob zaključku 30. študijskega leta rednega študija je svoje šolanje zaključilo (do 30.12.1990) :
-	693 diplomantov navtičnega oddelka z nazivom inženir za pomorski promet
-	564 diplomantov ladijskega strojnega oddelka z nazivom inženir za ladijsko strojništvo
-151 diplomantov luško-transportnega oddelka z nazivom inženir za pomorski transport
-181 diplomantov programa tehnologije prometa z nazivom inženir za promet.
Zdravko Klasek, dekan VPPŠ
Čestitkam še bolj osebno vsebino
Z uvedbo rubrike "Čestitke" smo hoteli tkati intimne vezi med znanci, prijatelji in sokrajani. Nekateri so te čestitke sprejeli kot zanimivost, drugi so se ob nje spotikali, češ kaj koga briga moj rojstni dan ali jubilej. Tistim, ki so vrtali, po kakšnih merilih smo zbirali podatke za čestitke (po političnih, prijateljskih, osebnih), moramo prišepniti na uho, da so se v celoti zmotili. Čestitke smo brez kakršnihkoli meril objavljali tako, kot smo dobivali podatke o njih.
Tudi v prihodnje bi s to zamislijo nadaljevali, le z razliko, da bi naj vi, dragi krajani, sporočali, komu želite izreči javno čestitko. Prav pa bodo prišli tudi vaši predlogi, kako bi kazalo to obliko povezovanja med občani še popestriti.
Uredništvo
MIM<E<DS<E<B03 drug drugemu čestitamo
Rodolfu RAVALIC-u z Obale 47 vse najboljše za 91 let želijo njegovi domači in KS Portorož.
Za 93. rojstni dan iskreno čestitamo dr.Adolfu KINKELI z ulice K sončni poti.
OBDELOVALCI ZEMLJE^PREBERITE!
KDO JE DOLŽAN ČISTITI IN VZDRŽEVATI MANJŠE POTOKE IN JARKE ?
To določa Odlok o obveznem čiščenju in vzdrževanju manjših potokov in jarkov na območju občine Piran, ki je izšel v Uradnih objavah št. 30 1.1984.
Odlok zajema vse potočke in jarke - ne glede na to ali tečejo v dolinskih predelih ali pa so hudourniki v višjih legah.
-	Kaj se šteje med manjše potoke In jarke ?
Vse vodne tokove, razen reke Dragonje s pritokom Drnico, izvzeti so tudi regulirani odseki površinskih odvodnikov, ki so v upravljanju vodnogospodarskega podjetja "Hidro", Koper (l.äen odloka).
-	Kdo je dolžan vzdrževati potoke in jarke ?
Lastnika in uporabniki obrežnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih (melioracijski jarki) morajo redno čistiti brežine in struge. Ce teče potok ali jarek med zemljišči različnih lastnikov, je vsak dolžan vzdrževati svoj del brežine, strugo pa čistijo skupaj.
-	Kako je treba čistiti in vzdrževati potoke in jarke ?
-	Čimbolj nizko in z gladkimi rezi se odseka in odstrani drevje in grmičevje, ki ovira normalen pretok vode.
-	Za sanacijo poškodovanih brežin se uporabijo vrbovi popleti, ki jih je treba nato redno vzdrževati in gojiti (reže se čimnižje v dobi vegetacijskega vzdrževanja).
-	Trava na brežinah se pokosi vsaj enkrat na leto.
-	Posekano ali pokošeno vegetacijo je prepovedano splavljati po vodi.
Za to ni potrebno posebno sečno dovoljenje.
-	Kdo opravlja nadzor ?
Vodnogospodarski inšpektorji in rečni nadzorniki podjetja "Hidro". Za prekrške oz. neizpolnjevanje obveznosti po odloku so seveda predvidene kazni.
NAS PORTOROŠKI KRAMBERGER
Menda ni človeka pri nas, ki vsaj po imenu ne bi poznal "dobrega človeka iz Negove". Le malokdo pa ve, da imamo tudi v Portorožu napol našega krajana, ki je v zadnjem letu uspel zbrati v Nemčiji različnega sanitetnega materiala in pripomočkov v vrednosti več sto tisoč mark. Gre za Francija Lasiča, ki ima v bližini Stuttgarta svoje podjetje.
Mama Francija Lasiča je živela v Portorožu. Tudi Franci je tu preživel vrsto let, dokler ni odšel na delo v tujino. Po materini smrti je ostal zvest svojemu Portorožu in predvsem svoji domovini. Po lanskoletni vojni je začel v Nemčiji zbirati pomoč za Slovenijo. S svojimi tovornjaki je doslej bolnišnicam, zdravstvenim domovom in tudi Rdečemu križu pripeljal kar celo vrsto zdravstvenih naprav in sanitetnega materiala. V letošnjem januarju je pripeljal tako darilo izolski bolnišnici, v kratkem pa bo izročil RK Slovenije za dva tovornjaka oblačil in drugih življenskih potrebščin.
Si bo po Krambergerjevem zgledu Franci Lasič pridobil ime "dobri človek iz Portoroža" ?
Gustav Guzej
Splošna obrtna zadruga JADRO Portorož p.o.
Lucija, Liminjanska 96 66320 Portorož telefon: 066/75-056
GOSTILNA BELI KRIZ
PETER ČAR MAN odprto vsak dan od 7. do 22. ure Po ugodni ceni nudi vsak dan tople malice ter jedi po naročilu.
"GOT"
GREDBENO OBRTNIŠKA TRGOVINA d.o.o. LUCIJA
Cenjene stranke obveščamo, da smo ponovno odprli trgovino z gradbenim in instalacijskim materialom
v Luciji na Liminjanski cesti 111 (bivši "Pimar"). Delovni čas: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 14. ure telefon: 75-897, 73-653
SOZALJE IZREKAMO
-	družini GRŽINIČ s Pacuga ob smrti njihovega Olivia Gržiniča;
-	družini FIRM s Sončne poti ob smrti Mire Firm-ove;
-	družini OGRIN s Sončne poti ob smrti dr.Viktorja Ogrin-a;
-	družini FRANČEŠKIN s Senčne poti ob smrti Karla Frančeškin-a;
-	družini FORNAZARIČ s Senčne poti ob smrti Gabrijela Fornazarič-a.
AVDITORIJ SIRI SVOJO DEJAVNOST: VSE, KI PRIHAJATE V STIK S TURISTI
IZOBRAŽEVANJE ZA
"Ko si ne prizadevam več, da bi postal boljši, nisem več dovolj dober..''
V Kulturnem in kongresnem centru Avditorij so se letos odločili za razširitev svoje osnovne dejavnosti - za uvajanje izobraževanja namenjenega gostinskim in turističnim delavcem, domačim gostiteljem (zasebnim sobodajalcem), delavcem v storitvenih in servisnih dejavnostih - skratka vsem, ki pridejo v stik s turistom. Radovednim in vedoželjnim gostom pa ponujajo krajše zanimive "delavnice, workshope", kjer jih bodo na primer naučili nekaj besed "po slovensko", jih podučili o naših običajih, navadah, kuharskih receptih ... in še o čem !
"Če nismo usmerjeni h gostu, stranki, je vzrok v pomanjkanju domišljije ali znanja..."
Izobraževalni program za letošnje leto so v Avditoriju predstavili sredi tega meseca predvsem vodilnim delavcem v turističnem gospodarstvu, poizkusno pa bo stekel že pomladi. Direktorica Avditorija meni, da sedanjega časa, ki
ni naklonjen turizmu, ne smemo prebiti "križem rok", ampak ga je treba izkoristiti za izobraževanje. Od tega namreč ali bodo turistični delavci, gostinci, domači gostitelji znali pridobiti gosta in mu ustreči, da bo zadovoljen, zavisi ali ima naš turizem prihodnost še pred sabo ali že za seboj.
"Nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši"
Največ zanimanja so najodgovornejši v turistični dejavnosti pokazali za jezikovne tečaje, predvsem za nemški in italijanski jezik, pa tudi za slovenskega. Turistični marketing in kultura uspešnega komuniciranja sta naslednja izobraževalna sklopa, ki sta na predstavitvi vzbudila največ pozornosti.
Ves izobraževalni program je seveda primeren tudi za zasebne sobodajalce in podjetnike. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v Avditoriju (g. Štefanija Pierucci, tel. 73-571), kjer se lahko tudi prijavite!
Livija Sikur Zorman
S HOMMAGE TARTINI	i
'f 8.aprila bo 300.obletnica rojstva	f-
I piranskega skladatelja GiuseppaTar-	p
^ tinija. Izobraževalni program Av-	^
% ditorija zato ponuja tudi krajši tečaj o	Ш
I Tartiniju. SicerpabodovTartinijevem	p
^ letu potekale števile prireditve,	^
ш predvsem koncerti, njemu v čast-prvi	%
f bo ob slovenskem kulturnem praz-	'f
I niku. Na voljo pa bodo tudi različni	J
^ spominski predmeti ob njegovi 300-	^
% letnici (kozarci, ki jih je oblikoval	Ш
p Oskar Kogoj, spominska znamka,	'f
I njegov miniaturni doprsni kip ...).	2
EKSKLUZIVNO!
W
Prvi vam lahko pokažemo simbol, ki ga bomo občani piranske komune imeli na naših registrskih tablicah. Ker sami nismo zmogli prekiniti s kurjim krempljem rodbine Malipiero kot grbom Pirana, je to storila Ljubljana. Zanima nas vaš komentar!
*	italijanščine, nemščine, angleščine,
*	francoščine in španščine za odrasle,
*	italijanščine za predšolske otroke,
*	angleščine in italijanščine za tajnice,
*	za viličariste in skladiščnike,
*	za voditelje čolnov,
*	strojepisja,
*	za poslovne tajnice.
Za zimske počitnice pripravljamo posebne aktivnosti za osnovnošolce in srednješolce
Oglasite se na Cankarjevi 33 v Kopru ali pa nas pokličite po tel. 24-291, 21 -258.
Informacije dobite tudi v enoti Piran, Tartinijev trg 4, tel. 73-878 uradne ure: ponedeljek 9-11, torek 15-17
FOTO COLOR LABQRATORIJ Obala 43 PORTOROŽ
Razvijanje filma in izdelava fotografij V ENI URI.
Sviluppo pellicola e stampo IN UN'ORA.
EXPRESS izdelava slik za dokumente.
Stampe IMMEDIATE per fototessere.
Cenjene stranke obveščamo, da smo se iz Pirana preselili v Portorož (pri bivši lekarni)!
Avvisiamo la gentile clientela che ci slamo trasferiti a Portorose (presso Гех farmacia)!
Kljub vlaganju velikih denarjev in znanstvenih potencialov v raziskovanje AIDS-a, še nismo za to bolezen našli boljšega zdravila, kot je ustrezno obnašanje ljudi, predvsem na spolnem področju.
Zavod za socialno medicino in higieno v Kopru je novembra lani med prebivalci obale izvedel krajšo telefonsko anketo. Z njo smo med ljudmi hoteli preveriti znanje o AIDS-u in poznavanje prenosa tega obolenja. Povprašali smo nekatere Portorožane, ki so se prijazno odzvali in odgovarjali resno in korektno, čeprav so bila nekatera vprašanja zelo osebnega značaja. Za sodelovanje se anketiranim Portorožanom iskreno zahvaljujemo.
Anketa je seveda strogo tajnega karakterja in anonimna - brez imen, priimkov, itd.
V anketi je sodelovalo 39 Portorožank in Portorožanov, od tega 25 žensk (64 %) in 14 moških (36 %). Najmlajši anketiranec je bil star 15 let, najstarejša anketiranka pa 82 let.
Tabela I bolj natančno prikaže strukturo vprašanih. Največ (32) jih je v starosti med 21 in 60 letom. TABELA I:
Zanimiva anketa o "grozeči kugi" 21.stoletja
Starostna struktura udeležencev ankete in spol udeležencev:
Starost Moški %	Ženske %	Skupaj	%
10 - 20 let 1	1	2	5,00
21 - 30 let 5	5	10	26, 00
31 - 40 let 3	5	8	20, 00
41 - 50 let -	10	10	26, 00
51 - 60 let 3	1	4	10,00
61 - 70 let 1	2	3	8,00
nad 70 let 1	1	2	5,00
SKUPAJ 14 36,	0 25 64,0	39	100,00
Na vprašanja pa so odgovarjali takole :
"To je organizacija Zelenega križa"
Gospa Elza Kocjan je ena od ustanoviteljic piranskega društva za varstvo živali. Letos šteje 86 let. Na obalo je prišla leta 1945 kot računovodja v novo ustanovljeno podjetje Delamaris. V tistih davnih časih si je pridobila izobrazbo višje trgovske šole. Ostala je samska, razen službe pa je vedno poskušala pomagati, kjerkoli je mogla. Največ njenega dela je bilo namenjenega varstvu živali. Društvo samo je bilo ustanovljeno leta 1964 kot podružnica koprskega združenja. Zdaj je društvo čjan svetovnega združenja za zaščito živali, ki nosi kratico WSPA s sedežem v Londonu. Šteje 250 odraslih članov. Sem sodijo še otroci OŠ Ciril Kosmač. Vseh je sedaj že 1700, njihov mentor je profesor Nada Borovničar. Iz italijanske skupnosti je udeleženo pri varstvu živali 60 ljudi. Prav ti so povezani z italijanskim združenjem za zaščito živali.
Gospa Koqan dela v združenju vse, kar zmore; je kurir, ima posvetovanje v svojem uradu z vsemi, ki ne vedo, kaj bi s svojo odvečno živaljo ali ima njihova žival kakšen drug problem. Pove, da dotacij društvo nima. Iz skromne članarine, ki jo zbirajo otroci, se ne da poravnati niti obvezne članarine, ki bi jo društvo moralo poravnati svetovnemu društvu.
Mi smo "živalski rdeči križ" pravi stara gospa. "To je organizacija "zelenega križa." V zapuščenih živalih, v trpljenju mačjih samic, ki jočejo za pobi;,;n zarodom, v psih, ki begajo brez gospodarja, sem vedno videla zapuščene ljudi, zapuščene otroke in matere, ki nimajo s čim preživljati svojega rodu" pravi gospa Koqan.
V vzgoji človeka je nad vse pomembno, kako mu dovolimo ravnati z vsem živim, predvsem živaljo. Dovoljena, če tako lahko rečemo, je poštena uporaba živali, vsaka zloraba pa ni vredna človeka. Še ena želja gospe Koqan :
Mesto predsednika društva za zaščito živali v piranski občini je prazno že leto dni. Naj ga zasede oseba, ki bo to poslanstvo dojela tako, da bo v korist živalim in občanom teh krajev.	dr.Saša Žužek Rešek
P.S.: Pisarna društva za zaščito živali je v Portorožu na Obali št. 16/111 odprta vsak torek od 17. do 19. ure. Gospa Kocjan je doma v Piranu, Miljska vrata 2.
K	4>
« ♦
i But Brutussais that Cesar was ambitious and Brutus i I is an honnorable man*	*
Z	Na zadnji seji skupščine v preteklem letu so poslanci dokazali, da znajo ne le	Ž
»	govoriti, ampak tudi delati - obdelali so namreč ves dnevni red !	*
*	Kot da bi za sabo hoteli pustiti vse "pošlihtano".	* %	Sedanji predsednik skupščine Franko Fičur pa jih je "razveselil" z novico, da s	* £	1.1.1992 odhaja na novo delovno mesto v portoroški Casino' in sicer bo postal "šef	% t	varnostnikov". Zaradi tega naj bi funkcijo v SO Piran opravljal neprofesionalno.	* X	Nekateri komentarji na preskok z delovnega mesta župana na mesto šefa	t £	varnostnikov:	*
*	- "Glede na mizerno plačo, ki jo je vleke! kot župan (okoli 30.000 tolarjev v lanskem	«
*	oktobru), bi zamenjal tudi jaz !"	* £ - "Izkušnje županovanja in izkušnje pri varnostni službi v Casinoju se	£ v. dopolnjujejo!"	" £ - "Le kaj je delal kot profesionalni župan, če nas zdaj prepričujejo, da je dovolj le	£
*	neprofesionalni? In zakaj je pozicija ob volitvah trdila, da te funkcije ni mogoče	S » opravljati zgolj neprofesionalno, kot je ponujala opozicija ...?"	* « Skratka : že vidimo, okoli županovega mesta je že gneča, tare se kar nekaj novih	* i kandidatov.	*
* Prosti prevod po Shakespearu tižewljen in Brutus je časten človek ...

Toda Brutus pravi, da je bil Cezar oblas-

SPREHOD PO PORTOROŠKIH "DISKACIH" ali kaj je mladim na voljo za srečanja in zabavo?
GIANNI je bil še pred kakšnimi štirimi leti disko klub, danes pa je povsem neizkoriščen prostor s fliperji, biljardi in podobno šaro, kjer se zbirajo le stalni, predvsem mlajši gostje.
Prostor - dva koraka od promenade, v lepem parku - pa je primeren za večje zbirališče, v toplejših mesecih bi namestili v park stole in mize ter gostom postregli s frappeji, kapučini in drugimi toplimi ali hladnimi napitki, pecivom ... in podobnimi dobrotami.
CHAGALL. Da boste vedeli, kateri je ta lokal, naj vas spomnem, da so mu včasih rekli "Bau-baun, potem so ga prekrstili v "Get 27". Danes pa nosi zveneče ime "Chagall". Vendar je to - kljub imenu - navadna "luknja" (beznica). Celo' na disko matineji (začne se zvečer ob osmih) točijo mladim obiskovalcem, ki jim je "matineja" namenjena, alkoholne pijače, nekateri pa jo prinesejo kar s seboj, skrito pod plaščem. Potem se pije "na veliko", kadi, meče petarde plešočim pod noge, ponižuje dekleta s primitivnimi pripombami ... Le kje so časi, ko smo še hodili na matinejo v disko Gianni ?
Začela se je ob šestih zvečer (pomladi je bilo takrat še svetlo) in končala ob devetih. V Gianniju smo zaplesali, poklepetali, bilo je bolj prijetno in umirjeno.
TI VOLI CLUB sameva. Odprtje predvsem poleti, kot da pozimi v Portorožu ne bi bilo zabave željnih ljudi. Preveč se pozablja, da živi v Portorožu tudi veliko mladih in da je treba tudi nam, in ne samo turistom, nuditi zabavo.
ARCADIA na Bernardinu se napolni šele v zgodnjih jutranjih urah. V Arcadiji lahko srečaš tri generacije obiskovalcev. Kar sicer ne bi bilo prav nič narobe, če med njimi ne bi bilo veliko mladoletnikov, ki bi morali biti že davno doma (vsaj do 11h zvečer).
In kam naj - razen v disko klube - gremo mladi ?
V slaščičarni "KEKEC" bi lahko, vsaj ob koncu tedna, podaljšali svoj urnik in se založili z več dobrotami.
Pizze so za naš žep že preveč "zasoljene" (beri predrage), zato iščemo cenejše drugod - v Izoli, Kopru.
Potem pa se domov, v Portorož, lahko vračamo samo "na štop", saj avtobusa v poznejših urah ni...
Portorožani, preveč pozabljate na svoje mlade sok-rajane...
Tina HORVAT
Portorožanke in Portorožani o AIDS-u:
Obveščamo Vas, da zaradi bolezni odpade redno tedensko merjenje krvnega tlaka v prostorih KS Portorož.
Predvidoma bo merjenje krvnega pritiska ponovno steklo v sredo, 12 .februarja t.l.
- Se pogovarjate s svojimi otroki o AIDS-u ? Če nimate otrok ali menite, da se starši morajo pogovarjati z otroki o AIDS-u ?
33 vprašanih (85 %) se je pogovarjalo oziroma menijo, da se je potrebno pogovarjati o tej bolezni z otroki. To je visok odstotek primernih odgovorov.
Najboljša zaščita otrok pred to boleznijo je ravno pravočasen poduk odraščajočih otrok, kje in na kakšen način se lahko okužijo s to boleznijo. Starši se radi izogibajo razgovorom v zvezi s spolnostjo. Raziskave pa kažejo, da se ravno z nepravilnim spolnim obnašanjem okuži največ ljudi. Zato je izredno pomemben odkrit pogovor z otroki. Moramo jim povedati, da je najvarnejši spolni odnos s kondomom, ki v veliki meri preprečuje prenos virusa z okužene osebe na zdravo osebo in seks z znano osebo. Hkrati pa moramo starši in vsi, ki se srečujemo z mladimi, gojiti pravo vsebino spolnih odnosov, ki naj temelji na globokem medsebojnem spoštovanju.
Povedati jim je treba, da ima spolnost pomembno nalogo v našem življenju, saj zagotavlja obstoj človeka in je pravilno spolno obnašanje predpogoj za zdrave medsebojne odnose v družini. Dognanja znanstvenikov kažejo, da prve izkušnje in vzorce obnašanja dobi otrok v družini. To velja
tudi za spolno obnašanje, zato je na starših velika odgovornost, kajti ti vzorci so dediščina, katere se večina staršev niti ne zaveda. - Ste se kdaj pogovarjali s prijatelji o AIDS-u ?
28 od 39 vprašanih se je pogovarjalo o AIDS-u s prijatelji in v drugih družabnih okoljih. To je samo 72 % vprašanih, kar ni dober rezultat, a kljub temu ohrabrujoč. Rezultat kaže, da ta naša najtežja neozdravljiva bolezen ni tabu tema med Portorožani. Čimveč bomo govorili o tej bolezni, uspešnejši bo boj proti njej. Če o AIDS-u govorimo med sabo, si nehote rušimo razne napačne predstave in nehote ustvarjamo javno mnenje. Tako vzpodbudimo takšno obnašanje, ki bo preprečevalo prenos bolezni. Še posebno pomembno je to v primeru, ko je nekdo v naši bližini okužen, pa mi to vemo, ali je celo zbolel.
Vsakdanji pogovori o AIDS-u bolezen približajo ljudem in ta ni več za njih nekaj neznanega in strašnega. Ne bojijo se je več, ker se znajo pred njo braniti.
(Prihodnjič se nadaljuje)
dr.Milan KREK
SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTO.
ZIDOVI (kitajski) so večni...
Nekateri so pa hitri. V dveh dneh (od 20. do 22.decembra lani) so na Šentjanah pri zgornjem rezervoarju zrasli - "na črno" seveda - trije betonski zidovi. Na občini graditeljici sicer dovoljenja niso izdali, a kaj bi bili malenkostni, kdo ji pa kaj more ?! Saj je bilo že toliko zidov zgrajenih "na črno". V zadnjem času najbolj odmeven in "v nebo vpijoč" je "kitajski zid" (tako mu pravimo domačini), ki je zrasel "čez noč" na Arzah, ob cesti proti piranskemu pokopališču. Inšpektorji so gradnjo tri in več metrov visokega zidu ustavili, a le kdo se je že kdaj na takšno podrobnost sploh oziral ? Izvajalec je bil sicer tudi opozorjen, da gradi zid "črnograditelju". Pa kaj! Denarje denar - tudi tisti od "črnograditelja" dobro dene. O "kitajskem zidu" so se razpisale še celo Primorske novice (objavljena je bila tudi fotografija veličastne betonske pošasti).
Ampak saj veste - kitajski zid je večen ! ***
... a včasih tudi padejo (vsaj portoroški)
Na javnem delu Senčne poti (t.im. javno dobro) je družina Fartek s Senčne 77 prav tako postavila svoj deset metrov dolg, šestdeset centimetrov visok in štirideset centimetrov širok betonski zid (precej bolj skromnih dimenzij od tistega na Arzah). Zavestno so ga zgradili na javni cesti, ker je po mnenju investitorjev del parcele, kjer teče javna cesta, njihova last. Nič ni pomagalo, daje inšpektor dokazoval nasprotno. Odveč je najbrž še povedati, da omenjeni zid ovira normalno odvijanje prometa. Cestni inšpektor je zato odredil rušenje tega zidu.
***
"Črni" dimnik puha črn dim
Najemnik gostinskega lokala na avtobusni postaji je zgradil nov dimnik na terasi poleg gostišča, na mestu, kjer je pred davnimi leti (30.) inšpektor že prepovedal uporabo podobnega dimnika.
Na novo zgrajeni dimnik "deluje" tako, da -posebej ob južnem vremenu - napolni dvorišče sosednje hiše na Postajališki 4 - z dimom ! Najemnik bifeja na avtobusni postaji pa menda še pomislil ni, da bi za gradnjo novega dimnika prej moral poskrbeti za soglasje soseda in za
dovoljenje ustreznega občinskega organa. *+*
DOVOLIŠ MINI TRAFIKO, DOBIŠ BARAKO
Zapisali smo že, daje KS Portorož dala svoje soglasje za postavitev tipskega kioska na belok-riško avtobusno postajališče, nedaleč od restavracije in marketa "Mercator-Degro", kjer naj bi bila mini trafika, ki je na Belem križu še ni in je zato po vsak šilček ali zvezek treba vzeti pot pod noge do portoroškega centra.
Pa sta nenadoma na postajališču zrasla dva objekta ! Daš soglasje za enega, pa dobiš dva (hic !), daš soglasje za tipski kiosk, pa dobiš 2 (dve) navadni baraki, daš soglasje za mini trafiko, pa dobiš še "repo in krompir" (v drugi baraki naj bi namreč menda prodajali sadje in zelenjavo).
Baraki sta zdaj dve in nas zanima, kje bodo "občinarji" našli prostor še za postavitev kritine (čakalnice) za čakajoče na lokalni avtobus. Možnosti je več:
- ali so odkrili nov fizikalni zakon, po katerem lahko na enem mestu stojita dve telesi,
-	ali bodo odstranili eno barako (če bi bil to tipski kiosk in ne baraka, bi bilo to silno enostavno, tako pa ...)
-	ali bodo nesrečnike brez avta pustili, da na svoj avtobus čakajo na prostem v burji, dežju, mrazu ...
Bralcem prepustimo ugibanje, kako se bo odločila občinska birokracija ! To, da baraki zakrivata pogled na morje, pa je najbrž le "estetska" malenkost ali iskanje dlake v jajcu. Da pa pod njima teče kanalizacijski vod, je le "umazana" podrobnost.
***
Dve muhi na en mah
Ob spodnjem delu Senčne poti, nasproti "Avditorija" je park, ki sicer ne zasluži tega imena, saj je ves nemaren in preraščen s plevelom. Ker je "Avditorij" bolj slabo (beri: ni) založen s parkirnimi mesti, obiskovalci predstav in udeleženci raznih simpozijev, seminarjev, strokovnih srečanj in podobnega svoje avtomobile parkirajo kar tja v - recimo mu - "park". Kdo je zadolžen za njegovo vzdrževanje, ne vemo, kdo je njegov lastnik tudi ne...
Če je prostor tako imenovano javno dobro (se pravi, da "nikogar ne boli glava zaradi njega"), uporabljajo (in onesnažujejo) pa ga predvsem obiskovalci in delavci "Avditorija", bi bilo najbolje, urediti ga kot parkirišče.
Tako bi ubili dve muhi na en mah :
Prva muha - "Avditorij" bi pridobil parkirna mesta in potem ne bi bilo več toliko vroče krvi, ker se ob predstavah in drugih prireditvah prebivalci komajda prebijejo med, ob ozki cesti parkiranimi, avtomobili do svojega doma;
druga muha - parkirišče in park ob njem oz. drevesa, ki rastejo na tem (zdaj zanemarjenem) prostoru, bi bili potem urejeni, očiščeni, negovani.
Ima kdo še drug predlog ?
***
Oslovske steze za široke avtomobile
Ste opazili, kako ozke so portoroške ulice ? Najbrž so ostale enako široke, kot so bile v davnih časih, ko so po njih vozile zgolj oslovske vprege. Potem so ob njih zrasle sodobne, ogromne (nekatere tudi monstruozne) hiše. Prebivalci v njih so si kupili en, mogoče še drugi avto (npr.tak-rat, ko se je lahko vozilo po principu par/nepar), pričeli so oddajati sobe gostom, ki so svoje navadno velike in drage avtomobile parkirali kar ob - že tako ozkih - poteh. Ker so si nekateri Portorožani s turizmom opomogli, so si kupili še boljši (večji) avto ...itd.
Skratka - vozil je vse več - ceste pa so ostale enako široke.
Kovačeva kobila je zmeraj bosa, ali kako (bodoči) strokovnjaki za promet v praksi rešujejo ta problem !
Na Poti pomorščakov pa so največji krivci za prometni kaos učenci in študentje (da ne bomo krivični - tudi profesorji in drugo osebje) srednje in višje pomorske in prometne (hic !) šole, ki avtomobile parkirajo kar vse vprek. Včasih je cestišče tako rekoč neprevozno. In v takšnih primerih se komunalno vozilo za odvoz odpadkov lahko samo obrne - smeti pa pusti. Svoje pa potem naredi še veter, ki okoli zabojnikov ležeče odpadke raznese na vse strani (včasih grmovje ob cesti kar "cveti" od smeti).
Pod zemljo - zaklad !
Zaposleni v Splošni plovbi svoje avtomobile parkirajo ob cesti pred svojo poslovno stavbo. No, zdaj ko je prostih parkirnih mest dovolj, je to povsem neopazno in skoraj ni omembe vredno. Ko pa pridejo turisti (in držimo pesti, da bodo letos spet prišli), bi ta parkirna mesta izredno prav prišla.
Splošna plovba ima celo dve rezervirani parkirni mesti, zdaj ji je občinski upravni organ dodelil še tretje...
Tudi to ne bi bilo vredno posebne pozornosti, če bi pod ogromno stavbo ne tičale neizkoriščene podzemne garaže.
***
Dedek Mraz nas je uslišal in je za tržnico "Kaštel" prinesel - kot smo ga prosili - smetnjak. In vendar se še zgodi, da namesto v smetnjak,
odpadki padejo na tlak !
***
Zvezda gre v pokoj!
Najbrž ste opazili - vsaj tisti, ki dobivate "Portorožana" po pošti - da v krajevni skupnosti Portorož še nismo spremenili simbola (zvezde) na žigu. Zaradi tega taksisti že zavijajo z očmi, ko odlagamo kuverte z našo štampiljko v poštni nabiralnik, nekateri pa tudi namigujejo, da v portoroški krajevni skupnosti boljševiški duh še trdovratno živi. No, dolgo ne bo tako. Kot vsi "izganjalci hudiča", ki kaj dajo nase, smo se resno lotili dela in skupščina KS Portorož je že sklenila, da zamenja simbol na žigu. Namesto zvezde bo zdaj na njem "cvetela" vrtnica na morskih valovih (glej naslovnico "Portorožana").
Pot strahov - prijetno sprehajališče
Skozi predor pod Valeto je za marsikoga najbližja povezava med Portorožem in Strun-janom. Nekateri jo hudomušno imenujejo "pot strahov", ker je po njej treba prehoditi skoraj petsto metrov nerazsvetljene razdalje. Če je temačnost po svoje tudi romantično privlačna, pa je odbijajoča kotanjasta makadamska cesta. V kratkem pa bodo začeli pot skozi tunel asfaltirati. Morda je potrebna še kakšna drobna ideja in Portorož bo dobil turistično privlačno izletniško pot.
***
PA ŠE TO :
V 12. - božično/novoletni - številki "Portorožana" je tiskarski škrat spet zagodel svojo in tako je pri objavi zgodovinskega dokumenta -ODLOČBE, s katero je bila leta 1955 Vila Virginia (v kateri je bil štab JLA) dodeljena kot depandansa hotelskemu podjetju "PALACE" -odpadlo ime odgovornega za to revolucionarno dejanje.
To je bil takratni predsednik portoroške občine - JURIJ (GIORGIO) DOMIO.
Da se ve, kdo je bil kdo !
лссо^®
moška oblačila
KODARIN I. Seča 194/a -Portorož nasproti Disconta v Luciji
***
Valentinovo -14. februar
Malo krajev se tako kot Portorož lahko ponaša z rožo, pravzaprav vrtnico v svojem imenu. Vrtnica je predvsem simbol zaljubljencev. Zakaj ne bi promovirali Portoroža, kot kraja zaljubljencev?
Trenutek, ko lahko krenemo z akcijo je tik pred nami. Praznovanje sv.Valentina -14. februarja -je zelo razširjeno v Ameriki, pozna ga pa tudi del Zahodne Evrope. Valentinovo slavijo kot praznik mladih ljudi. Zaljubljenci si na ta dan pošiljajo darila in v ta namen tiskane posebne razglednice in čestitke. Tudi v sosednji Italiji že nekaj časa pred 14. februarjem ponujajo bogato izbiro pripravljenih zavitkov za "valentinčkovo."
Ker tu nimamo "cuker fabrike", da bi pošiljali svoje Mozartove čokoladne bombone, lahko organiziramo sprejem in pošiljanje čestitk po vzoru avstrijskega Christkindla. V Avstriji lahko božično čestitko pošljete preko pošte v kraju Christkindl. Na odpremni pošti kupiš nalepko "preko Christkindr, tarifa pa je enaka kot za notranji poštni promet. Nalepko in znamke nalepiš na pismo, napišeš naslov prejemnika in oddaš. Odpremna pošta žigosa nalepko in pismo pošlje v kraj Christkindl. V tem kraju na pošti žigosajo z posebnim priložnostnim žigom in pošljejo pismo naslovniku. Naslovnik je poleg osebne čestitke v pismu prejel tudi v žigu izraženo čestitko. Za Valentinovo tega še nihče ne počne. Čeprav sta vsaj dva кггуа, kjer bi to lahko počeli Lovevile v Ameriki in Sant Valentine v Franciji.
S tem bi popravili renome, ki si gaje Portorož pridobil ob letošnji portoroški noči in promovirali Portorož kot kraj zaljubljencev, kar konec koncev s svojim imenom tudi simbolizira.
Predloa uredništva: Portorož kraj zaljubljencev - in porok ?
V tajništvu krajevne skupnosti Portorož se večkrat oglasijo zaljubljeni parčki, ki bi se želeli poročiti v Portorožu, kjer so se med počitnicami spoznali (in zaljubili). Pa razočarani ugotovijo, da se najbližje lahko poročijo le v sosednjem Piranu. Zdi se nam, da bi naletela na velik odmev med zaljubljenci možnost, da se poročijo v primernem ambientu v Portorožu - npr. v Vili Mariji ali v starem hotelu Palace, ko bo obnovljen (po vzoru porok v graščini Zemono pri Vipavi ali v Radovljici, ljubljanskem gradu...).
jjtotcm^ •тслхмЈс,'
4ЈМи10Ш> JO
^ßktouxjkl.: VШ
Nudi ribje in mesne
specialitete in sprejema naročila za poslovne, poročne in druge slavnostne obede.
\ NAGRADNA NALOGA!!!
i
j Večina Portorožanov nas je prepričanih, i da Portorož zelo dobro poznamo. Ali je res i tako, boste lahko dokazali v odgovorih na i nagradni vprašanji, ki vam ju zastavljamo j tokrat.
Današnja naloga je sicer precej trd oreh, j a zagotavljamo vam, da se splača potruditi. I Čaka vas namreč zares bogata (in prijetna) nagrada. Zasebno podjetje C.D.E. Imperiale iz Portoroža (s sedežem kar v stavbi krajevne skupnosti Obala 16/11.nad.) bo tistemu, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeni vprašanji, podaril en komplet sedežnih prevlek iz mehke in tople merinos volne v vrednosti cca 300 DEM.
Zdaj pa k nalogi!
Portorož se sicer nikakor ne more primerz zgodovino Pirana. Vendar pa tudi Portorož premore nekaj kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Skupščina občine Piran je leta 1983 z odlokom razglasila tudi nekaj področij oz. objektov, katere moramo ohraniti našim zanamcem. Vprašanji:
1)	KATERE KULTURNE IN ZGODOVINSKE SPOMENIKE ALI ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA TER NARAVNE SPOMENIKE PREMORE PORTOROŽ ?
2)	KATERE OBJEKTE BI ŠE MORALI (po vašem mnenju) VKLJUČITI MED SPOMENIKE?
Pri tem (drugem) vprašanju bomo upoštevali tudi šaljive odgovore.
Odgovore pošljite po pošti (ali jih pustite (da prihranite znamko) v poštnem nabiralniku KS Portorož - visi pod oglasno desko) do 15.FEBRUARJA T.L s pripisom "za nagradno nalogo v "Portorožanu" št. 1."
Posebna Komisija bo izbrala najboljši odgovor na zastavljeni vprašanji, ki bo prejel nagrado podjetja C.D.E. Imperiale Portorož. Kaj še čakate, veselo na delo I
kavama IGALERIJAj
ШШ1
V PIRANU
vam nudi poleg standardne ponudbe razne torte, gibanico, P hišno specialiteto "tiramisu", vročo čokolado, dansko kupo!
PORTOROZARIJE
Organizator novoletga koncerta, Avditorij, z eno samo besedo ni omenil Tartinijeve obletnice, ne koncertov, ki bodo posvečeni njemu. Kot da tega ni vredno vedno znova ponavljati! Ali pa levica ne ve kaj dela desnica ? (Glavni motto reklamnih agentov je namreč, da reklame ni nikoli preveč!)
***
Osnutka ureditvenega načrta območja "Ber-nardinska vrata - skladišča soli" na zadnji lanski seji poslanci piranske občinske skupščine niso sprejeli. Že dvakrat pa so ga zavrnili tudi krajani na javnih razpravah. Zanimiv pa je "ocvirek" iz ureditvenega načrta : projekti predlagajo ureditev Doma vodnih športov na mestu, kjer zdaj domuje jadralni klub "Pirat". V hotelskem podjetju Emona Bernardin pa se jezijo, ker nekdo dela račune brez krčmarja. Zemljišče, kjer naročniki načrta predvidevajo center vodnih športov, je namreč last Hotelov Emona, oni pa
imajo za ta prostor drugačne načrte !
***
Kamen za kamnom se podira zid ob dvorišču stanovanjske hiše Stara cesta 6 (za Termami), izpadlo kamenje pa kot kupček nesreče tam stoji, pobere ga ne nihče. Čakamo, da se zruši ves zid !
***
Piran je - sicer ves razrit - pričakal visok državniški obisk predsednika italijanske republike Francesca Cossige. Le-ta pa se je v Piran peljal po grebenski Belokriški cesti in je lahko na svoji koži in na svoje oči preizkusil in videl ves njen čar. Da vam osvežimo spomin : cesta je vsa grebenasta, polna "gričkov" in vdolbin, ob njej so smeti kar nasute, ob križišču s Cesto rabskih žrtev pa se je Cossighi pogled "spoäl" na vegastih reklamnih tablah. No, lahko le upamo, da državniške oči niso dovzetne za takšne pritlehne podrobnosti !
plima, d o o
poblaščena agencija obala 107, lucija tel.: 76-715
Tudi med oddihom v zanesljivi družbi
Nezgodno zavarovanje za počitnice. Pokličite nas in na vsa vprašanja vam bomo z veseljem odgovorili.
&
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicuraziooi s.p.a.