■o Im ir- ico ic> "o Ir- Dr. Peter Kraljič: »Slovenija mora po poti Tine Maze« Dr. Jure Piškur od prebežnika do priznanega znanstvenika 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 3/Leto 68/Celje, 11. januar 2013/Cena 1,50 EUR m IJELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna okna EKOLIGHT I HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA cafte UŽITEK V DOBRI KAVI l PRAŽARNA: 03/713-2666 i Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Pomanjkanje? Kakor za koga! V javni kuhinji je takole na razpolago kruh, ki ostane od kosila. Kdor želi, ga lahko vzame. En topel obrok na dan je namreč za večino premalo, obiskovalci javne kuhinje pa si kaj več težko privoščijo. Na drugi strani mesta, v celjskem zaporu, kuhajo dobrote vseh vrst, saj je zapornikom trikrat na dan na voljo kar sedem jedilnikov ... V javni obravnavi je nova različica trase hitre ceste Marko Zidanšek: »Kaznovani, ker smo izpolnili zahteve!« ■ Preverite rok uporabe kompleta prve pomoči ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Slavica Dobrajc ostala brez nog, a s trdno voljo _ Tudi ko gre vse navzdol, se lahko duh dvigne visoko Nogomet: Ob jezeru Čeha nasledil Javornik 18 ^ 2 2 NASA TEMA NOVI TEDNI rs> UVODNIK TATJANA CVIRN Za ene tako, za druge drugače Če hočejo mladi danes po šolanju delati, lahko ustanovijo svoje podjetje ali gredo v tujino. Tako nekako je pred dnevi svetoval študentom na eni od celjskih fakultet dr. Peter Kraljič, znan menedžerski strokovnjak, ko so mu zastavili konkretno vprašanje, kaj naj storijo. Zanimiv odgovor za nekoga, ki verjetno ve, da je za državo katastrofa, če odhajajo najboljši, najbolj izobraženi in nadarjeni. Očitno so časi tudi po njegovem mnenju takšni, da v tem trenutku mladi nimajo prave prihodnosti. Evropa pa se vendarle zdi še vedno nekakšna obljubljena dežela, čeprav so pričakovanja mladih marsikdaj naivna. So pa na voljo različni študijski programi in številne informacije, kar omogoča, da mladi že med študijem vzpostavijo prve stike in spoznajo svet »tam zunaj.« Nekoč je bilo povsem drugače, se v osrednjem intervjuju spominja Celjan Jure Piškur, danes mednarodno znan in uspešen molekularni genetik. V davnih 80. letih se je prav zaradi razmer, ki so se zdele zelo črne, odločil za odhod v tujino. Poudarja, da je tam na severu Evrope dobro poskrbljeno za osnovne potrebe vsakega človeka, po drugi strani pa so pričakovanja velika, dati je treba vse od sebe in odgovarjati za svoja dejanja. Vse to, kar nam manjka. Se potem sploh še kdo čudi vsemu zanikanju, izgovarjanju in preusmerjanju pozornosti na druge, ko gre za razkrite podatke komisije za preprečevanje korupcije? In ali ste slišali katerega od naših politikov, da bi kdaj priznal, da je česa kriv? Narobe svet, kamorkoli se človek ozre. Tudi ko gre za povsem banalne vsakodnevne pojave. Nekaj let so v Celju osveščali in opozarjali, kako koristno in pomembno je posebej odlagati biološke odpadke. Vsaka hiša in blok sta imela svoj rjav zabojnik. V njem je bilo resda marsikdaj tudi vse mogoče, toda počasi se je novost prijela. Odvoza teh odpadkov niso posebej zaračunavali, z novim letom pa se je to po zaslugi države spremenilo. In naenkrat so se lahko Celjani odločili, da bodo kar sami kompostirali, ne pa plačevali odvoza. Tisti v hišah so si to lahko privoščili, v blokih pa nimajo druge možnosti, kot da plačujejo staro oziroma novo storitev. Zadeva se zdi milo rečeno nepravična. Ali to pomeni, da se bodo lahko ljudje odjavili tudi iz odvoza ostalih odpadkov, ker bodo morda sami kdo ve kako rešili ta problem?! Kot da se vračamo v čase, ki so se vsaj v Celju glede odlaganja odpadkov že nekaj let zdeli davno minuli. V teh časih je drugačno odločitev ljudi pravzaprav nemogoče pričakovati, če jim že ponudijo možnost, da prihranijo. Tudi pri hrani se mnogi pošteno namučijo, da s skromnimi sredstvi še zmorejo zagotavljati sebi in svojim redne obroke. Nekaterim ne uspeva. Pri dobrih 200 evrih denarne socialne pomoči lahko za spodobno preživetje pomaga le čudež. Nekaj malega olajša to breme javna kuhinja v Celju, kjer takšni brez služb, starejši, bolni, skratka revni dobijo en topel obrok hrane na dan. Samo enega in ene vrste, brez razlike, ali so morda bolni in bi nujno potreboval dieto. Hvaležni so za vse, kar dobijo. Ko si lačen, ne izbiraš in si ne moreš izmišljevati, kakšna hrana ti je všeč in kakšna ne. Na drugi stani mesta v celjskem zaporu vsak dan pripravijo sedem vrst jedilnikov. Za tri tople obroke na dan, četrti je za tiste, ki delajo. Ponudba je pestra: z mesom ali brez, za takšne ali drugačne zdravstvene težave. Po zakonodaji mora država poskrbeti, da imajo zaporniki ustrezno kalorično hrano, jedilniki so zato natančno določeni. Po podatkih iz leta 2011 je bilo v Sloveniji v povprečju dnevno zaprtih 1.337 oseb, skupno število zaprtih pa je bilo več kot 5 tisoč. Strošek oskrbnega dne za enega zapornika je znašal 83 evrov! Narobe svet? Ne trdim, da bi se morale zapornikom kršiti njihove zakonske in človekove pravice, ki so večkrat že sicer pod vprašajem, ko gre za prenatrpanost zaporov. Tudi je težko vsevprek pritegniti pozivom, da bi morali zaporniki z delom odslužiti kazen. Mnogi bi že zdaj radi kaj koristnega počeli, že zato, da mine čas, pa je dela zanje vse manj - tako kot za vse druge v tej državi. Ponekod se varčuje na vseh koncih, drugje je še vse tako, kot da krize ni. In če se pri zapornikih sklicujemo na človekove pravice in s tem povezane obveznosti države - kje se potem te izgubijo, ko gre za brezposelne, starejše, bolne, revne, običajno nič krive za razmere, v katerih so se znašli? PETEK S0B0IA NEDELJA PONEDELJEK (2$ 8 H H mm mm ES KI Dušen kunec, oslič in boranja Če vam kaj iz naslova zadiši, »se odpravite« v zaporniško jedilnico - Za krizne čase jim ne gre slabo Decembra smo poročali o celjski javni kuhinji, kjer občina, center za socialno delo in podjetje Sodexo olajšajo ljudem s socialnega dna težke vsakdanjike. Puranji paprikaš, sesekljana pečenka, pašta fižol so bili takrat na jedilniku v treh zaporednih dneh. Dobijo lahko le en topel obrok dnevno. Mi pa smo ob tem preverili, kakšne jedilnike imajo v celjskem zaporu. Tam dobijo štiri tople obroke hrane na dan, tri dni v tednu pa večerjo zamenja suhi obrok hrane, ki ga zaporniki lahko odnesejo tudi v sobo. Za preverjanje in pregled zaporniških jedilnikov v Celju, ki smo ga zahtevali od Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, smo se odločili tudi zato, ker je ravno v celjskem zaporu pred časom nekaj zapornikov celo odklonilo hrano, ker naj bi se kuhar zmotil (in se kasneje opravičil in napako popravil) pri pripravi jedi za osebe, ki zaradi verske pripadnosti določenih sestavin ne jedo. Nekaj zapornikov je nato tudi gladovno stavkalo, vendar je bilo to povezano še z drugimi zahtevami, ki so jih zaporniki javno izpostavili, o čemer smo pisali že lani jeseni. Tokrat smo le pregledali jedilnike in od Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij zahtevali med drugim podatke, koliko hrane oziroma bioloških odpadkov odvržejo, kaj vse upoštevajo pri pripravi hrane oziroma obrokov in kdo vse v zaporu sploh pripravlja hrano. Tudi slivovi cmoki Vpogled v jedilnike da slutiti, da celjskim zapornikov pri hrani ne gre slabo, še posebej, če upoštevamo čas krize v državi. Sadni čaj, sirni namaz in sadje za zajtrk, puranji zrezek v omaki, dušen riž in solata za malico (do nje so upravičeni tisti, ki Direktorica celjskega zapora Edita Mejač So mar izbirčni? V jedilnici celjskega zapora je tudi knjiga pritožb in pohval, kjer so obsojenci lani štirikrat pohvalili delo kuharja inštruktorja (delavec zapora in vodja kuhinje). Med zapiski je nekaj tudi pritožb. Te se nanašajo predvsem na malice, češ da so bili obroki premajhni, da je bilo premalo mesa ali da je bila hrana premastna. Vendar v zaporu velja, da do dodatnega kosa mesa za-pornik/pripornik ni upravičen pri obroku hrane, lahko pa dobi dodatno solato ali zahteva še več priloge. Zgodi se tudi, da katera od zaprtih oseb ne sprejme vsake hrane. »Res je, da so mnogi, preden pridejo v zapor, najpogosteje navajeni na pice, sendviče, ocvrt krompirček, dunajske zrezke in enolončnice. Vendar se moramo v zaporu držati normativov in zagotavljati predvsem zdravo prehrano z določeno energijsko vrednostjo,« pojasni Edita Mejač. V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da imajo na splošno v vseh zaporih v Sloveniji malo pritožb na račun hrane: »V večini primerov gre za neutemeljene pritožbe. Prehrana v zaporih je tudi pod stalnim nadzorom zunanjih inšpekcijskih služb, ki večjih pomanjkljivosti ne ugotavljajo.« Glede na predpise normativi in jedilniki predstavljajo celoto, torej dopolnjevanje jedilnikov ni možno. »Jedilniki so namreč strokovna odločitev, v katero posegi nepoznavalcev niso dovoljeni. Vsake zahteve po sodelovanju pri sestavi jedilnikov je treba strokovno in odločno zavrniti,« še dodajajo na upravi. delajo v podjetju zavoda dušena govedina, kuhab-krompir, zeljna prikuha in jogurt za kosilo ter slivovi cmoki s kompotom za večerjo. To je jedilnik le za en dan. Normative za prehrano zaprtih oseb je leta 1999 pripravilo podjetje Diet iz Ljubljane in v zaporih morajo temu slediti. V prakso so jih začeli uvajati leta 2000. Medtem ko si marsikdo v današnji krizi zaradi pomanjkanja denarja in tudi hitrega tempa življenja na dan ne more privoščiti niti dveh toplih obrokov hrane, pa je treba vedeti, da je življenje za zaporniškimi zidovi drugačno kot zunaj. Zapornikom je onemogočeno normalno življenje, s tem so delno povezani tudi normativi za hrano, s katero morajo dobiti ustrezno energijsko vrednost. Normative je zato pregledal Inštitut za varovanje zdravja RS in jih ocenil kot zelo dobre z dovolj visoko energijsko vrednostjo. »V normativih so upoštevani dnevne potrebe za neaktivne odrasle osebe ter dodaten obrok za fizično aktivne osebe (za tiste, ki v zaporu delajo v delavnici, o. p.) v energijski vrednosti do 2100 kJ za polni delovni čas in ta je odvisna od zahtevnosti dela, ki ga oseba opravlja. Za fizično neaktivne mladostnike velja enaka dnevna potreba kot za odrasle moške, to je dnevno od 9500 kJ do 11500 kJ,« so nam odgovorili z Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij na vpraša- Zaporniki in priporniki morajo hrano pojesti v jedilnici, odnašanje obrokov v sobe ali druge dnevne prostore ni dovoljeno. V sobe lahko odnesejo le suhi obrok hrane, ki trikrat na teden zamenja večerjo, ker se takrat izvaja čiščenje kuhinje, jedilnice in ostalih prostorov. V sobe lahko odnesejo tudi priboljške, ki jih kupijo v zavodovi trgovini. Jedilnica celjskega zapor Za čistočo prostorov skrbij zaporniki/priporniki sami. Vrst. Dreh. ZAJTRK MALICA KOSILO VEČERJA A B B«la kava, maslo, med Uakaronovo meso.zeljna solaia.sok Makaroni s lunino polivko, zeljna solata,Sdk Ocvrt pištanec dušen krompirzelena solate P ura ni a salama, sok, sadje C Makaroni s lunino polivko, zeljna solata.sok Peien oslič duien krompir selena solata Tuna v oliu.sok.sadje D Makaiom s tunino polivko, zeltna solaia.sok Dušen cttCanec. dušen kiompirkuhana zeieniava Puranja salama, sok, sadje j Makaroni s lunino polivko, pesa solata sok Dušen oiščanec duJen kiompir.kuhana zeieniava Puranja salama,sok.iogurt 2 Makaroni graham s tunino polivko, celina šolala.sadje Dušen pličaneo, dušen krompir kuhana zeieniava,sadie Purani a salama, sadie.ioquri 3 &Bla kava, msrgarin3l med Makaroni s tunino polivko, pesa šolala sok Dušen piščanec.dušen krompir,kuhana zeieniava Purania salama,sok jogurt Pekovski krompir s kranjsko klobaso.aolata A B Šipkov taj, jetrna paäteta,sadje Goveji if&zak v omaki,kruhov cmok,paradižnik solata.soK Goveti zrezek v omaki.kruhov cmok,paradižnik solaia.sok Mesna lazania z oovectino m širokimi rezanci .zelema solata Pekovski krompir z ooveio klobaso solata C Ra s plinom in toploto JI Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje; ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Dr. Peter Kraljič med predavanjem v Celju Slovenija mora po Tininini poti O (ne)konkurenčnosti Slovenije v svetu skozi oči dr. Petra Kralj iča »Ljudje se bojijo za svoje stolčke in ravnajo strankarsko in nedosledno. Dokler ne bo poguma, da rečete ne, če vidite, da je nekaj narobe, bo Sloveniji slabo šlo. Smo prvi narod, ki se je uprl Nemcem in Italijanom, sedaj si pa ne upamo upreti neumnostim, ki so napačne. Ne vem, zakaj, ampak tako je.« Predavalnica celjske fakultete za management je bila v torek premajhna za številne študente, profesorje, gospodarstvenike in politike, ki so želeli prisluhniti predavanju dr. Petra Kraljiča z naslovom Konkurenčnost Slovenije v svetu. Dr. Kraljič je v svojem predavanju spregovoril o konkurenčnosti kot celovitem kompleksu tako znotraj regije, podjetij, države kot posameznika. Izpostavil je šest ravni konkurenčnosti, in sicer giga na ravni globalnega poslovanja, mega na ravni ekonomskih gospodarskih združenj, mezzo na ravni regij, makro na ravni posameznih držav, mikro na ravni podjetij in nano na ravni posameznikov. V Sloveniji, torej na makro nivoju, bi konkurenčnost dvignili z zniževanjem deleža državne lastnine, z bolj pravno državo, večjo sposobnostjo vlade za prilagajanje okoliščinam, manjšo birokracijo, odprtostjo tujim naložbam, ustvarjanjem Med prednostnimi nalogami Slovenije je dr. Kraljič poleg milijarde evrov za vlaganje v razvoj navedel zmanjšanje primanjkljaja na 2 odstotka, za kar potrebujemo dodatnih 1,6 milijarde evrov; pri zaposlovanju je treba razpoloviti število brezposelnih, kar bo treba doseči z najmanj 3-odsotno gospodarsko rastjo. »Ne rastemo pa, ker nismo konkurenčni. Čakajo nas vzpostavitev pravnega sistema, večja učinkovitost vlade, rekonstrukcija trga dela, ustvarjanje boljšega podjetniškega okolja, vlaganje v infrastrukturo, funkcionalna odličnost, večja inovativnosti ... In tudi podpora vladi, ki mora izvesti potrebne reforme.« novih podjetij, odprtostjo za tuje delavce ... Podobno je razdelal druge ravni, pri čemer so po mnenju dr. Kraljiča za konkurenčnost podjetij pomembni urejena strategija, organiziranost in učinkovitost podjetja, iskanje strateških prednosti in seveda tudi dobri kadri. Pri posameznikih bo treba več vložiti v izobraževanje. Tako Kraljič predlaga, da bi namesto jemanja denarja dvignili delež na 8 odstotkov BDP, do 4 odstotke »O interpelaciji ministra Gorenaka se v državnem zboru govori 18 ur, o gospodarski politiki pa 18 minut.« pa namenili za raziskave in razvoj - danes znaša ta delež 2 odstotka, ki nista dobro naložena. Tudi o pohlepu Kot je poudaril dr. Kraljič, so na vodilnem seznamu najbolj konkurenčnih svetovnih gospodarstev relativno majhne države, kot so Švica, Singapur, Danska, Finska. To po njegovem pomeni, da za uspešno konkurenčnost v svetovnem merilu ni ključna velikost države, temveč sta pomembna njena pravočasna sposobnost prilagajanja hitrim spremembam, svetovnim tržnim razmeram, razvoju in gibanjem ter poenotenje politike strateškim prioritetnim ciljem držav. Države, ki vodijo v konkurenčnosti, so v vrhu že desetletja, ker imajo jasen koncept in ker je družba homogena. »V svetu se je treba stalno prilagajati in seveda razumeti gonilne sile,« je poudaril dr. Kraljič. »Mi nimamo rude in drugih narav- »Slovenski politiki morajo razumeti, da je treba v nastajajočem državnem holdingu imenovati nevtralen nadzorni svet in izbrati upravo, v kateri verjetno ne bo nobenega Slovenca, ker preprosto nihče ni sposoben voditi 10-milijardnega konglomerata. Če politiki tega ne bodo razumeli, bo holding velika katastrofa.« nih bogastev, imamo pa ljudi, pri katerih so seveda pomembni izobrazba, inovativnost, produktivnost in vrednote,« je nizal predavatelj, ki je opozoril na velike premike v zadnjih letih, od padca komunizma do krize, ki je še posebej prizadela razvite države. Pojavljajo se nova središča moči, globaliza-cija prinaša spremembe v okolju, odnosu do naravnih danosti, demografske spremembe, nova znanja in nove vrednote, pri čemer je dr. Kraljič omenil pohlep kot svojevrstnega igralca v krizi. V Sloveniji zadnji dve desetletji ne razmišljamo, kaj hočemo biti. Dokler smo imeli neke skupne cilje (Nato, EU), smo dobro delovali, potem smo zaspali in se premalo trudili za rast konkurenčnosti in števila delovnih mest. Med vprašanjem vrednot smo slišali, da Slovenija nima politika, ki bi Dr. Peter Kraljič, ugledni strokovnjak, je nekdanji direktor in partner v mednarodni svetovalni družbi McKinsey ter svetovalec nemške vlade in številnih multinacionalk. zastopal prave vrednote, niti nimamo pravih podjetnikov, ki jih raje uničujemo, zaostajamo v etičnem obnašanju (»če se dvema vodilnima slovenskima politikoma dokaže korupcija, je konec Slovenije«), smo proti globalizaciji, ker je ne razumejo niti vlada niti politiki, glede odprtosti do tujcev pa smo med zadnjimi na Po politični krizi v Sloveniji, ki je nastala zaradi očitkov protikorupcijske komisije Janezu Janši in Zoranu Jan-koviču, se med imeni za mandatarja za sestavo tehnične vlade zelo pogosto omenja tudi dr. Kraljič. Konkretnemu odgovoru na vprašanje, če bi prevzel mesto mandatarja, se je sicer izognil, češ da je treba vprašati šefa (predpostavljamo, da je mislil ženo), o pogojih pa povedal: »Slovenija bo mogoče res potrebovala tehnično vlado, vendar je treba ustvariti prave pogoje. V vladi bi delalo 5 do 7 ministrov, več jih ne potrebujejo. Premier mora znati voditi ekipo z najboljšimi strokovnjaki, tudi če katerega uvozimo, potrebujejo pa dve leti časa, da bi kaj naredili. Slovenija ni tako velika, da se ne bi dalo. Mi smo manjši od Hamburga, naši politiki pa se širijo, kot da bili Kitajska. Skratka, potrebujemo sposobno vlado z največ 7 ministri in dve leti trdega dela - stvari pa so jasne. In v določenih pogojih lahko vsak prevzame vodenje vlade.« svetovni lestvici. »Slovenci smo ksenofobni in prepotentni, po lastnem prepričanju smo >full cool< in >full the best<, kar pa seveda ne drži. Dejstvo pa je, da sicer imamo ogromne možnosti, da pa se ne smemo niti precenjevati niti podrejati, potrebujemo zdravo samozavest in zaupanje.« Konec s prepiri Med drugim je opozoril, da je Slovenija preveč razcepljena ter da nima pravih ciljev, ki bi jih zasledovali in ki bi državo potegnili v nov razvojni in konkurenčni krog. V okviru napovedi za letošnje dogajanje je izpostavil, da nas čaka težko leto, v katerem bo marsikaj odvisno od izvora. To je sicer dokaz, da imamo dobra podjetja, vendar smo premalo zastopani na hitro rastočih trgih. Po mnenju Kraljiča bo marsikaj odvisno od ustanovitve in dela državnega holdinga, o gospodarstvu na Celjskem pa je povedal, da bi sam za večji vzgon gradil na starih, dobro delujočih industrijah, kot sta cinkarna in podjetje Štore Steel, hkrati pa omogočil ustanavljanje novih podjetij, ki bi zagnala rast in ustvarjala nova delovna mesta. Ob vsem povedanem je dr. Kraljič prepričan, da ima Slovenija dovolj potenciala, da postane ena najbolj konku- renčnih držav v Evropi, vendar se je treba nehati prepirati in začeti delati. Med drugim je omenil, da potrebujemo men-taliteto Tino Maze, ki se zjoče, »Cele vrsta vprašanj nakazuje, da je koncept EUpotre-ben fundamental-nega popravila, če hoče zadržati evro in delovati naprej. Skupnost ima smisel, saj smo ustvarili velik trg dobrin in denarja.« če je »samo« druga - Slovenija pa je na 52. mestu, kar nikogar ne zanima, kaj šele da bi se zaradi tega zjokal kakšen politik. »Ne da bi provociral, vendar bo mogoče res potrebno, da bi šli na cesto in vlado opozorili, naj naredi kaj za večjo konkurenčnost države,« je opozoril dr. Kraljič glede na to, da se konkurenčnost Slovenije v globalnem tržnem prostoru znižuje, še posebej v zadnjih letih, ko smo z 32. padli na 52. mesto svetovne lestvice konkurenčnosti gospodarstva. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Na vprašanje študentov, kaj naj storijo mladi brez služb, je dr. Kraljič odgovoril: »Vidim samo dve možnosti: če imate idejo, kaj trg potrebuje, ustanovite svoje podjetje. Če ne, pojdite ven. Mogoče si pridobite izkušnje in se potem po nekaj letih vrnite domov. Bo pa eden največjih problemov v Sloveniji beg mladih ljudi, kar se strmo povečuje in preseneča me, da se o tem ne govori več. Vlada bi morala ustanoviti fond, da bi sofinancirala podjetja mladih, ki potrebujejo nekaj denarja in prostore. Vendar mora to nekdo nadzirati ter braniti podjetja pred povprečnostjo okolja. Mladi so po moje glavna priložnost Slovenije. Trije pristojni ministri, za delo, izobraževanje in gospodarstvo, pa bi morali izdelati koncept, kako ustvariti delovna mesta za mlade ljudi.« AKTUALNO NOVI TEDNIK Bo Podlog povozil Šentrupert m^^ Wß ■ ^^ ^MV javni obravnavi je nova verzija trase hitre ceste od avtoceste do Velenja J V fl 9 ■ Priključek za F3b v Podlogu F3b se imenuje težko pričakovana nova različica trase hitre ceste med avtocesto in priključkom Velenje-jug. Traso, ki je na ogled v občinah Polzela, Velenje in Žalec ter na pristojnem ministrstvu, so speljali po povsem novi poti od Gorenja do Podloga, seveda pa bo preteklo še kar nekaj vode, preden se bo začela gradnja. Kot vemo, je zgodovina umeščanja hitre ceste med avtocesto A1 in avstrijsko mejo dolga in pestra. Postopek izdelave državnega prostorskega načrta (DPN) in s tem študije različic se je začel leta 2007. Kasneje so celotno traso razdelili na štiri dele. Če precej poenostavimo, je bila na podlagi vrednotenja po posameznih pododsekih izbrana najustreznejša celovita različica, sestavljena iz različnih odsekov tras. Pri tem je na našem območju kot najbolj ugodna, čeprav s pomisleki zaradi uničenih kmetijskih zemljišč, prevladala trasa F2, torej od Velenja preko Šmartnega ob Paki in braslovških polj do Šentruperta. Kasneje so traso F2 optimizirali, in sicer so jo kot F2-2 speljali od kamnoloma Podgora ob železnici, vendar je še veljal priključek Šentrupert. »Optimizirana različica F2-2 poteka po robnem območju tal z visokim pridelovalnim potencialom in ne po sredini, v najmanjši možni meri poteka preko hmeljišč in se izogne večjim strnjenim kompleksom v sredini doline,« razlagajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Za to traso so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora, na njihovi podlagi izdelane strokovne podlage, dopolnjeno okoljsko poročilo in izdelan osnutek DPN. Načrtovani trasi je močno nasprotovalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je julija lani izdalo tretje negativno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državno cesto na odseku od Šentruperta do Velenja, ker naj bi bil DPN nesprejemljiv z vidika posega na kmetijska zemljišča. Različica F3 s pomanjkljivostmi Na ministrstvu so zatrjevali, da gre pri posegu za preveliko izgubo kmetijskih zemljišč in je treba preveriti dodatno alternativno rešitev. Ker v letu in pol intenzivnega usklajevanja niso pridobili pozitivnega mnenja za okoljsko poročilo in ker je potek trase slabo sprejet tudi v lokalnem okolju, je vlada lani oktobra sprejela sklep o iskanju nove različice. Pri tem naj bi na ministrstvu uporabili že obstoječe podatke, načrtovati so morali 4-pasovno hitro cesto, nova različica je morala biti ustrezno navezana na varianto E2 (Velenje-Slovenj Gradec) ... Slednje v praksi pomeni, da mora biti priključek pri Gorenju oziroma gostišču Hartl. Seveda je morala nova trasa izkazovati največjo možno prometno-ekonomsko učinkovitost ter biti prostorsko in okoljsko sprejemljiva, je menila vlada. Ob analizi sklepnih ocen iz študije različic (2008) je ugotovljeno, da se na obvezno izhodiščno točko pri predvidenem priključku Velenje-jug navezujeta še varianti F3a in F3b. Janko Kos, župan Občine Žalec: »Seveda ne vemo, če je ta trasa zadnja rešitev, sploh glede na finančno in politično stanje v državi. Sedaj lahko rečem, da bo predvidena trasa močno posegla v okolje, sploh v času gradnje. Vendar iz sedaj objavljenih dokumentov samo v grobem vemo, kje naj bi jo speljali, o mikrolokaciji pa še ne moremo govoriti. Ljudje sprašujejo, kaj bo s cesto iz Podloga do jame Pekel, kako bo to vplivalo na turizem ... Seveda v občini teh odgovorov ne poznamo, verjetno pa bo več znanega po javni obravnavi, kjer tudi pričakujem bolj podrobne odgovore.« Jože Kužnik, župan Občine Polzela: »V severnem delu predvidena trasa seveda precej zareže v našo občino, vendar lahko rečem, da so zaenkrat odzivi ljudi pozitivni. Bolj pogosto je slišati vprašanja, če in kdaj bo hitra cesta zgrajena. Seveda na javni obravnavi pričakujemo tudi odgovore glede mikrolokacij. Sami bomo ministrstvu posredovali zahteve za priključek v Andražu ter rekonstrukcijo ceste Polzela - Andraž.« Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Še vedno sem prepričan, da bi morala obveljati trasa, ki so jo predlagali strokovnjaki, torej Velenje-Šentrupert. Trasa je seveda politična odločitev, odvisna od lobiranja, pritiskov in želja - in verjetno je sedanja različica na Podlog rezultat prizadevanj oziroma kompromisa, da bi ustregli tako tistim, ki govorijo o priključku v Arji vasi, kot tudi nam, ki želimo priključek v Šentrupertu. Seveda mi je žal, da ima Velenje kot eno močnejših gospodarskih središč, odvisno od cestne infrastrukture, zelo majhen vpliv pri izbiri trase. Na sedaj predvideni različici je od prejšnje trase samo priključek pri gostišču Hartl, kar nam ustreza. Če mislijo načrtovalci, da je to trasa, ki bi jo ljudje z navdušenjem sprejeli in ne bo nasprotovanja, se močno motijo. Vendar je vsaka rešitev boljša od trenutnega stanja, tako na tej relaciji kot tudi na drugih cestnih povezavah. Zato bi se osebno zavzel, da se trasa čimprej umesti v prostor in zgradi.« Na podlagi vrednotenja v študiji in novih izhodišč je kot izvedljiva različica, ki izkazuje največjo prometno-ekonomsko učinkovitost in je sprejemljiva po vseh vidikih obravnave, predlagana različica F3b. Tudi ta trasa ima pomanjkljivosti: manj primerna je z vidika geoloških razmer; Prikaz trase smo povzeli iz gradiva ministrstva za infrastrukturo in prostor. najmanj primerna je glede na izgubljene višine; bistveni so negativni vplivi na potoka Lo-žnica in Trnava - v potoka se ne sme posegati, saj bi prišlo do bistvenih vplivov na floro, favno in habitatne tipe, naravno vrednoto Ložnica seka trasa v dolžini 4.300 metrov (v bližini se nahaja še pet podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot). Zaradi navedenih pomanjkljivosti različice F3b so za nadaljnjo fazo načrtovanja predlagali optimizacijo trase v smislu izogiba naravno ohranjenim in zavarovanim območjem, predvsem je potreben umik z območja vodotoka Ložnice in Trnave. Od Velenja do Podloga Trasa odseka F3b je nadaljevanje odseka E2 in se začne po izhodu iz pokritega vkopa na zahodnem delu Velenja ob priključku Velenje-jug. Trasa se usmeri v dolino potoka Ve-riželj južno od Velenjskega jezera. Mimo pokopališča vodi po nasipu oziroma je podprta s podpornim zidom in se vzpenja pod Maravšnikom do Podkraja. Pri Podkraju se trasa obrne proti jugu v dolino potoka Ložnica, ki jo večkrat prečka izmenjaje vkopano ali v nasipu, s podporno ali oporno konstrukcijo. V takem poteku se nadaljuje do naselja Ložnica, kjer večkrat prehaja regionalno cesto Velenje-Dobrteša vas in potok Ložnico, ter se skozi Andraž nad Polzelo, kjer je umeščen priključek Andraž, usmeri jugovzhodno proti Prelogam. Ložnico tik pred vzponom proti Prelogam preči z via- duktom dolžine 120 metrov, nakar preide v predor Preloge, dolžine 520 metrov, in se spusti v dolino Trnave, od koder po njeni dolini preide do severovzhodnega obrobja RTP Podlog. Na tem območju bo potrebno prestaviti oziroma regulirati strugo Trnave na dolžini 250 metrov, s čimer se izognejo siceršnji gradnji dveh mostov preko tega potoka in regulaciji Trnave na krajših odsekih. Študija različic in okoljsko poročilo sta javno razgrnjena na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor in v prostorih občin Velenje, Polzela in Žalec do 4. februarja. Javne obravnave bodo 24. januarja v Velenju in 29. januarja na Polzeli in v Žalcu. Pobude, mnenja, pripombe in predloge je možno podajati v času javne razgrnitve pisno na mestih javne razgrnitve, po pošti, ustno na javni obravnavi ter po elektronski pošti gp.mzip@gov.si, obvezno s pripisom: »ŠV F3b«. V prehodu na ravninsko območje trasa državne ceste neposredno ob vzhodnem robu obide območje RTP Podlog in se po premostitvi Ložni-ce z objektom dolžine 25 metov priključi na obstoječo avtocesto A1 Celje-Ljubljana z nadvozom dolžine 60 metrov. Dolžina obravnavanega odseka je približno 13 kilometrov in je predvidena kot 4-pasovna cesta. Maksimalni vzdolžni nagib trase je manjši od 5 stopinj. URŠKA SELIŠNIK Nova trasa, pogled na jug NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za čim širše zastavljen regionalni razvojni program Osnutek programa za obdobje 2014-2020 bo pripravljen do konca aprila, nato zaključen v dveh mesecih - Denarja bo manj, zato morajo biti projekti še toliko boljši Za snovalci Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki nastaja za območje 31 občin Savinjske regije, so že dobri trije meseci priprav. V začetku oktobra so se namreč na delovnem srečanju v Taboru s predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sestali vsi razvojni partnerji, sredi meseca pa je sledila še konstitutivna seja Razvojnega sveta Savinjske regije, ki se bo na koncu podpisal pod pripravljeni program in ki je že na svoji prvi seji sprejel tudi natančno časovno in vsebinsko preglednico priprav razvojnega dokumenta. Kot pravi direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, je priprava tega programa po eni strani nekoliko lažja, saj so podobna razvojna dokumenta za regijo izdelali že za obdobje med leti 2001 in 2006 ter zdajšnje finančno obdobje 2007-2013. Po drugi strani pa so priprave veliko težje in zahtevnejše zato, ker se preprosto še ne ve, koliko evropskega denarja bo v prihodnjem finančnem obdobju namenjenega za razvoj Slovenije. Dogovor na evropski ravni namreč še ni sprejet, ve se le to, da bo Slovenija v tem obdobju razdeljena na dve kohezijski regiji, pri čemer bo vzhodna upravičena do večjega deleža, zahodna pa naj bi po razvoju presegala 70-odstotno povprečje Evropske unije, zato do evropskega sofinanciranja naj ne bi bila več upravičena. Kot je bilo razbrati iz priporočil ministrstva, naj bi tako v Savinjski regiji za to časovno obdobje pripravili okrog deset celostnih razvojnih projektov (v zdajšnjem finančnem obdobju jih imamo med 50 in 60, op. p.), kar seveda pomeni, da se bodo pri pripravi morale občine še bolj povezovati in svoje razvojne priložnosti združevati v pakete. Osnova naj bodo programi, ne denar Priprava regijskega strateško razvojnega dokumenta ima podlage v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zato bo Regionalni razvojni program Savinjske regije temeljil na prepoznavanju razvojnih potencialov območja, na katerem živimo. Kot poudarja Jazbec, je dejstvo, da finančni okvir še ni znan, po svoje poseben izziv. »In po mojem tudi prava pot za pripravo programa. Tokrat namreč ne bomo gledali skozi to, koliko evropskega denarja lahko počrpamo, ampak bomo dejansko poiskali svoje razvojne cilje in skušali prepoznati, kaj je tisto, kar zdaj >drži pokonci< naše subregije in kar so potenciali regije za prihodnost.« Na spletnih straneh Razvojne agencije Savinjske regije ter pri ostalih razvojnih partnerjih so od konca decembra na voljo posebni identifikacijski obrazci, s katerimi lahko zainteresirani prijavljajo posamezne projekte. Vnaprej je težko napovedovati, koliko in kakšne projekte bodo zainteresirani prijavljali, zato je tudi nemogoče oceniti, kako gosto sito bodo morali imeti v Razvojnem svetu Savinjske regije pri oblikovanju dokončnega izbora. Kot pravi direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, pa si želijo čim več in seveda tudi čim bolj raznolike predloge, saj bodo ti osnova za oblikovanje res kakovostnega razvojnega dokumenta. Ko bo to znano, bodo seveda sledila prizadevanja za potrditev posameznih projektov in kot še poudarja Jazbec, imajo kakovostno in pravočasno pripravljeni projekti, v katerih sodeluje več občin, zagotovo večje možnosti za uspeh. IVANA STAMEJČIČ Foto: US (arhiv NT) Razvojne priložnosti Nova delovna mesta so osnova za rast in razvoj, zato jih bo regija morala skozi načela trajnostnega razvoja znati ohranjati in na novo ustvarjati tako v poudarjenem razvoju vseh oblik turizma kot v vseh kmetijskih prehrambno predelovalnih procesih s poudarkom na samooskrbi. Med razvojne priložnosti Savinjske regije sodijo še tehnološka rast orodjar-stva in vseh drugih kovinsko predelovalnih procesov, razvoj okolju prijazne energetike in vseh storitvenih dejavnosti, ki pomenijo z vključevanjem človeških virov ogromno razvojno priložnost. Med izhodišča razvoja regije sodi še oživitev lesno predelovalne industrije, za kar ima območje v bogastvu gozdov izjemno kakovostno surovinsko osnovo. Razvojne priložnosti Savinjske regije pa je treba poiskati tudi v znanju, zato mora za dovolj usposobljeno podporno okolje, ki bo sposobno razvojnega preboja, regija pridobiti univerzo z več Med izhodišča razvoja regije sodi tudi oživitev lesno predelovalne industrije, za kar ima kakovostno surovinsko osnovo. fakultetami. Iz povprečja izstopajoča pa lahko regija postane tudi po skrbi za kakovostno življenje z vrhunsko zdravstveno nego in oskrbo, poudarjeno domišljeno kakovostno in številčno zadostno stanovanjsko gradnjo ter prizadevanjem za celostno kakovost bivanja. Savinjska regija se lahko glede na svojo ugodno geostrateško lego uveljavi kot logistični center JV Evrope, predvsem pa več naredi na področju skrbi za okolje in ljudem prijaznih prometnih povezavah. Zima naklonjena vodarjem CELJE - Vremenske razmere zadnje tedne dopuščajo, da gradbinci nadaljujejo dela v okviru programa izvedbe protipo-plavnih ukrepov na porečju Savinje. Najbolj živahno je te dni v Medlogu, kjer čistijo prodišče, sicer pa delavci podjetja Nivo Eko na območju mesta počasi zaključujejo čiščenje brežin Savinje nizvodno od mostu na Cesti v Laško proti Tremerju. Prav tako je tik pred zaključkom izgradnja nadomestnega mostu čez Koprivnico na Cesti na Ostrožno, ki je bolj poznan pod imenom Pri Ljubici, ob Koprivnici pa je treba tam, kjer to še ni narejeno, do konca urediti še brežine. Kot je bilo že večkrat napovedano, lahko Celjani spomladi pričakujejo tudi začetek gradnje Splavarske brvi v Mestnem parku, v prihodnjih mesecih pa bodo intenzivno delali tudi na izvedbi nasipov ob Savinji ter njenih pritokih Ložnici in Koprivnici. Nekateri bodo izvedeni v obliki novih zemeljskih nasipov, drugod bodo obstoječe zvišali, spet ponekod pa bodo zgradili armiranobetonske parapetne zidove. Kot pojasnjuje direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič, vse od prevzema posla v lanskem aprilu vzporedno urejajo tudi odkupe potrebnih zemljišč ter sodelujejo pri projektiranju ter zagotavljanju potrebnih soglasij in mnenj. Pri tem se srečujejo z vrsto birokratskih ovir, ki časovno podaljšujejo postopke in jih skušajo sproti odpravljati, dodatno pa se ponekod stvari zapletejo zaradi nerešenih lastninskih razmerij na terenu. Te dni se bo ob Savinji odprlo gradbišče v Lučah, praktično končana pa so dela pri regulaciji marijagraškega ovinka v Laškem. Zdaj je na tem območju potrebna zgolj še zasaditev brežin in zatravi-tev, za kar pa bo treba počakati predvidoma do marca. IS, foto: SHERPA simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve $ vzdrževanje vrtov 4t načrtovanje in svetovanje Čiščenje prodišča v Medlogu je trenutno eno večjih del na Savinji in njenih pritokih, saj dnevno s tega območja odpelje tudi po deset do dvanajst kamionov s prodom. 'iiüiii 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Vrtec do konca poletja DOBRNA - V kraju bodo nadaljevali gradnjo novega vrtca, in sicer z novim izvajalcem, saj je občina avgusta pogodbo s takratnim izvajalcem, družbo CMC, prekinila. V vrtcu, ki so ga začeli graditi oktobra 2011, je treba poskrbeti še za elektro in strojne inštalacije, različna obrtniška dela, nakup opreme ter zunanjo ureditev. Razpis, s katerim iščejo novega izvajalca, ki bi dela dokončal, se bo iztekel 24. januarja, pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja naj bi bili izpolnjeni do konca avgusta. Nov vrtec stoji na mestu, kjer je bil leta 1975 zgrajen montažni vrtec, ki je z leti postal premajhen, zato so začeli dodatno uporabljati del prostorov v zdravstveni postaji. Vrtec deluje v petih oddelkih, od tega so štirje v prostorih šole ter eden v zdravstveni postaji, v celoti je vanj vključenih 92 otrok. Trenutno ni na čakalni listi nobenega otroka več, saj je bilo po uveljavitvi nove varčevalne zakonodaje nekaj otrok izpisanih. Nov vrtec gradijo za potrebe petih oddelkov, čeprav se je najprej kazala celo potreba po šestem oddelku. Stal bo več kot dva milijona evrov, od tega bo tretjina evropskih sredstev, za katera se je občina dogovorila za enoletno podaljšanje možnosti njihovega koriščenja. BJ Samo zaradi uničenega parketa je v šoštanjski športni dvorani nastalo za 160 tisoč evrov škode. Kdaj končno v svojo telovadnico? ŠOŠTANJ - Več kot dva meseca je minilo od uničujoče poplave v lanskem novembru. Med hudo uničenimi je bila telovadnica. Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Glede na to, da se sanacija še sploh ni začela, se je med ljudmi pojavilo precej ugibanj. Kot pojasnjujejo v občini, je lastnik športne dvorane podjetje Raiffeisen leasing iz Ljubljane. Tako bo še do konca julija, ko bo zapadel zadnji obrok za lizing. Potrebnih 145 tisoč evrov imajo rezerviranih v proračunu, potem bo občina postala lastnica objekta. V občini so takoj po poplavi začeli vse postopke za sanacijo, pridobili tudi ponudbe tako za obnovo strojnega dela kot parketa, vendar se lastnik še ni odločil za izvajalca. »Lastnika smo že večkrat pozvali, naj se stvari vendarle premaknejo,« zatrjujejo v občinski upravi. V Šoštanju se trudijo, da bi učenci lahko telovadnico ponovno uporabljali po zimskih počitnicah. Ob tem poudarjajo, da so učenci sicer res močno prikrajšani, športni pedagogi pa imajo zelo oteženo delo, vendar jim je občina omogočila pouk v ostalih dveh špor- tnih dvoranah v Šoštanju - Športni dvorani Šoštanj in TVD Partizan. Zaradi tega so po svoje prikrajšani športni klubi, predvsem Košarkarski klub Elektra, ki ima zaradi pouka športne vzgoje v Športni dvorani Šoštanj okrnjen program treningov. V občini so se namreč ob podpori svetnikov in predsednikov vseh devetih krajevnih skupnosti odločili, da imajo prednost pri uporabi športne dvorane učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha pred profesionalnimi športnimi klubi. Raiffeisen leasing podatkov o svojih strankah, stanju odprtih obveznosti in medsebojnih pravicah in obveznostih ne more posredovati. Med ljudmi je slišati tudi nekaj vprašanj okrog zavarovanja. Ob tem v občini pojasnjujejo, da je zavarovanje zgradbe stvar lastnika, da pa v Šoštanju ne bodo utrpeli nobene škode. Oprema je last občine in je bila ustrezno zavarovana. US, foto: SHERPA (arhiv NT) Tako je izgledalo na gradbišču novega vrtca na Dobrni konec poletja, ko se je družba CMC morala posloviti. Dela so zamujala. V kozjanski coni bodo gradili KOZJE - V novi obrtno-po-slovni coni v Kozjem, ki je na robu občinskega središča, sta prvi dve zemljišči oddani. Kot prva bo kot vse kaže začela graditi Kmetijska zadruga Šmarje, ki želi tam imeti trgovino in gostinski lokal ter je gradbeno dovoljenje že pridobila. V novi obrtni poslovni coni je tudi podjetje Topko pridobilo zemljišče, kjer namerava graditi kurilnico za daljinsko ogrevanje Kozjega z lesno bi-omaso, kar naj bi bilo mogoče že s prihodnjo kurilno sezono. Za nakup parcele se zanima še eno podjetje s področja energetike, ki bi tam za potrebe električne energije postavilo objekt za širše Kozjansko in Obsotelje. Naložba v gradnjo poslovno-obrtne cone v Kozjem je stala 660 tisoč evrov, zanjo pa je občina prejela skoraj polovico evropskega denarja. V njej so v prvem delu ponudili šest zazidalnih parcel. BJ NEPREMIČNINSKI SKLAD pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, objavlja: JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine: 1. Šentjur, Na lipico 2, stanovanje št. 4 v večstanovanjski stavbi, v 1. nadstropju, v izmeri 24,15 m2, z ID znakom 1138646-4, leto izgradnje 1976. Izklicna cena je 23.700,00 EUR. Ogled nepremičnine 17.1.2013 med 9.30 in 10. uro. Javna dražba 23.1. 2013 ob 11. uri v predmetnem stanovanju. Prijava kupcev 10.45 do 11. ure. ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin: 1. Rogatec, Hofmanova 3, stanovanje št. 1 v večstano- vanjski stavbi, v pritličju, v izmeri 43,66 m2, z ID znakom 1178119-1, leto izgradnje 1984. Izklicna cena je 18.900,00 EUR. Ogled nepremičnine 17.1. 2013 med 11.15 in 11.45. 2. Maribor, Goriška ulica 16, stanovanje št. 11 v večstanovanjski stavbi, v drugem nadstropju, v izmeri 62,66 m2 (neto tlorisna površina iz GURS), leto izgradnje 1971. Najnižja cena je 43.000,00 EUR. Ogled nepremičnine 18.1.2013 med 9.45 in 10.15. Rok za oddajo zavezujoče ponudbe je 25.1. 2013 do 12. ure po pošti. Podrobne informacije in pogoji nakupa: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon 01 300 88 11, 051 65 22 55 ob delavniki med 8. in 15. uro, e-pošta: info@ns-piz.si in na spletni strani www.ns-piz.si. ZADNJA NOVICA Februarja boj za delnice Voca Okrožno sodišče v Celju je včeraj objavilo datum prve javne dražbe delnic Voca, ki so v lasti družbe Ceste mostovi Celje v stečaju. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je dražbo razpisala za 12. februar ob 13. uri v prostorih CMC. Predmet prodaje je 74.360 delnic družbe Voc, ki se prodajajo v paketu. Izklicna cena znaša 11,70 evra za delnico. Skupna izhodiščna cena paketa delnic je 870 tisoč evrov. Izklicna cena za prodajan paket delnic se na javni dražbi v posameznem koraku zvišuje za tisoč evrov, varščina pa znaša 87 tisoč evrov. US Kdo bo dokončal Stari trg? SLOVENSKE KONJICE - V občini rešujejo nov zaplet, ki se je pojavil med izvajanjem projekta celovite obnove Starega trga. Trg je po triletni obnovi od jeseni znova prehoden, vendar je tam treba poskrbeti še za zadnje podrobnosti. Projekt prav tako vključuje nekatera dela v bližnjem Športnem parku. Družba CMC, ki je obnavljala Stari trg, projekta ni uspela dokončati. Zaradi težav znotraj družbe je občina pogodbo z njo prekinila ter objavila za dokončanje projekta nov razpis za izvajalca. Po objavi razpisa se ni javil noben interesent, podobno kot se je zgodilo že po razpisu za dokončanje vesoljskega centra v bližnjem Vitanju. Občinska uprava še naprej išče izvajalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Ponudbe za delo so poslali trem izvajalcem, ki so iz domače občine oziroma so kandidirali na prvem razpisu za celovito obnovo Starega trga. Pogajanja naj bi se začela v prihodnjih dneh. Kot računajo, bi se dela lahko začela marca. Po projektu bo moral izvajalec na Starem trgu poskrbeti še za prestavitev kužnega znamenja na njegovo zgodovinsko mesto, za postavitev varovalnih ograj ter za dva vodna detajla. V sklopu projekta sta prav tako tlakovanje trenutno razkopanih poti v Športnem parku ter postavitev igral. Dokončanje prenove naj bi stalo približno pol milijona evrov, občini pa je z aneksom uspelo, da bo lahko odobrena evropska sredstva za sofinanciranje projekta obnove Starega trga izkoristila še v letu 2013. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK INTERVJU 9 Občani naj ne bodo več talci Zaradi zamud pri zagotavljanju okoljske komunalne infrastrukture država spreminjala pravila med igro - Interesi zasebnih družb pred javnimi gospodarskimi službami Marko Zidanšek: »Za lani smo na območju 12 občin predvideli skupaj 7 tisoč ton bioloških odpadkov, od tega se jih je v rjave zabojnike zbralo 4 tisoč ton, hišno kompostiranih pa je bilo 3 tisoč ton. Na terenu imamo okrog 7 tisoč rjavih zabojnikov in hvala bogu, da smo v začetku lanskega leta, ko je zabojnikov na trgu primanjkovalo, pozvali ljudi k hišnemu kompostiranju. Tako smo prihranili okrog 400 tisočakov. V prvih dneh po pozivu občanom, naj se odločijo, kako bodo odlagali biološko razgradljive odpadke, smo namreč prejeli že okrog tisoč izjav o vračilu rjavih zabojnikov.« »Za okoljskega ministra pripravljam pismo z nekaj predlogi in s kronologijo dosedanjega dogajanja - da vidi, kako smo v Sloveniji začeli urejati ravnanje z odpadki in kako smo vmes spreminjali predpise. Danes je pač tako, da si kaznovan, če zahteve izpolniš, če zavlačuješ, pa tega nihče ne sankcionira.« Že takoj ob reorganizaciji ministrstva na začetku tega mandata vlade je okoljski minister Franc Bogovič kot eno najpomembnejših delovnih nalog izpostavil vprašanje ravnanja z odpadki ter izpolnjevanja zahtev, zapisanih v evropskih direktivah. To je namreč eno tistih področij, na katerih Slovenija po vstopu v Evropsko unijo močno zamuja. Na ministrstvu so pred dnevi predstavili nove predpise s področja varstva okolja, med njimi tudi osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bil do ponedeljka v javni obravnavi, ter Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki in pregled stanja odlaganja odpadkov na slovenskih odlagališčih. Kar se komunalnega področja tiče, je bil 1. januar tudi datum, ko so se po nekajletni zamrznitvi znova sprostile in z uveljavitvijo nove metodologije na novo določile cene komunalnih storitev. Da so prav novi predpisi pogosto razlog za spreminjanje obstoječih smernic, opozarjajo v javnem podjetje Simbio, ki na Celjskem zagotavlja celovito ravnanje z odpadki. V družbi izvajajo javno službo zbiranja in odvoza odpadkov v 12 občinah upravnih enot Celje, Žalec in Šentjur ter predelavo in obdelavo odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Celje za 223 tisoč občanov iz 24 občin Savinjske regije. Simbio je bil v Sloveniji med pionirji uvajanja ločenega zbiranja odpadkov, v Rceru pa zdaj biološke odpadke kompostirajo; odpadni papir pripravljajo za predelavo v nove izdelke; uporabljeno steklo za izdelavo novih steklenic in kozarcev; staro železo za predelavo v nove kovinske izdelke; plastično in kovinsko embalažo pa fizično ločijo po posameznih vrstah in oddajo pooblaščenim prevzemnikom, ki jo nato reciklirajo. V podjetju ocenjujejo, da je ločevanje odpadkov na izvoru in kasneje še dodatno v sor-tirnici doslej dajalo lepe rezultate. Že na izvoru, v gospodinjstvih, so s pomočjo občanov iz skupne količine odpadkov izločili približno četrtino potencialnih surovin, kot so odpadna embalaža, steklo, papir ter nevarni in kosovni odpadki, za končno odlaganje tako ostaja le še slaba tretjina predhodno obdelanih odpadkov. Za letos so si postavili optimističen cilj, da bi iz skupne količine odpadkov izločili že dve tretjini potencialnih surovin. A namesto da bi novi predpisi občane spodbujali, se zdaj zdi, da celo podirajo tisto, kar se je na terenu počasi in z veliko truda vzpostavljalo. »Nova uredba o ravnanju z biološko razgradljivi odpadki prvenstveno napotuje na hišno kompostiranje, potem ko smo po predhodnih predpisih že vzpostavili ločevanje v rjavih zabojnikih. Poleg tega nova uredba o metodologiji cen uvaja odvoz ter obdelavo bioloških odpadkov kot posebno storitev, ki jo morajo občani plačati,« opozarja direktor Simbia mag. Marko Zidanšek. Kako bo to vplivalo na delež ločeno zbranih odpadkov? Glede na to, da lahko zdaj naši uporabniki izbirajo, kako bodo ravnali z biološkimi odpadki, moramo verjeti, da bodo ljudje, ki se bodo odločili za vrnitev rjavih zabojnikov, biološko razgradljive odpadke tudi res kompostirali doma. Da jih ne bodo metali v zabojnike za mešane komunalno odpadke ali za embalažo. Za hišno kompostiranje pa se ne morejo odločiti ljudje v blokih, ki morajo biološke odpadke obvezno oddajati ločeno. Ni nobenih izjem? Niti za tiste, ki imajo počitniške hišice ali vrtičke in bi biološke odpadke iz domačega stanovanja kompostirali tam? V metodologiji ni nobenih izjem. Gre za solidarnost med stanovalci, ki v večstanovanjskih objektih zbirajo odpadke v skupne zabojnike, stroški pa se potem razdelijo med gospodinjstva glede na število ljudi. Izjave, ki vam jih zdaj vračajo uporabniki, so dokaj suhoparni obrazci. Boste ljudem verjeli kar na besedo ali bo njihovo izjavo o hišnem kompostiranju kdo preverjal na terenu? Ljudje se morajo zavedati, da bodo biološke odpadke morali doma ločiti, jih hišno kompostirati in jih ne bodo smeli odlagati v druge zabojnike. Nadzor nad tem bodo imeli občinski oziroma medobčinski inšpektorji. Kakšna bi bila po vašem mnenju najbolj pravično oblikovana cena odvoza in obdelave odpadkov? Predvsem z okoljskega vidika smo v 12 največjih slovenskih komunal- nih podjetjih že pred leti predlagali državi, da drugače uredi plačevanje stroškov ločenega zbiranja odpadkov. Zgodba ima korenine v odločitvi Slovenije, kako urediti ločeno zbiranje odpadkov. Ker centri za ravnanje z odpadki po regijah niso bili grajeni po zastavljeni časovnici, je država med igro spreminjala pravila. Če pogledamo za primer samo ločeno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov. V ta namen smo zgradili kompostarno, nova uredba pa zdaj spodbuja hišno kompostiranje. To je lahko z okoljskega vidika zelo spor- no, ker je bila prvotno zamišljena vsa »biologija« na deponijah, zdaj pa bomo imeli več deset tisoč žarišč v lokalnih kompostnikih, ki ne bodo pod nadzorom, kot bi lahko bila urejena kompostarna. Predlagali smo, da bi država predpisala standarde in normative, tako da bi se z vsemi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu, ravnalo enotno. Da bi torej imela vsa gospodinjstva različne zabojnike, da bi tudi papir zbirali od vrat do vrat. Tako bi se tudi strošek obdelave najbolj enakomerno porazdelil med ljudi. To dokazuje tudi cenovna politika pri vodooskrbi, kjer je za vodo enaka cena za vse; tako za tiste nekaj metrov stran od izvira, za gospodinjstva v strnjenih soseskah ali tista v najbolj oddaljenih vaseh. Zakaj s svojo pobudo niste uspeli? Dobili smo več odgovorov; prevladal pa je ta, da tistemu, ki kompostira, odvoza in obdelave bioloških odpadkov ni treba plačevati. Res je, da čiste pravičnosti ne bi nikoli do- segli, a glede na izkušnje naj le opozorim, da se v komunali kratkoročne rešitve ne obnesejo. V Sloveniji nismo izpolnili zastavljenih ciljev v določenem roku, zato so se vmes pravila po bližnjicah spreminjala, da bi nekako le sledili evropskim smernicam. A prepričan sem, da vse te bližnjice škodijo varstvu okolja in komunalni organiziranosti in da bo na koncu država le stežka izpolnila evropske zahteve. Kot tipičen primer teh spreminjanj naj omenim naš Rcero, ki je v polnem zagonu od leta 2009. Ker ostala okolja v Sloveniji teh centrov niso uspela zgraditi, je država pravila igre spremenila in zdaj naj bi bili z zadnjo metodologijo določanja cen prav mi oškodovani, tako da ne bi več smeli sortirati embalaže. To naj bi postala nova samostojna storitev. Zdaj ko lastniki embalaže niso javna podjetja, temveč embalažne sheme, naj bi sortirnico preprosto zaprli, ker ne posluje pozitivno. Nam kot javni službi ni priznan strošek razvrščanja odpadkov. Ni prav, da ljudje to plačujejo skozi odvoz in obdelavo odpadkov, obratovanje sortirnice bi se moralo pokriti z zaslužki z embalažo. Letni stroški obratovanja znašajo 1,1 milijona evrov, v njej smo »zaslužili« 630 tisočakov, ko smo prodajali ločene odpadne surovine, in to se je seveda obračunalo pri stroških poslovanja. Sortirnica se je doslej dokazala, tudi zgrajena je bila z denarjem kohezijskega sklada. Glede na poslovne rezultate se nehote zastavlja vprašanje, ali jo naj zapremo, kaj bi to pomenilo z vidika vračanja evropskega denarja ... Bo država to skušala urediti z uredbo o embalaži? Srčno upam, čeprav se bojim, da bo ta pripravljena prepozno. Sam je niti v osnutku še nisem videl. Se je pa že z Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki pokazalo, da ne smemo imeti prevelikih pričakovanj. Če je ta sprva s prepovedjo prodaje odpadnih surovin dajala javnemu interesu prednost pred zasebnim, zdaj ne bo tako. Tisto, kar bi lahko s prodajo ločeno zbranega papirja in ostalih odpadnih surovin mi prispevali k nižjim zneskom na položnicah vseh občanov, bo spet odteklo v zasebne žepe. Pa pri tem ne mislim v žepe ljudi, ki te surovine prodajajo, temveč na večja zasebna podjetja in na njihove dobičke, ki jih ustvarjajo s poslovanjem. Simbio in tudi ostali izvajalci javne gospodarske službe smo z vidika osveščanja že doslej sodelovali s šolami in od njih odkupovali papir, zdaj država kljub temu, da je to že utečeno, uza-konjuje tak odkup dvakrat letno kot obvezen, preostali delež zaslužka, ki bi lahko kril stroške javnih gospodarskih služb, pa bo ostal zasebnikom. Dejstvo je, da iz celotne komunale vse tisto, kjer je zaslužek, uhaja v zasebno sfero, izvajalcem javnih gospodarskih služb pa ostaja le tisto, kjer so stroški. Kritje teh pa naj prevalimo na občane. Če bi bila celotna komunalna sfera pod eno streho, bi lahko zniževali pritisk na stroške in bi bilo za ljudi manj podražitev. Občani ne bi bili več talci v tem sistemu. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA »Rcere bi do julija 2009 morale imeti vse regije v Sloveniji in ker jih nimajo, si je država doslej prislužila že dva evropska opomina, rok pa je prestavljen na leto 2015. Na celjskem primeru se zdaj druga okolja učijo, kako zgraditi centre, zato bi morali biti v Bukovžlaku vsaj enakopravno obravnavani, ne pa kaznovani, ker smo pač kot prvi izpolnili zahteve po takratnih predpisih. Prenehanje veljavnosti uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev je prinesla možnost uveljavitve cene za storitev odvoza in obdelave bioloških odpadkov, ki smo jo ponekod izvajali že od leta 2009. Pri tistih, ki hišno kompostirajo, bo cena za odpadke ostala enaka, pri ostalih se bo začela ta nova storitev zaračunavati.« — Št. 3-11. januar 2013 - 10 KULTURA/PORTRET NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE ! / \AAi :amra www.kamra.si Mali godalni ansambel leta 1964 pod vodstvom Dušana Sancina Koraki v novo smer Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju V letu 1946 sta pomladni utrip celjske glasbene šole zaznamovala dva pomembna dogodka. Po ukazu ministrstva za prosveto LRS je marca v. d. ravnatelja Dušana Sancina zamenjal Egon Kunej, maja pa je izšla uredba vlade LRS o glasbenih šolah. Egon Kunej v Celju ni bil neznan, saj se je šolal na celjski gimnaziji in se glasbeno izobraževal v celjski Glasbeni matici. Po diplomi na državnem konservatori-ju v Ljubljani, nekajletnih delovnih izkušnjah v Šibe-niku ter udeležbi v NOB se je jeseni 1945 zaposlil na celjski gimnaziji. Tam je v najkrajšem času usposobil mladinski pevski zbor in ga kasneje oblikoval v odličen izvajalski ansambel. S prevzemnim zapisnikom z dne 7. aprila 1946 je od Sancina tudi prevzel pedagoško in materialno odgovornost ravnatelja glasbene šole ob skupni ugotovitvi obeh, da je šolsko poslopje nujno potrebno popravila. Več sto let stara zgradba, ki je že v pred- Egon Kunej (1912-1997) vojnih razmerah postajala vedno manj primerna za šolsko delo, je namreč utrpela še dodatne poškodbe zaradi bombardiranja. Okna so bila brez stekel, stene razpokane, podi razmajani in dotrajani ... Toda to je bil šele uvod v povojno desetletja trajajočo prostorsko odisejado celjske glasbene šole. Uredba vlade LRS o glasbenih šolah maja 1946 je vse na ozemlju Republike Slovenije obstoječe šole proglasila za državne, in sicer pod nadzorstvom ministrstva za prosveto. Izvedla je tudi klasifikacijo šol in po vladni uredbi ter kasnejšem pravilniku iz leta 1953 je bila Glasbena matica v Celju opredeljena kot »niže organizirana glasbena šola«. Šolo je vodil »upravitelj« oziroma »ravnatelj«. Pravilnik je bil glede tega natančen; šolo do sto učencev vodi upravitelj, vodji večje šole pripada naziv ravnatelja. Za imenovanje tako prvega kot drugega je bil potreben predlog akademije za glasbo, pristojnost dokončnega imenovanja pa si je seveda pridržala politična oblast. JANKO GERMADNIK Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germa-dnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. Dotrajano poslopje Glasbene šole Celje z zadnje (južne) strani Marija Čakš pred enim svojih najljubših kotičkov v Kostrivnici, Kraljevim vrelcem. Na jesen življenja izdala svojo prvo knjigo Marija Čakš jo je posvetila svojemu domačemu kraju - Kostrivnici Ne pretiravamo, če rečemo, da je Marija Čakš zaljubljena v Kostrivnico. Tam se je rodila, hodila v šolo, ustvarila družino in tam uživa tudi tretje življenjsko obdobje. Pozna praktično vsak kotiček kraja, zgodovino ima v malem prstu. Pred tremi leti se je odločila, da podatke o razvoju kraja, zanimivo dogajanje in zgodbe domačinov naniza v knjigi in tako poskrbi, da ne bodo nikoli pozabljeni. Upokojena učiteljica danes v rokah drži čisto svežo knjigo Ko-strivnica skozi čas. Marija Čakš je bila od nekdaj izjemno radoveden človek in številne zgodbe, ki so ji jih še kot majhni deklici pripovedovali starši, stari starši in ostali krajani, so ji dobro ostale v spominu. Sčasoma jih je začela zapisovati na, kot jim pravi, »švinglceglce« in nabralo se jih je res veliko. »Obstajajo tudi zgodbe z istim začetkom, a dvema različnima koncema, odvisno od tega, kdo jih je pripovedoval,« v smehu pove in kot primer navrže legendo o sveti Marjeti z župnikom, hudičem in skalo. Seveda je prostor našla v knjigi. Po informacije v župnijsko kroniko Zgodbe, dogajanje in utrip v kraju je Marija Čakš črpala predvsem iz ustnega izročila, Kostrivničanka je knjigo izdala v samozaložbi, ob pomoči Krajevne skupnosti Kostrivnica, Občine Rogaška Slatina in številnih donatorjev. Pravi, da knjige ne bi bilo niti brez številnih posameznikov, ki so ji zaupali bodisi svoje zgodbe in informacije, ki so jih sami pridobili z raziskovanjem, bodisi fotografije. Marija Čakš je bila dolga leta predsednica Krajevne skupnosti Kostrivnica, je tudi občinska svetnica občine Rogaška Slatina. Pravi, da Kostrivnica dandanes omogoča kakovostno življenje. Upa, da bo prihodnost kraja temeljila na turistični dejavnosti. Dober začetek je vzpostavitev turistične vodne poti iz Spodnje Kostrivnice do vrha Boča, Marija pa si srčno želi tudi ureditve muzeja vode. pravi, da je iz starejših ljudi vedno znala izvabiti kakšno zanimivo zgodbo. V knjigi pa ni želela nizati le dogodivščin in legend, zanimala so jo tudi dejstva, razvoj kraja, ki je bil nekoč celo občina s svojim županom. Podala se je vse do leta 1275, ko se Kostrivnica omenja še kot Costreuntz, kaj točno pomeni, pa nihče ne ve zagotovo. Ali utrdbo ali pa travo, je prebrati v knjigi. Ne manjkajo niti obdobja Rimljanov, težkih bolezni, kot je kuga, hude lakote, Celjskih grofov, turških vpadov in obeh svetovnih vojn, vse do današnjih dni. Čakševa je podatke izbrskala v različnih dokumentih in zgodovinskih knjigah, največ pa jih je našla v župnijski kroniki. Na vprašanje, kako se je življenje v Kostrivnici spremenilo v nekaj zadnjih desetletjih, pa odgovori, da je bilo nekoč predvsem bolj pestro, kot je danes. »Bilo je več ljudi, med seboj so bili tesno povezani, srečevali so se ob raznih priložnostih, kulturno življenje je bilo izredno bogato, tudi korenine našega gasilskega društva segajo daleč v preteklost.« Spremenila se je tudi podoba kraja, saj je v središču Kostrivnice z začetka 20. stoletja danes ohranjena le še ena stavba, Drofenikova domačija. Mineralna voda ponos Kostrivnice Marija Čakš, ki se je rodila prav v Kostrivnici, v domači hiši neko nedeljo po maši, v knjigi ni pozabila niti na naravne lepote kraja pod Bo-čem. Čeprav je kot turistična vodnica prepotovala dobršen del sveta, pravi, da zanjo lepšega kraja od Kostrivnice ni. »Rada jo imam kot vas, rada imam zemljo, tukajšnje ljudi, vsak delček narave,« pravi in poudari, da je posebej ponosna na mineralno vodo, ki se nahaja globoko pod zemljo. 12 vodnjakov je bilo nekoč na območju Kostrivnice, danes je večina zasutih, obnovljena pa sta Ignacijev in Kraljevi vrelec. Marija pa ne pozabi omeniti še ene zanimivosti Kostrivnice, kozolec toplar, star okoli dve stoletji, v katerem je zbirka starega kmečkega orodja. »Tudi to je nekaj, česar otroci, če se ne bi trudili ohranjati naše dediščine, danes ne bi poznali,« pravi. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Knjiga Kostrivnica skozi čas se je pridružila še eni knjigi o Kostrivnici, ki jo je lani izdal Martin Dru-škovič, opisuje pa razvoj organiziranega šolstva v kraju. Marija Čakš se je v svoji knjigi dotaknila prav vseh plati življenja nekoč in danes, kot pravi, pa bi želela številne od dogodkov še malce podrobneje raziskati. Knjiga Kostrivnica skozi čas tako morda ne bo njena edina. »Ampak prej moram določene stvari še dodobra raziskati. Veliko vprašanj še nima odgovorov,« pravi. NOVI TEDNIK KULTURA 11 S plesom bodo obujali skupno zgodovino Mednarodni plesni projekt He, he, helium povezuje bivše jugoslovanske republike Plesni ustvarjalci bivših jugoslovanskih republik bodo tokrat prvič združili moči v mednarodnem plesnem projektu z naslovom He, he, helium. Idejna vodja projekta je celjska profesionalna plesalka Mojca Majcen, ki je pod okriljem Hiše kulture Celje povezala umetnike z območja Balkana. Konec decembra so se tako partnerji sestali v Sarajevu, kjer so začrtali nadaljnje smernice projekta, katerega umetniški del se bo začel že v ponedeljek. Namen projekta He, he, helium je povezati plesne ustvarjalce z območja bivše Jugoslavije. »Kljub temu, da nismo več združeni v eno državo, nam ostaja skupna zgodovina. Desetletja smo namreč gledali iste risanke in jedli enake sladkarije. Imamo veliko skupnih točk, ki jih želimo tokrat izraziti,« pojasnjuje balerina Mojca Majcen, ki v projektu sodeluje v vlogi producentke in ene izmed štirih plesalcev. Poleg nje bodo zaplesali pod vod- stvom makedonskega koreo-grafa Igorja Kirova še hrvaška plesalka Petra Valentič in italijanska baletnika Armando Disanto in Maurizio Giun-ti. Dramaturška zasnova je v rokah znanega sarajevskega gledališkega para - Zorana in Mirjane Lešič. Pomemben del projekta je tudi avtorska glasba slovensko-makedon-skega skladatelja in klarinetista Gorana Bojčevskega. Balon, polnjen s helijem, kot bivša Jugoslavija Osnova projekta je pesem z naslovom He, he, helium sarajevske pesnice Adise Bašic. Simbolika minljivosti in očarljivosti balona, polnjenega s helijem, je projektni sinonim za nekdanjo skupno državo in osnova za koreografijo. Ustvarjalci bodo z Orkestrom Hiše kulture Celje poustvarili zgodbo o popotovanju po postjugoslovanskem kulturnem prostoru. Kot še dodaja celjska plesalka, so spomini na nekdanjo Jugoslavijo tako lepi, kot so baloni, polnjeni s helijem. »Slednji se izpraznijo čisto počasi, kot je tudi razpadla Jugoslavija. Če človek vdihuje helij, se mu spremeni glas, postane podoben glasu Racmana Jake. V jugoslovanski vojni ni zmagovalcev, vsi smo le poraženci, postali pa smo Racmani Jake.« Vaje in premiera v Velenju V ponedeljek se bo v Velenju začel umetniški del projekta, kjer bo v Domu kulture Velenje 2. marca tudi premiera in dan kasneje še ponovitev. Izbor mesta ni naključje, saj je slovensko najmlajše mesto tesno povezano z bivšo Jugoslavijo. Nastalo je namreč v času Jugoslavije, še danes pa sredi mesta stoji Titov spomenik. Projekt bodo poleti prestavili še na makedonskih festivalih Skopsko in Ohridsko leto ter na drugih balkanskih odrih, na slovenske pa se bo vrnil jeseni. ŠO Foto: Arhiv HKC Umetniška ekipa projekta: Matija Kovač in Goran Bojčevski (stojita), Mojca Majcen, Igor Kirov, Mirjana in Zoran Lešic (na tleh) Od prvega tona do nastopa Izšel prvi slovenski priročnik za igranje klavirja avtorja Primoža Mavriča Magister Primož Mavrič, profesor klavirja v Glasbeni šoli Celje in Glasbeni šoli Rista Savina Žalec, je konec lanskega leta izdal priročnik za učenje igranja klavirja z naslovom Od prvega tona do nastopa. V prvi tovrstni knjigi na širšem območju Balkana je na analitičen način podal vrsto teoretičnih nasvetov, s katerimi si lahko glasbeniki olajšajo učenje klavirja in nenazadnje tudi drugih glasbil. Pianist Primož Mavrič je leta 2004 z odliko končal študij klavirja na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Ker je želel zamenjati profesionalno področje, se je vpisal še na študij ekonomije in tako za nekaj časa zapustil glasbene vode. Povsem po naključju je na medmrežju naletel na knjigo ameriško-kitajskega avtorja, v kateri oče učenke klavirja sistematično zapisuje metode učenja, ki jih podaja učiteljica klavirja njegovi hčeri. Mavriča je spletna knjiga, ki jo avtor neprestano nadgrajuje, tako pritegnila, da je po letu in pol, kolikor po končani akademiji ni vadil igranja klavirja, ponovno sedel zanj. »Sem zelo analitičen tip človeka, zato vedno potrebujem, da mi nekdo sistematično pojasni, kako je treba vaditi in čemu bo to koristilo. Prav v tej knjigi sem prvič našel znanstveno utemeljeno, zakaj nekatere stvari v glasbi delujejo. Delo me je spodbudilo, da sem se znova posvetil igranju klavirja.« Knjiga rezultat študija Za Primoža Mavriča se je tako začelo novo življenjsko obdobje. Prebirati je namreč začel najpomembnejšo svetovno glasbeno literaturo. Izsledke je nato s pridom uporabljal pri poučevanju mladih pianistov in začel uživati pri vadbi ter poučevanju klavirja. Tako se je vpisal na podiplomski študij v Zagrebu. Ker je želel vsa pridobljena spoznanja v času prvega podiplomskega študija združiti, se je lotil še drugega magistrskega študija v Ljubljani, kjer je leta zvočne slike kulture f=lCT>[i rz Is VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 www.radiocelje.com r.adi o.. , Magister Primož Mavrič, profesor klavirja v Glasbeni šoli Celje in Glasbeni šoli Rista Savina Žalec, je konec lanskega leta izdal knjigo, v kateri je strnil vse metode učenja klavirja in jih podkrepil s praktičnimi primeri. 2011 magistriral s področja klavirske metodike in didaktike. Z magistrsko nalogo je postavil temelje za priročnik Od prvega tona do nastopa. Knjiga, izdana v samozaložbi in natisnjena v tristo izvodih, je tako rezultat desetih let študija. Avtor je prečesal vso razpoložljivo svetovno glasbeno literaturo in izbral najnovejše in najučinkovitejše metode poučevanja igranja klavirja, jih objavil v priročniku ter jih podkrepil s svojimi izkušnjami. Recepti za igranje klavirja »Že v osnovi sem magistrsko nalogo zastavil precej praktično, saj nisem želel, da bi bil končni izdelek sam sebi namen. V knjižnicah se na preveč diplomskih in magistrskih nalog nabira prah, saj ne koristijo nikomur. V svoji nalogi in nato tudi v priročniku sem za vsak element, ki ga mora učenec osvojiti, opisal tudi pot, ki ga vodi do uspeha. Lahko rečem, da sem zbral dvesto strani receptov za igranje klavirja.« V priročniku je tako avtor zbral vse načine, kako vaditi igranje klavirja od prvega stika s skladbo do branja not in učenja prstnih redov. Mavrič je prav tako v priročniku zajel postopke učenja skladb na pamet, pospeševanja tempa, priprave na nastop, kako se na najbolj učinkovit način znebiti treme in kako razporediti vaje, dotaknil se je med drugim tudi motivacije. Priročnik je zasnoval zelo široko, napisal ga je za glasbene pedagoge in teoretike, starše mladih glasbenikov ter nenazadnje tudi za dijake in študente klavirja. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Priporočamo 95.1 j 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz - Št. 3-11. januar 2013 - Elektro-gipsy-swing kolektiv Manouche bo jutri (sobota) ob 20. uri nastopil v Celjskem domu. Njihov nastop bodo uvedli celjski glasbeniki, združeni v zasedbi Celjski dixieland. Kolektiv Manouche goji glasbeno izročilo 30. in 50. let. Iz njega črpa motive, značilne za to obdobje, ter jih na svojevrsten način vključuje v koncertni repertoar, začinjen s primesmi elektronike, čeprav v ospredje vedno postavlja vrhunsko instrumentalno izvedbo. Pred kratkim je zasedba izdala svoj prvi album z naslovom Kje si lubi?, ki je zapolnil vrzel v tej zvrsti na slovenski glasbeni sceni. Tudi ko gre vse navzdol, se lahko duh dvigne visok Slikarka Slavica Biderman ustvarja tudi na temelju spoznanj študija na Duhovni univerzi Njen dom te že na vratih prevzame s posebnim vzdušjem. Stanovanje je hkrati likovni atelje, razstavna galerija, predvsem pa prostor, v katerega je lastnica domiselno vtkala celo vrsto praktičnih idej in s tem počastila svojo neizmerno ustvarjalnost. V svoje slike je umetnica vtkala vse svoje znanje in življenjsko filozofijo. S slednjo te še bolj prevzame v pogovoru. Ker je svet enostavno preveč lep in predarežljiv z različnimi možnostmi, da bi se vdajali malodušju in slabi volji. Slavica bi lahko v življenju počela marsikaj. Konec koncev je bila vedno mojstrica preživetja in kot pravi, si zna razen čevljev prav vse izdelati sama. »Lotim se praktično vsega razen vodovoda in elektrike,« se nasmeje. Tudi cel kup pohištva v stanovanju je njeno delo. Hči mizarja je namreč že od najrosnejših let uživala v očetovi delavnici in že kot otrok ustvarjala z lesom. »Morda bi bilo danes bolj perspektivno nadaljevati očetovo obrt,« razmišlja, a šola in študij sta bila v tistih časih kljub vsemu preveč čislana, da bi se jima dekle smelo odpovedati. Material, skozi katerega bi se izrazila, pravzaprav nikoli ni bil prvobitnega pomena. Ustvarjalna žilica bi zaživela tako ali drugače. Postala je oblikovalka in slikarka. Na krilih usode iz Kamnika v Celje »Počela sem vse živo. Dolga leta vodila tudi uspešno tekstilno trgovinico. A to je bilo seveda še v času, preden smo tako nemilostno padli v kolesje poceni kitajskega uvoza,« z nemalo nostalgije pripoveduje gostiteljica. Največji hit so bile takrat Koledarček za dušo in telo Magičnost gibanja Ponedeljek 14. januar ob 18. uri: Usklajevanje moške in ženske energije. Torek, 15. januar ob 17. uri: Krepitev odločnosti, samozavesti in volje. Četrtek, 17. januarja ob 18. uri: Prizemljevanje in novi začetki. Petek, 18. januar ob 18. uri: Osvobajanje strahov, jeze in utrujenosti s kristali. Ponedeljek, 21. januar ob 18. uri: Usklajevanje moške in ženske energije. Torek, 22. januar ob 17. uri: Krepitev odločnosti, samozavesti in volje. Ponedeljek, 28. januar ob 18. uri: Usklajevanje moške in ženske energije. Torek, 29. januar ob 17. uri: Krepitev odločnosti, samozavesti in volje. Ljubljanska c. 33, Celje (prijave in informacije www. magicnost-gibanja.si) Zvočna kopel z gongom in tibetanskimi posodami Tjaša Cepuš, Top fit Celje, 26. januar ob 18. uri. Špela Cvetko, Hiša Acman - Center svetlobe Griže, torek, 22. januar, in torek, 5. februar, ob 19. uri. Salon Lepote Anna-Marie, v prostorih avtoelektrike Tojnko, Šentjur, četrtek, 24. januar, in četrtek, 7. februar, ob 19.30. Prijave in info. na: 051 312 177 »Toliko vsega znamo ustvariti. A to dodano vrednost moramo unovčiti doma. Dokler bomo za ceno cenenih izdelkov z vzhoda razdajali svoje bogastvo, bomo težko zlezli na zeleno vejo. Kdo nam bo obudil lokalno gospodarstvo, če ga ne bomo podprli sami?« »Predvsem moramo sodelovati in drug pri drugem spodbujati najboljše, kar premoremo. Nihče ni otok sam zase in nihče ne more obstati v tem svetu sam. V hlastanju po nečem, sami ne vemo, čem, smo to povsem pozabili. Vsi smo v čakalnici in zato ni prav, da jemljemo jutrišnji dan samoumevno. Nikomur ni obljubljen.« njene unikatne maturantske obleke. A odkar se na tisoče bleščečih kristalčkov na vsakršnih oblekah in oblekicah dobi praktično za drobiž, se le malokomu še zdi vredno vlagati v tisto nekaj več. Mama hčere in zdaj že babica je pred 15 leti ovdovela. S spremembami, ki jih je prineslo življenje, je prišla tudi selitev iz Kamnika v Celje. Mesto ob Savinji je sprejela za svoje, v njem živi, ustvarja in razstavlja. »Vmes je sicer prišla ta nesrečna kriza in je težko,« prizna. »Ampak še zdaleč ne verjamem, da bi bilo treba kar dvigniti roke od vsega lepega v življenju.« Duhovna univerza kot temelj človečnosti Slavica s ponosom pove, da je druga generacija diplomantov Duhovne univerze. Študirala in preučevala je različna področja ezoterike, duhovnih filozofij in kitajske metafizike. Kot pravi, je našla veliko uporabnega na različnih področjih. Vsemu pa je skupna rdeča nit - negovanje odnosov, do sebe in do soljudi. »To je temelj človeškega bivanja in sobivanja. Tega bi se morali vsi učiti. To bi moralo biti nekaj, kar bi morali približati že otrokom v najmlajših letih. To je tisto, kar je v življenju zares pomembno in kar nam ne glede na materialna sredstva omogoča človeka vredno življenje.« Svoja spoznanja - predvsem poznavanje feng šuja - zdaj uporablja tudi v svojem likovnem opusu. »Gre za uporabo barv, oblik, upoštevanje prostora, njegovega namena, strani neba, naše želje, kaj želimo v določenem delu stanovanja ali poslovnega prostora spodbujati. Vso to simboliko lahko najdemo tudi na mojih slikah.« V krizi videti priložnost ni kliše O tem, da nam gre slabo in nam bo šlo še slabše, smo se v zadnjih letih že skoraj navadili poslušati. Slavica se strinja, da smo vsi na isti barki in da nas res premetava bolj, kot bi si želeli. »Sama znam na srečo videti predvsem pluse svojega življenja. Včasih jih je enostavno treba dati na papir, da jih znamo jasno videti. Hvala bogu smo na primer zdravi, pa naj se sliši še tako klišejsko. Ni pa samoumevno.« In prav zato se je navadila pisati dnevnik. Če vanj vsak večer napišete tri stvari, za katere ste hvale- Slavica Biderman je pod okriljem različnih projektov v zadnjem letu izvajala različna izobraževanja, med drugim tudi na Ljudski univerzi Šentjur. V letu medgeneracijskega sodelovanja je bil poudarek predvsem na druženju različnih generacij. »Samozavest, samospoštovanje, moč pohvale, dajanje in prejemanje ljubezni - četudi marsikdo nad tem viha nos, je to do konca življenja naša osnovna bit.« Učili pa so se tudi o pasteh potrošništva, racionalnem ravnanju z denarjem in tudi zakonitostih feng šuia. žni, tri dobre stvari, ki ste jih naredili zase, tri za svoje bližnje in tako naprej, vam nikoli ne bo zmanjkalo pozitivnega elana. »Ni mi vseeno, ko gledam ljudi, ki jim je v življenju hudo. Vendar trdno verjamem, da se bo premaknilo na bolje. Pa četudi gre po milimetrih, samo da gre v pravo smer.« StO Foto: SHERPA »Da vidimo šele takrat, ko gledamo s srcem, je pravilo, ki je vsak dan znova in znova pozlačeno. V umetnosti to drži še toliko bolj. Poleti mi je umrl oče. Neskončno veliko mi je pomenil. Njemu je posvečena moja zadnja pesniška zbirka.« »Ves čas poslušamo, kako si ne moremo nič privoščiti. Kako sta kultura in umetnost preprostemu človeku dandanes nedostopni. Pa odpremo čudovito razstavo, pripravimo izvrsten kulturni program, poskrbimo za promocijo in še za pogostitev. Vse brezplačno. Mislite, da kdo pride? Za duševno lenobo kriza niti slučajno ni izgovor. Kup nekih opravičil najdemo, a v resnici zelo veliko stvari sploh ni povezanih z denarjem. Če so viri omejeni, pač uporabimo več ustvarjalnosti.« Priporočamo Obredna predstava Bit je vse eno Kulturni dom Žalec, 11. januar ob 20.13 Gre za zdravilni obred v obliki odrskega dogajanja, ki bo spodbudil zavedanje in posledično izpolnjevanje srčnih želja vseh prisotnih, pa naj bo v zvezi z zdravjem, zadovoljstvom, s srečo, z obiljem ali z ljudmi, ki nas obkrožajo. Kot obiskovalci ali ustvarjalci ste povabljeni k ustvarjanju takega sveta, kot si ga pri sebi želite. Pripravlja Društvo MUC; Mladinski umetniški center Žalec. Knjiga, da dušo zmiga Mira Omerzel - Mirit: Brezmejne pojoče vezi telesa in duha mehiških Majev Gre za novo v seriji knjig zdravilke in duhovne učiteljice, ki je s koreninami povezana s Celjem in smo jo predstavljali tudi v naši rubriki. Njena nova knjiga v dveh delih govori o pozabljeni modrosti starih Majev in naših planetarnih prednikov. Njihovo izjemno znanje je za sodobnike še vedno velika neznanka, njihove sposobnosti in moči pa uganka. Zato knjiga poskuša odstirati drugačne poglede na kulturo, duhovno izročilo Majev in rabo zvoka. Prav starodavna vloga zvoka je tisto, na kar se osre-dotoča avtorica. V času, ko se zdi, da je človeštvo tako ali drugače izgubilo orientacijo, pa je bit majevske modrosti dragocen kažipot celotnemu človeštvu. Kot pravi, so duhovne resnice na srečo občečloveške. »Nauki vseh tradicij, ki so prežete z večno Resnico, pa so brezčasni. So zrcalo in odmev globokega življenjskega izkustva neštetih rodov, ki so tisočletja gradili skrbno varovano in spoštovano sveto znanje. Varuhi modrosti so bili vedno široko ozaveščeni posamezniki - sveče- niki, zdravilci, duhovni učitelji, preroki, umetniki in glasbeniki, ki so znali moči kozmičnih ritmov in dihanje vesolja v ritmih življenja uporabiti sebi in drugim v prid.« Majevska kultura še danes buri duhove in domišljijo tudi uradnih arheoloških ter zgodovinskih znanosti, ker odgovorov na izjemno simboliko niso znale poiskati. Tako starodavna zavest Majev vse bolj postaja zavest novega časa ali nove Zemlje, predvsem pa boljšega in zavestnejšega življenja. »Velike stvari so vedno nastajale v kriznih časih. Do kler smo veseli in zadovoljni kot bube v loju, ne čutimo nobene želje po dokazovanju in spremembah. Vsa velika umetniška dela so običajno plod velike bolečine. Evforični od sreče praznujemo, v nesreči pa se je treba izraziti drugače. Ko sta se cedila med in mleko, ko smo vsi imeli službe - brigalo nas je, če vsi kradejo. Pa ni res!« Odprta knjiga, ki je ne znamo brati Z Manjo Potočnik o starodavni kitajski veščini branja z obraza Manja Potočnik bo v Celju poučevala starodavno kitajsko veščino branja z obraza. Naša dejanja oblikujejo naše navade, navade oblikujejo naš značaj, značaj oblikuje našo usodo, usoda oblikuje naše življenje. (Tao modrost) Branje z obraza je bilo nekoč paradna veščina na kitajskih cesarskih dvorih. Razvijati se je začela pred več kot 4500 leti in sovpada z začetki tradicionalne kitajske medicine. Nekoč so z njo in astrološkimi kartami preučevali človekov karakter. Še danes pa je nadvse uporabna za vpogled v človekovo zdravje. Manja Potočnik, tao in-štruktorica in poznavalka kitajske metafizike, se je te veščine učila v Maleziji pri enem največjih mojstrov. Naš obraz je za poznavalce odprta knjiga. Z njega se da prebrati vse o naših talentih, karakternih značilnostih, usodi, življenjski črti, trenutni sreči, zdravstvenem stanju in še in še. A kot opozarja Potočnikova, gre za izjemno globoko veščino, kjer bližnjic ni dobro ubirati. Za začetek nam poznavanje obraznih zakonitosti lahko pomaga uvideti smernice našega dobrega počutja in zdravja. Etiketiranje ljudi na prvo žogo je pri tem lahko problematično. »Ne moremo enostavno reči, da ima nos za denar in da mu bo finančno dobro šlo. Vedno se morajo za vsako lastnost ujeti in potrditi vsaj trije znaki, da lahko kaj takega rečemo. Za to je dobro poglobiti svoje znanje,« razlaga Potočnikova. Široko odprt zdravstveni karton na obrazu Že po intuiciji iz človekovega videza lahko razberemo, ali je nekdo zdrav ali bolan. Okroglo, mesnato, sorazmernih velikosti, sijoče, vlažno velja za dober znak in obratno. Tako kot na podplatih vsak telesni organ nosimo tudi na obrazu. Na čelu je ognjena družina - srce, tanko črevo, jezik. Brada in usta so področje vodne družine ter predstavljajo ledvica, mehur, hormonske spremembe ... Na nosu se vidi zemeljska družina vranice, želodca, prebave. Karakterno pa naš nos predstavlja naš ego. Torej v resnici velja, da velik nos pomeni velik ego. Še posebej če ni podpore in je nos prva stvar, ki jo vidiš. Kot osamljena planina je tudi taka oseba rada samostojna pri delu. Na levi ličnici nosimo temelje lesa, torej jetra, žolčnik, oči, tudi sposobnost odločanja in presoje. Na desni strani pa je imamo pljuča, kožo. Bledica ali suha koža tu lahko predstavljata suhost pljuč in zato ne bodimo presenečeni, če nas bo napadel suh trdovraten kašelj. Prednost tovrstnega znanja je namreč predvsem v tem, da se naše zdravstveno stanje in spremembe že vnaprej zapišejo na naš obraz. Če ga znamo prebrati, lahko pravočasno ukrepamo in marsikaj tudi preprečimo. Spremenimo čustvovanje in delovanje Karakterno seveda marsikaj podedujemo in vse to se zapiše tudi na naš obraz. Močno izražena usta namreč poudarjajo moč komunikacije, dobro izražen rob ustnic pa govori o tem, da ima naš način, kako svoje sporočilo posredujemo, vpliv na občinstvo. Ne glede na to, kaj razberemo z obraza, kakšni so naši potenciali in sposobnosti, pa je največ odvisno od žara naših oči. Ta govori o naši trenutni sreči tukaj in zdaj. Predvsem pa kaže stopnjo energije in sposobnost, da človek nekaj tudi uresniči. Tako kot se na na naš obraz posledično zapisuje naše celotno življenje, zadeva deluje tudi obratno. Z načinom delovanja in čustvovanja lahko vplivamo na videz svojega obraza. To je samo nekaj drobcev iz neverjetne zakladnice prepoznavanja svojih lastnosti in uvida v svojo prihajajočo srečo. Na obrazu je sto točk in 12 palač, ki govorijo o vsakem področju, v vsakem obdobju našega življenja - kje smo in kam gremo. S tem znanjem lahko v prvi vrsti pomagamo sebi. V nadaljevanju pa je to ena najboljših metod za ustrezen pristop k ljudem. Če znamo razbrati, ali je oseba bolj mislec, praktik ali stvari zaznava intuitivno, lahko s pravimi besedami dosežemo, da nas ne samo posluša, ampak tudi sliši. StO Foto: FotoHikari Manja Potočnik pripravlja intenzivni vikend seminar Branje z obraza v Celju, 2. in 3. februarja 2013. Prijave in informacije na drustvo.zad@gmail.com do 28. januarja. Št. 3 - 11. januar 2013 - 14 NOVI TEDNIK 15 NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Dan se začne s telovadbo. Prva »mučilna naprava«, kot jo v šali poimenuje Slavica, je že nad posteljo nameščen trapez, še bolj zahtevno in tudi boleče pa je izpolnjevanja zdravnikovega navodila, da mora z nogami pomigati vsaj 300-krat dnevno. Trdna volja najboljša sopotnica življenja Slavico Dobrajc, ki bo aprila dopolnila 80 let, preizkušnje spremljajo že vse življenje - Najhuje je bilo lani, ko je izgubila moža in obe nogi Slavica se po Kotnikovi ulici tudi sama zapelje na sprehod. Spomin na to, kako je planila v jok, ko so ji lani odpovedovale noge in ji je hči Cvetka še pred prvo operacijo pripeljala invalidski voziček, češ naj si tako olajša življenje, je še živ - a prav voziček je sčasoma postal njen veliki prijatelj. Izjemno trdna življenjska volja in nasmeh, ki le redko zgine z lic, sta gotovo lastnosti, ki ju človek najprej opazi pri Slavici Dobrajc. Še ko govori o tem, da se zdaj počasi že poslavlja s tega sveta in svojima otrokoma ne bo več v breme, to pove tako, da je ne gre jemati resno. Kako tudi, ko še ob tako pikolovskem iskanju dlake v jajcu v skrbi, ki jo hči Cvetka in sin Silvo s soprogo Alenko namenjajo svoji mami, ni zaznati niti kančka »bremena«. Skrb za mamo in to, da kljub invalidnosti lahko ostaja doma in - sicer z njihovo pomočjo - samostojno živi v svoji hišici v Kotnikovi ulici, so namreč vsi sprejeli kot najboljšo rešitev. A zagotovo bo vsem lansko leto ostalo v spominu kot najtežje v življenju. »Oče je bil hudo bolan, mamo, sicer težko sladkorno bolnico, so vse bolj izdajale noge,« ob našem obisku začenja pripoved Cvetka. Usoda se je očitno lani odločila Dobraj-čevim dodobra zaplesti niti življenja. Slavica je zaradi hude gangrene aprila izgubila prvo nogo, ko se je kot prava borka na terapiji privajala na hojo s protezo, se je bolezen poslabšala še na drugi nogi. V tistih tednih in mesecih je bitko za življenje bil in počasi izgubljal tudi njej soprog Stanko. »Končalo se je tako, da smo njega v začetku avgusta pospremili na pokopališče, meni pa so le nekaj dni kasneje pod kolenom odrezali še drugo nogo,« se spominja Slavica in kar ne najde pravih besed, s katerimi bi opisala hčerino in sinovo skrb in pomoč. »Bomo videli, kako bo šlo« Kot pravi Cvetka, sta z bratom takrat sedla za mizo in se dogovorila, da poskusijo, kako bo šlo. Da bi morala mama v oskrbo v bližnji Dom sv. Jožefa in od tam skozi okno gledati na domačo hišo, si namreč nihče ni znal predstavljati. Nekoliko lažje je bilo tudi zato, ker se je sama le nekaj mesecev prej upokojila in v družini so si skrb za mamo lahko razdelili. Dnevni urnik je zdaj takšen, da se sama k mami iz Štor vozi vsako jutro in pri njej ostaja do 13. ure, po dvournem opoldanskem počitku pa k Slavici takoj po končanem delavniku prideta sin Silvo ali snaha Alenka. Da med opoldanskim počitkom pri njej ni »uradnih ur«, kot Slavica v šali označi številne obiske prijateljic, so se te zdaj že navadile, takrat si vzame tudi čas za prebiranje časopisov. »Zlasti Novi tednik imam pogosto v rokah.« Zvečer, ko je v hiši spet sama, pa spanec pričaka ob gledanju televizije že udobno nameščena v postelji. »Čisto sama pa tako ali tako nisem nikoli,« pokaže na 15-letnega mačkona, ki si tudi med našim obiskom ne pusti kratiti spanca. Dolgčas ni nikoli Da jo obiskuje toliko prijateljev in znancev, Slavica pripisuje temu, da je nekoč sama pozvonila pri številnih vratih. Ko je bila še pri močeh, je namreč kot blagajni-čarka društva upokojencev pobirala članarino na območju celotnega Jožefovega hriba in še v delu Celja. »Zdaj mi obiske vračajo.« Kot slašči-čarka je 30 let delovne dobe napolnila najprej v Merxu in upokojitev dočakala v slaščičarni Ada in tudi iz teh let ji je ostalo še veliko skrbno negovanih poznanstev. Slavica je v svojem življenju vselej našla čas za rože, zdaj je skrb zanje in za hišni vrt prevzela hči Cvetka. »A mi je lani že pomagala pripravljati podtaknjence za cvetlična korita,« se ta nasmeje in pove, da se z mamo kratkočasita z igranjem kart, pečeta piškote ali potico, Slavica pa tudi sicer po hiši postori vse tisto, kar se da sede na vozičku. Prazničen december je bil sploh naporen, saj sta za uvod vanj izdelovali adventne venčke, potem so prišle na vrsto doma narejene voščilnice. »Zdaj iščeva nekoga, ki bi nama pokazal, kako se izdelujejo rože iz krep papirja,« hitro pove Slavica in doda, da sta poskušali že sami, a očitno nimata pravega papirja. »Preveč svilnat je, rože ne obdržijo želene oblike.« Ob teh prijetnih opravilih pa je prav Cvetka tista, ki mamo najbolj vzpodbuja tudi k manj prijetnim, a žal nujnim. »Ta telovadba je pravo mučenje,« se nekoliko namršči Slavica, ki se je sicer že navadila, da so zanjo začetek dneva vaje s trapezom, ki jih opravi kar iz postelje. »Ramenski lok in vse mišice na rokah si moram čim bolj krepiti,« razlaga in dodaja, da pa je zdravnikova zahteva o razgibavanju nog vendarle prehuda. »Kar 300-krat dnevno moram pomigati z njimi. Veste, kolikokrat je to? Pa kako boli ...« Tudi po operaciji namreč Slavico spremljajo fantomske bolečine in če zaradi česa zagodrnja, potem je slišati, kako se jezi na nožni palec: »Pa kako me lahko boliš, ko te že mesece ni več ...« Preizkušnje človeka okrepijo Slavica izhaja iz Loke pri Žusmu, z bližnjega Tinskega je bil tudi njej soprog Stanko. »A dom sva si ustvarila v Celju,« poseže nazaj v mladost in pove, da si je že iz rane mladosti želela živeti v mestu. Začetek je bil vse prej kot lahek, Slavica je namreč v mesto prišla kot 20-letno dekle, se poročila in po komaj devetih mesecih ovdovela. »Prvega moža sem izgubila novembra, poldrugi mesec kasneje se je rodila Cvetka,« se spominja časov, ko sta si v stanovanju ob Teharski cesti potem ustvarjala družino s Stankom. Pokazala se je priložnost, da ob občine odkupita hišo v zdajšnji Kotnikovi ulici in kot partizanska sirota, njej oče je bil frankolovska žrtev, je imela prednost pri nakupu. Izbira se je pokazala za pravo, Slavica ne skriva zadovoljstva. V Kotnikovi ulici se namreč ljudje poznajo in so si dobri sosedje, kar za življenje v mestu tudi ni vselej pravilo. »Morda tudi zato ne pogrešam toliko kakšnih daljših izletov ali obiskov, čeprav me kljub temu, da se le stežka spravim v avtomobil, moji k sorodnikom še vedno pogosto zapeljejo,« se hvaležno nasmehne in pri tem doda, da lahko obiskuje le tiste, kjer nimajo stopnic. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA S hčerko Cvetko, ki zanjo skrbi vsako dopoldne, tudi pozimi izkoristita vsak sončen dan za vsaj nekajminuten sprehod. »Kot da bi vedela, kaj me čaka,« se je zamislila Sla-vica, ko je razlagala, da so pred nekaj leti med obnovo hiše odstranili prav vse prage pri vratih. Že prej v hiši ni bilo stopnic, tako da se doma z vozičkom giblje brez vsakih ovir. »Le prehodi so nekoliko ozki in sobe premajhne, tako da imam nekaj težav z obračanjem.« www.posta.si Nov delovni čas Spoštovani uporabniki poštnih storitev, pošta 3335 Solčava bo s 1. februarjem 2013 začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek, sreda, petek 9.01 D-11.00 torek, četrtek 15.00-17.00 sobota 8.00-9.00 KJ POSTA SLOVENIJE 16 PETKOV INTERVJU NOVI TEDNIK Od prebežnika do mednarodno priznanega znanstvenika Profesor dr. Jure Piškur je našel dom in si ustvaril kariero v Skandinaviji, a je še vedno povezan s Celjem in Slovenijo Pred leti smo lahko vsak januar v Novem tedniku prebirali njegove zapise o tem, kako je preživel leto, kaj se je zanimivega zgodilo pri njegovem delu in kaj so novega doživeli v družini. Zapisi povsem običajnega življenja, bi lahko rekli na prvi pogled, če ne bi vedeli, da jih piše Celjan, prof. dr. Jure Piškur, vrhunski znanstvenik, molekularni genetik, ki živi med Skandinavijo in Slovenijo. Zadnje čase je pogosto na Primorskem, saj je profesor tudi na novogoriški univerzi, ne samo v Lundu na Švedskem. Večkrat pride tudi v Celje, kjer ima mamo. Eden od teh obiskov je bil priložnost za pogovor, ki je ponovno pokazal, da so vsi veliki ljudje v bistvu povsem preprosti. Zanimivo je, da na trenutne razmere gleda z optimizmom, saj je prepričan, da za vsako krizo nastopijo boljši časi. Po njegovem mnenju je bilo mnogo težje takrat, ko se je sam odločil sredi 80. let ilegalno zapustiti Slovenijo, ki je bila takrat še v okviru SFRJ, se s tem izogniti služenju vojske in si na tujem ustvariti boljše možnosti za kariero in življenje. Vse to mu je uspelo, zato je lahko za zgled mladim, ki imajo po njegovem mnenju v teh časih združene Evrope povsem drugačne možnosti, kot jih je imela njegova generacija. Je pa zadovoljen s svojim »razseljenskim« statusom in zaenkrat ne razmišlja, kje bo na stara leta. Življenje bo pokazalo, kako in kaj. Konec minulega leta ste prejeli priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Kaj pomeni ta naziv? Priznanje sem prejel za minulo delo in hkrati je to obveznost za naprej. Namenjeno je Slovencem, ki živimo po svetu, se ukvarjamo z znanostjo in imamo še vedno pozitiven stik z znanstvenimi ustanovami v Sloveniji. Ali to pomeni kakšne dodatne obveznosti? Morda še več dela z mladimi? To že sicer počnem, saj sem delno zaposlen kot profesor vinske mikrobiologije in genetike na novogoriški univerzi. Pred kratkim smo se preselili v nove prostore v Lanthierijev dvorec v Vipavi. Poleg tega je pri meni v Lundu na Švedskem na izobraževanju vedno nekaj mladih Slovencev. Si mladi, ki prihajajo k vam, želijo ostati v tujini? Slovenci smo navezani na svojo družino in servis, ki ga s tem dobimo, čeprav tega nočemo priznati. Ko prideš v tujino, si naenkrat sam. Velikokrat mladi gledajo naivno na to, mislijo, da se zunaj cedita med in mleko. Včasih res dobiš službo. Na severu Evrope so resne delovne navade, drugačen način življenja, veliko je treba delati. V Sloveniji sploh ni tako slabo, a je slabše, kot je bilo pred časom. Mogoče je manj perspektive za mlade, da bi včasih marsikdo res spakiral in šel, kot smo mi šli na začetku 80. let. Ampak razmere so bile takrat povsem drugačne. Kaj je bilo pri odločitvi za odhod iz Slovenije za vas odločilno? Glavna motiva za odločitev sta predstavljali kariera - težko je bilo zaslužiti dovolj denarja, imel pa sem že družino - in vojska, ki je nikakor nisem želel služiti. Moj oče je nekoč delal za policijo in on mi je pomagal, da sem prišel do ponarejenega potnega lista. Ga je pa zelo prizadelo, ko smo šli, vendar je videl, da je to neizogibno. Leta 1986, ko smo šli, ni niti grozdja doma obral, tak stres je bil to zanj. Takrat se mi je vse skupaj v Sloveniji zdelo zelo brez perspektive, se je pa v naslednjih letih zgodilo veliko stvari, ki jih takrat nismo predvidevali. Ste kdaj obžalovali to odločitev? Seveda ne! Ne bi rekel, da je bilo zelo težko, se pa več kot sedem let nisem mogel vrniti, ker smo bežali. Najprej smo šli v Avstralijo za tri leta, kjer sem opravil doktorat. Judita, moja partnerka, je kot molekularna biologinja dobila dobro prakso. Želeli pa smo se vrniti v Evropo in konec leta 1988 smo šli na Dansko. Po letu 1992 smo se redno vračali v Slovenijo. Nikoli nisem izgubil stika s slovensko pomladjo, zato sem bil v času osamosvajanja predstavnik zunanjega ministra na Danskem, neke vrste ambasador. Moja naloga je bila navezati stike v Skandinaviji med novo slovensko vlado in skandinavskimi vladami. Zadolžen sem bil za Dansko in Islandijo. Slednja je bila tudi prva od resnih dežel, ki je Slovenijo priznala. Spomnim se, da je bil predsednik vlade Lojze Peterle takrat na obisku in da sem ga neuradno povezal z danskim ministrskim predsednikom. Tudi na ta način so namreč v Skandinaviji dobili vpogled v dogajanje v Sloveniji. Torej niste bili samo znanstvenik, zaprt v svoj laboratorij ... Pričakovanja v času osamosvajanja so bila precej skromna, pričakovali smo, da je pred nami dolga pot. A so se stvari hitro razvile, tudi ob agresiji na Slovenijo. Kolegica, danska novinarka Astrid Fisher, je takrat poročala zelo dramatično iz Ljubljane. Spomnim se, da smo doma jokali, ko se je začel spopad. Telefaksi naše vlade, namenjeni danski, ki sem jih dobival, so pravzaprav pretiravali glede številk, in izgledalo je, kot da je vsak dan nekaj sto mrtvih. Očitno pa je bila vse skupaj dobra propaganda, saj so Skandinavci zelo pozitivno reagirali na naša prizadevanja za priznanje. Ko je bilo te naloge konec, sem se lahko popolnoma vrnil k svojemu delu. Kasneje smo se preselili z Danske na Švedsko. Za razliko od Köbenhavna je Lund akademsko mesto, mesto visoke tehnologije. Kariera zahteva vedno več. Konjički, kot sta zunanja politika ali branje knjig, so odpadli. A imam še enega, iz celjskih časov. To je judo. Kakšen pas imate? Ne bom povedal, lahko pa se pohvalim, da sem treniral z Marjanom Fabjanom in da še imava stike. Pri njem sem bil letos z ducatom švedskih judoistov in skupaj s sinom Jurčkom. Bili smo tam ravno avgusta ob Urškini vrnitvi z zlato medaljo in to je bil eden najlepših trenutkov preteklega leta. To je še vedno moj stari klub, ki se je sicer prestavil k Marjanovi hiši ... Ko sem šel študirat v Ljubljano, sem počasi nehal redno trenirati. Ostalo je ljubiteljsko ukvarjanje, ki je prešlo v navado. Je pa lepo videti, če tvojemu staremu klubu ali univerzi ali šoli gre dobro. Fino je videti tudi svoje prve študente, ki so uspešni, nanje gledam kot na svoje otroke. Verjetno so vam celjske šole dale osnovo, na kateri ste lahko gradili. Kako se spominjate tistih časov? Celje imam v dobrem spominu, lepo otroštvo sem imel, kar ne pomeni, da bi se vrnil. Pri naravoslovju, posebej matematiki in biologiji, smo na gimnaziji dobili dobre osnove, a tudi pri ostalih predmetih. Ravno te dni sem ponovno srečal svojo staro učiteljico gospo Dolenškovo. To so bila dobra leta, konec 70., ko smo šli v Ljubljano, pa se je začelo zategovanje pasu. Težko je bilo študirati, ni bilo več tujih knjig, ki so bistvene za naš študij. Takrat sem dobil prve štipendije in obiskal Švedsko ter tako vzpostavil stike. Časi so se mi zdeli veliko bolj črni, kot se morda mladim zdijo danes. Potovali smo sicer lahko. Toda če se je človek želel izobraževati, se je moral čemu odpovedati, da je lahko kupoval knjige v tujini. Mladi se danes lažje znajdejo v Evropi, recimo preko EU-programov. Študenti, ki prihajajo k meni v okviru programa Erasmus - prav zdaj imam Klaro iz Vojnika - imajo drugačne možnosti. Ko sem sam prvič potoval na Švedsko, mi v Ljubljani nihče ni znal povedati, kako naj pridem na sever Švedske, za vlake so vedeli samo do Danske. Zdaj so na voljo informacije. Bolj žalostno je, da imajo Evropejci težave, ko zaprošajo za službe v Sloveniji. Naši ljudje lahko gredo ven, imajo dobro osnovo, medtem ko so se nekatere akademske ustanove neprodušno zaprle in same sebe vzdržujejo pri življenju. Govorite iz svojih negativnih izkušenj? Ja. Moje izkušnje z ljubljansko univerzo glede možnosti vračanja so zelo negativne. Zakaj? Obstaja nek strah. Posledice so administrativni ukrepi, ko zahtevajo na primer izkušnje poučevanja v slovenskem jeziku, da imaš predhodno habilitacijo njihovega oddelka in potem kot zunanji prosilec nimaš nobene možnosti. Včasih se del akademikov počuti ogroženo in omejujejo konkurenco ne samo od zunaj, celo med univerzami. To ne velja za vse dele. A z Nacionalnim inštitutom za biologijo in novogoriško univerzo imam na primer zelo dobre izkušnje. So vas tudi v Skandinaviji vprašali, ali znate jezik, ko ste začeli? Pri njih je pravilo, da naj bi se naučil domači jezik uporabljati v nekaj letih. Velikokrat se zgodi, da se ljudje nikoli ne naučijo. Naš znanstveni jezik sporazumevanja je namreč angleščina. Polovica mojih študentov pri magistrskem študiju je iz tujine, zato ne morem predavati švedsko. Sicer pa govorim oba jezika, dansko in švedsko, ki sta si podobna kot na primer slovenščina in hrvaščina. Sta tudi otroka okužena z raziskovanjem? Starejši sin Jan, ki je še iz časov SFRJ, je doštudiral fiziko. Vendar se mu je uprla, zdaj pa je začel spet študirati, in sicer IT-tehnologijo. Pri Jurčku, ki jih ima 15, je še vse odprto. Niha med jeziki, govori jih pet, med matematiko, naravoslovjem, judom . Zakaj ste takrat izbrali prav Skandinavijo? Slovenci si jo predstavljamo kot hladno, neprijazno severno pokrajino ... NOVI TEDNIK PETKOV INTERVJU 17 Kdo je Jure Piškur? Profesor Jure Piškur je odraščal v Celju. V Ljubljani je študiral biologijo in kemijo in že med dodiplomskim študijem redno obiskoval Skandinavijo in na Univerzi v Stockholmu opravil diplomsko nalogo. Za delo na bakterijski genetiki je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1986 je opravljal doktorsko nalogo s področja genetike kvasovk na Avstralski nacionalni univerzi (ANU) v Canberri. Od konca leta 1988 živi v Skandinaviji, kjer je bil raziskovalec v Carlsbergo-vih pivovarnah, docent molekularne genetike na Univerzi v Köbenhavnu, izredni profesor na Danski tehnični univerzi in od leta 2004 profesor na Univerzi v Lundu na Švedskem. Eno glavnih raziskovalnih področij zadnjih let je usmerjeno na gene in encime, ki sodelujejo pri metaboliz-mu nukleinskih kislin. Tako je bil prvi, ki je razvozljal strukturo encima, ki razgrajuje kemoterapeutike, ki se uporabljajo pri zdravljenju rakastih obolenj. Odkril in opisal je tudi nov encim, multi-substratno deoksiribo-nuleozid - kinazo, ki je postala model za razvozljanje strukture človeških encimov, ki aktivirajo del antiviral-nih in protirakastih zdravil. Razvijal je tudi tehnologijo genske terapije, ki temelji na vnašanju samomorilskih genov v rakaste celice. Več teh zaključkov je patentiranih. Zadnja leta so raziskave zopet osredotočene na kvasovke. Zanima ga evolucija njihove lastnosti, da proizvajajo alkohol, kar je osnova za fermentacije piva in vina ter nekaterih biogoriv. Je avtor več kot 120 znanstvenih publikacij in ima poleg akademskega dela tudi bogato sodelovanje z industrijskimi partnerji. Pri njem se je v tujini usposabljala cela vrsta slovenskih študentov in raziskovalcev. Od leta 2010 je tudi profesor na Univerze v Novi Gorici in je del svojih aktivnosti razširil na laboratorij vinske mikrobiologije v pravkar obnovljenem dvorcu Lanthieri v Vipavi. Profesor Piškur je član Odbora za znanost pri Svetu za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo pri Vladi Republike Slovenije. So se najbolje ujeli pogoji za delo in življenje? Ko govorim z ljudmi v Sloveniji, so to dežele, ki so mnogim za zgled, kako naj bi delovala Slovenija - morda brez temnih zim. Vedno me je privlačila Skandinavija, še iz gimnazijskih časov. Če samo omenim Andersenove pravljice, Alfreda Nobela, režiserja Bergmana, takrat je bil priljubljen smučar Stenmark. Celo Celjanka Alma Karlin je bila na različne načine povezana s Selmo Lagerlöf. Je pa to trda dežela. Tako Švedska kot Danska sta socialni, minimum je višji kot drugje, so pa tudi pričakovanja visoka. Bistvena razlika med nami in njimi je odgovornost. Tako pri državljanih kot v politiki. Ker ste bili tako rekoč soudeleženi pri osamosvajanju, vam verjetno ni vseeno, ko gledate današnje dogajanje v Sloveniji. Kako ga ocenjujete? Kje je na primer prihodnost znanosti, če se vse samo krči in reže? Že prej sem doživel nekaj kriz. Ko smo prišli na Dansko, so bila trda leta, potem sem jo doživel v začetku 90. let na Švedskem, nato še leta 2008 do 2009. Mislim, da gre ciklus gor in dol. Odrežeš pa najlažje tam, kjer se na kratek rok ne pozna. Znanost je strateška, izobraževanje tudi, pri zdravstvu pa je to težko, ker se takoj pozna. Seveda so slabi časi, ampak tak je kapitalizem, po sedmih letih debelih krav pride sedem suhih let. Verjetno bo to leto še težje, kot je bilo lansko. Žal je še vedno na oblasti veliko ljudi, ki so se izšolali v 70. in 80. letih. Mlada generacija pa je odprta in ima možnost in počasi zamenjuje stare kadre. Žal mlade izobražujemo dolga leta, potem pa nimajo možnosti uporabe tega znanja, ker jih ne spustimo zraven. Vedeti moramo, da smo mlada država, ki ima veliko otroških bolezni. Treba se je sprijazniti s to krizo. Mene je zelo prizadela kriza pred štirimi leti na Švedskem. Prišlo je do rezanja, treba je bilo odpuščati ljudi. Včasih je lahko tudi to dobro, ker se del sistema prečisti. Slovenija je še daleč od tega, da bi bilo res zelo slabo, sploh če jo primerjate z južno Španijo, kjer je 50 odstotkov mladih brez zaposlitve. Je bilo pač nekaj neodgovornosti pri financah in to je treba zdaj plačati. Ne bi šlo po islandskem modelu? Tam kažejo na politike, so pa tudi posamezniki neodgovorno porabili na tisoče kron. Ko človek vzame kredit, ga mora znati odplačati. Žal je to tako, da čez deset let vse pozabimo in napake se spet ponovijo. Kriza je daleč od tega, da bi bila grozna. Del ljudi je res ogrožen, sploh starejši z nizkimi pokojninami, in del mladih, ki se ne morejo postaviti na svoje noge. Če gledam nepremičninski trg, ki je podivjal, je vlada pri njegovi regulaciji zaspala. Ljudje so vzeli nenormalne kredite. Kako se te razmere kažejo pri vašem delu, zlasti pri pridobivanju denarja? Na Švedskem se to pozna, najbolj grozno je bilo nekaj let nazaj, ko so morali nekaj profesorjev odpustiti. Meni je bilo tudi težko, ker sem moral nekaj ljudi odsloviti, celo nekaj dobrih kolegov. A finance je treba urediti, ne glede na vlado, levo ali desno. Kljub krizi smo v Vipavi s 4 milijoni evrov evropskega denarja in nekaj iz Občine Vipava obnovili baročni dvorec Lanthieri in vanj smo se pred dnevi preselili. Prostori so, treba pa je opremiti še laboratorije in tega denarja v Sloveniji ni. Industrija je osiromašena. Malo nabiramo okrog staro opremo, nekaj pošljem s Švedske. Tudi ni denarja za mlade raziskovalce. Ampak prišla bodo boljša leta. Ko smo prišli prve dni januarja letos v službo, celo ogrevanje ni delovalo, zato se človek hitro lahko smili sam sebi. Ampak mora naprej. Ko ti zmanjka optimizma, ko se izčrpaš, moraš dati prostor drugim. Najslabše je, če si šef, a nimaš več zagona in optimizma. V svojem življenju smo imeli vzpone in padce, ampak niti vse težave niso primerljive s tistim, kar so preživeli naši starši, ki so šli skozi dolgo vojno in porevolucionarna leta. Oče je bil leta 1944 ranjen in kolegi so ga za nekaj dni zakopali, da je preživel ofenzivo. Mama je bila stara 14 let, ko so ji mamo odpeljali v koncentracijsko taborišče in jo tam zažgali. Če se vrneva k vašemu raziskovanju - nekatere izume ste dobro unovčili ... Ne bi rekel, nič ni šlo v moj žep. Določena komercializacija je bila. A bistveno je, da se denar vrača v raziskave. Ena dobra večerja na leto, pa smo zadovoljni, pravimo s kolegi. Nimam potrebe po počitnicah na Karibih, videl sem že preveč sveta in vožnje utrujajo. Pravi znanstvenik vidi plačilo v delu, ne v denarju in ne v materialnih dobrinah, in pa v vzgoji mladih. Ti te morajo ne samo dorasti, pač pa tudi prerasti, kar slovenski akademiki velikokrat pozabljajo. Pride čas, ko se moraš umakniti, ko si se izčrpal. Največji pritisk pa je dobiti dovolj zunanjega denarja in delati dobro znanost. To je 7-dnevni delavnik, ves stil življenja je temu prilagojen. Je pa fino, dokler je to izziv, sicer je treba dati mesto drugim. Zaslužili torej niste zelo veliko, ste pa nekaj koristnih in uporabnih stvari uspeli spraviti v življenje. Kako težka je pot od laboratorija do uporabnosti v industriji? Še vedno sodelujem z veliko industrijo, s Carlsbergovimi pivovarnami že 20 let. To sodelovanje je tako, da gre večina denarja v to, da lahko zaposliš mlade raziskovalce, da lahko delaš. Več kot enega stanovanja in avta tako ne potrebuješ. Kot akademik služiš znanosti, nisi hkrati tudi komercialist. Zame je sodelovanje z industrijo najbolj bistveno, da več mojih idej pride v prakso, da dobim denar, da zaposlim in izobražujem mlade. Tako skušamo delati tudi v Sloveniji. Kriza pa se res pozna. A ne samo gospodarska, tudi recimo pri stvareh, kot so zapravljen Fructal, kar je težko sprejeti, in še kakšno podjetje s področja biotehnologije, ki bi bilo naš naravni partner. Imamo stik s številnimi v Sloveniji, a ni lahko, ker industrija ta trenutek nima denarja. Se tudi tu ukvarjate s kvasovkami? Se želite povezati z vinarji? Kvas je potreben v različnih prehrambenih izdelkih, pri vinu, pivu, jabolčniku. Ves inzulin, ki je na trgu, izdelujejo v kvasu, različne encime tudi. V Vipavski dolini nas zanimajo nove vrste kvasa, ki lahko vplivajo na razvoj arome pri vinu, podobno delam s pivom, z mednarodnimi pivovarnami. Kvas je tudi dodatek vegetarijanski hrani, ker spominja na meso. Je pa tudi modelni organizem, da lahko preko njega razumemo katerikoli drug organizem, tudi človeški. Ko omenjate dodatke v hrani, verjetno bolj veste, kaj vse je v njej ... Se obremenjujete s tem? Razmišljam o tem, vendar ne fanatično. Pripravljen sem dati malo več za dober izdelek. Kar mi gre do srca, so zaprti piščanci in prašiči, kjer gre za majhne tovarne mesa. V Skandinaviji je prišlo do absurda, ko je skupaj zbasano neskončno število perjadi in prašičev. Sicer pa ni treba jesti mesa vsak dan. Boste na stara leta ostali v Skandinaviji? Zaradi mame sem vsak mesec v Celju. Nekako sem razseljen. Fino je takole sedeti na dveh stolih, dokler to delodajalec dovoli. Internet daje velike možnosti komunikacije in ni treba biti ves čas fizično prisoten. Sodelavci na novogoriški univerzi me lepo razvajajo, upam, da tudi jaz njih. Imam majhno stanovanje v Piranu, kjer je lepo. Najraje sem tam januarja, ker ne maram vročine. Sicer pa je starejši sin stoodstotni Danec, mlajši bo verjetno Šved. Velikokrat postane ta generacija še bolj navezana na novo domovino, ker išče identiteto. Slovenija ima svoj čar, tako kot Skandinavija. Bomo videli, kaj bo prineslo življenje. Upam pa, da se ne bodo nikoli več ponovile razmere pred padcem berlinskega zidu. Konec te delitve v Evropi je bil zame čustveno največji dogodek. Ne želim več časov, ko so nas izpraševali, pregledovali, ko smo imeli težave že z vstopom v druge dežele. Združena Evropa se mi zdi krasna, upam, da finančne težave ne bodo tega projekta pokopale. Že to, da greš med Piranom in Trstom ali v Gorici tečeš po eni ali drugi strani, ne da bi vedel za mejo, je velika stvar. TATJANA CVIRN Foto: GrupA 18 SPORT NOVI TEDNIK Miloš Rus je znan po odličnem delu z mladimi no- Športni direktor Ambrož Krajnc je poudaril, da je gometaši. stanje v klubu še naprej negotovo. Vizija nespremenjena, kaj pa finance? Včeraj so se na spomladanski del sezone začeli pripravljati nogometaši Celja. Prvič se je moštvu predstavil novi trener Miloš Rus, ki bo najmanj do konca sezone vodili rume-no-modre. O trenutni klubski situaciji je spregovoril športni direktor Ambrož Krajnc, ki je med drugim dejal: »Sem optimističen in verjamem, da bo vse dobro.« Miloš Rus, ki je v NK Celje deloval pred leti, ko je opravljal funkcijo vodje Šolskega nogometnega centra, je po podpisu pogodbe dejal: »Čas za dogovor s klubom je bil zelo kratek, motivi pa so bili izključno športne narave. Kar nekaj igralcev iz ekipe poznam iz časov, ko sem z njimi treniral in nastopal na mednarodnih tekmovanjih z reprezentanco do 19 let. Nekaj jih prihaja tudi iz obdobja, ko sem v Celju že deloval, z nekaterimi starejšimi pa smo stike navezali že v času, ko so Gobec in ostali igrali za mlado reprezentanco v devetdesetih letih. Moštvo torej kar dobro poznam.« Športni direktor Ambrož Krajnc je o razlogih za podpis pogodbe z Rusom dodal: »V preteklosti se je že dokazal kot eden izmed največjih strokovnjakov za delo z mladimi nogometaši. Nedvomno je primeren za izvajanje vizije, ki smo si jo v nK Celje zastavili pred pol leta. Ocenjujem, da z njegovim prihodom ta vizija ostaja nespremenjena. Ne pričakujem večjih težav oziroma novosti. Težava, s katero se trenutno soočamo v klubu, je ta, da še vedno ni znana finančna konstrukcija za spomladanski del sezone, zato sem zaprosil predsednico kluba in upravni odbor, da lahko izpeljem to potezo.« Časi še vedno sila težki Celjski klub si še naprej prizadeva plačevati dolgove iz preteklosti. Veliko jih je že poplačanih, vodilni v klubu pa še naprej trdo delajo, da bi se finančno stanje obrnilo na bolje. »Vsi smo v pričakovanju, kaj bodo prinesli naslednji dnevi in tedni, ko bo treba sprejeti odločitev, s kakšno filozofijo in s kakšnim proračunom bomo nadaljevali sezono. Zavedam se, da je lahko v primeru negativnega ali pa slabega scenarija vse skupaj dosti slabše, kot je bilo v jesenskem delu sezone. Če ne bomo nadaljevali po takšni poti, kot je bila jesenska, lahko med igralskim kadrom CINKARNA pride do osipa. Kljub temu sem optimističen in pričakujem, da se bodo razmere v klubu uredile ter da bomo uspešni na igrišču, kajti izhodišče po prvem delu sezone je izjemno dobro,« je o stanju v klubu spregovoril Krajnc. Miloš Rus je nadaljeval o ciljih: »Vem, kakšni so bili cilji in kakšne so bile metode dela mojega predhodnika, zato verjamem, da je moštvo dobro pripravljeno. V jesenskem delu je pokazalo očiten napredek. Vse to so bili razlogi za podpis. Cilj vsakega trenerja je, da poseže po najvišjem. Cilj je osvojiti pokal. Moj skriti cilj pa je, da bi v Areno Petrol in na vse druge štadione privabili več kot nekaj sto gledalcev. To je naloga igralcev in to bomo storili z uspešno in kakovostno igro.« Mandukič, Ibričič ... Miloš Rus ima tudi mednarodne izkušnje. Sodeloval je z nekaterimi zdaj slavnimi igralci. »V Zagrebu sem dobil velike trenerske izkušnje, saj sem delal s sedmimi hrvaškimi reprezentanti. Z Marijem Mandukičem, Senijadom Ibričičem in še z nekaterimi. Tisto obdobje je bilo kakovostno. Je izhodišče, na katerem bom gradil tudi del priprav in del taktičnih zamisli tukaj v Celju.« Delo z mladimi se bo v Celju nadaljevalo. »V Sloveniji zelo natančno poznam vse igralce od letnika 1990 do 1994. To so igralci, ki so zaključili igranje v mladi reprezentanci ali pa igrajo v nižjih izbranih vrstah. Imam že nekaj predlogov in želja, da se nam morda kdo od njih priključi,« je pristavil Miloš Rus. MITJA KNEZ Foto: GrupA Jernej Javornik se je vrnil »domov«. Ob jezeru Čeha nasledil Javornik Novega trenerja ima tudi člansko moštvo velenjskega Rudarja. Sedaj že nekdanji trener Aleš Čeh je sprejel ponudbo selektorja naše reprezentance in predčasno zapustil Velenje. Nasledil ga je Jernej Javornik. NK Rudar in trener Aleš Čeh sta sporazumno prekinila pogodbo. Nekdanji kapetan reprezentance je sedaj prevzel vlogo v strokovnem štabu novega selektorja Srečka Katanca. V Velenju so bili zanj veseli, obenem pa so morali na hitro poiskati zamenjavo. Našli so jo v Jerneju Javorniku, ki je nazadnje vodil drugoligaško moštvo Doba, v preteklosti pa kar 15 let nosil »knapovski« dres. Njegov pomočnik je postal Spasoje Bulajič. Spet vstopil v »svojo« slačilnico Javornik je v pretekli sezoni Dob popeljal v prvo ligo, kjer pa zaradi premajhnega finančnega zalogaja ni zaigral. »Občutki so super. Dolga leta sem v Rudarju preživel kot igralec, v teh dneh začenjam še kot trener. Velenjčani so mi tako omogočili igralsko kariero, zdaj še trenersko v prvi ligi. Zame je bil izjemno čustven trenutek, ko sem stopil v svojo slačilnico, kjer sem preživel že veliko časa,« so bile prve misli Jerneja Javornika. »Cilji in smernice? Ko sem prišel v Dob je bila podobna situacija kot v Rudarju. Sprva se bomo borili za obstanek v ligi, če bo mogoče narediti še kaj več, bomo toliko bolj zadovoljni.« Velenjčani so po jesenskem delu sezone na osmem mestu lestvice. »Lestvica nikoli ne laže. Ekipe v tem trenutku sicer še ne poznam dobro, zato bo v prvem mesecu v ospredju predvsem spoznavanje, da vidimo, kje smo. Upam, da bom naredil isto zgodbo kot v Dobu,« je še dodal Javornik in zatem zaključil: »Tako moja želja kot tudi želja uprave je, da delamo na dolgi rok. Je pa trenersko delo takšno, da ob negativnih rezultatih pride kdo drug. Prva želja je, da delamo v miru ter da v polovici sezone dvignemo raven igre in na tribune znova vrnemo gledalce. V novi sezoni pa bomo merili višje.« Prihajajo prve okrepitve Po trenerju Javorniku je novinec v taboru Rudarja tudi branilec David Kašnik. Slednji je z Velenjčani podpisal pogodbo za sezono in pol. Kašniki, ki igra na položaju branilca, je nazadnje nosil dres Aluminija, pred tem pa Olimpije. Na pragu velenjskega štadiona naj bi bil tudi Dragan Jelič, sicer napadalec Mure. MITJA KNEZ Foto: STANE VOVK Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje NOVI TEDNIK 19 Kljub porazu odlična predstava Celjank Košarkarice celjskega Athletea so v 12. krogu Jadranske lige v domači dvorani s 64:70 izgubile proti madžarskem Pecsu, vendar pa niso razočarale. Po dolgotrajni rehabilitaciji se je uspešno vrnila Marica Gajič. Celjanke so izvrstno začele tekmo in nadzorovale njen potek. V obrambi so uspešno zaustavljale favorizirane nasprotnice, v napadu pa so bile sila razigrane. Ob polčasu so vodile s 35:32, s tem pa veliko skrbi povzročale trenerju Pecsa Željku Dokiču, ki je jasno opazil, da je vrag vzel šalo. Uvod drugega polčasa je bil še izenačen, ključnih pa je bilo zatem zadnjih pet minut tretje ter prvih pet minut četrte četrtine. Gostje so takrat pobegnile, gostiteljicam pa do konca ni uspelo obrniti rezultata. Gostjam je dirigirala Andrea Barbour, ki je vpisala 30 točk. Mozaik počasi postaja popoln Zaradi poškodb v domači ekipi ni bilo Sanje Orozo-vič, Eve Lisec, Žive Macu- ra in Zale Pučko. Skoraj neverjetno je bilo videti, koliko ekipi pomeni Marica Gajič. Ko se bodo vrnile še ostale, potem bo prva ekipa Athletea znova delovala tako, kot mora. Trener Grgič bo lahko bolj premeščal igralke, s tem pa držal visok ritem igre. »Pecs je na koncu zasluženo zmagal. Čestitam igralkam za dober pristop, predvsem v prvem polčasu. V nadaljevanju nismo uspeli slediti izkušeni ekipi, ko nam je zmanjkalo moči. Odlična gostujoča košarkarica Bar-bourjeva je praktično sama pripeljala tekmo do konca,« je uvodoma dejal Damir Grgič. Rebeka Abramovič je dosegla 24 točk, povratnica po poškodbi Marica Gajic pa 13. Dodala je 14 skokov. Za Gajičevo je bila to prva tekma po poškodbi. Ni še v pravi formi, vendar pa se je že na prvi tekmi prikazala v izjemni luči, ko je skoke pod obročema vpisovala kot za šalo. Nina Gabrovšek je dosegla 10 točk, vse v prvem polčasu. Po tekmi je prista- vila: »K tekmi smo pristopile zelo dobro. Metale smo se za vsako žogo, potem ko smo igrale požrtvovalno. Se je pa poznalo, da nam primanjkuje igralk. Naša forma še ni prava, tudi kondicijska pripravljenost še ni dobra. Pri nasprotnicah je bilo ravno obratno in na koncu so zasluženo zmagale.« »Mini« srbska turneja Athlete zdaj čaka odhod proti Beogradu, kjer bodo varovanke trenerja Damirja Grgiča odigrale dve tekmi. V soboto bo nasprotnik Partizan, v nedeljo pa Radivoj Korač. »To bosta težki tekmi, tako bo tudi v nadaljevanju januarja. Ta mesec se moramo dobro fizično pripraviti ter dobro pričakati končnico sezone. Partizan? Gre za 80 odstotkov srbske reprezentance, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo, cilja tudi na olimpijske. Tekma bo nova izkušnja za naša mlada dekleta,« je pripomnil Damir Grgič. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rebeka Abramovič je bila s 24 točkami znova prvo ime gostiteljic. CINKARNA k 2 1 11 \ w J Mita&iž f 7* set j* —T I -» h * A ^Bl k* L w fcljt T a ^ > ^pmvmA Grmova državna podprvakinja Ledena dvorana na Bledu je gostila državno prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem je sodelovalo 45 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Članica Drsalnega klub Celje Daša Grm je osvojila naslov državne podpr-vakinje. Celjske drsalke so se ponovno izkazale, saj so se okitile z dvema zlatima, z eno srebrno in z dvema bronastima medaljama ter pokalom za skupno zmago med klubi. Med članicami je Daša Grm osvojila naslov državne podprvakinje, Pina Umek je bila tretja. Na zmagovalnem odru je stala tudi Patricija Juren, ki je bila v kategoriji mladink tretja. Nina Polšak je v konkurenci deklic A zasedla najvišjo stopničko, ko je premagala vso konkurenco. V kategoriji deklice B je zmagala Lara Guček. Celjska ekipa je prejela tudi pokal za najuspešnejši klub v skupni razvrstitvi klubov. MITJA KNEZ PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga (ž), 12. krog: Athlete Celje - Pecs 64:70; Abramovič 24, Gajič 13, Gabrovšek 10, Petrovič 7, Bošnjak, Ocvirk 4, Potočnik 2; Barbour 23, Horvath 20. Vrstni red: Pecs 26, Partizan 24, Radivoj Korač 23, Vojvodina 22, Čelič 20, Mladi Krajišnik 19, Voždovac 18, Athlete, Vršac, Sloboda 16. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 11. 1. MALI NOGOMET 2. SL, 14. krog, Sodražica: Fragmat - Veplas Velenje (19.30). KOŠARKA 3. SL - vzhod, 10. krog: Janče - Nazarje (19.15). Sobota, 12. 1. KOŠARKA 1. SL, 11. krog: Grosuplje - Rogaška (17.15), Laško: Zlatorog - Slovan, Polzela: Hopsi - Maribor (19), Šentjur: Tajfun - Helios (19.30), Škofja Loka: Mercator - Elek-tra (20). 2. SL, 14. krog, Murska Sobota: Radenska Creativ - Terme Olimia (20). 3. SL - vzhod, 10. krog, Celje: Luxuris - Primafoto, Konjice - Komenda (19). Jadranska liga (ž), 16. krog, Beograd: Partizan - Athlete Celje. ROKOMET 1. SL (ž), 13. krog: Zelene doline Žalec - Krim Mercator (18). Nedelja, 13. 1. KOŠARKA Jadranska liga (ž), zaostala tekma 14. kroga, Beograd: Radivoj Korač - Athlete Celje. 1. SL (ž), 13. krog, Maribor: AJM - Konjice (18). iiniinii.radiocelje.com Selektor naše reprezentance Boris Denič je v Španijo odpeljal še tretjega člana Celja Pivovarne Laško, Boruta Mačkovška. Mačkovšek ujel zadnji vlak za Španijo Danes se z otvoritveno tekmo Španija-Alžirija začenja moško rokometno svetovno prvenstvo. Slovenijo jutri čaka obračun s Saudsko Arabijo. V naši izbrani vrsti so po trije člani Celja Pivovarne Laško in Gorenja. Celjsko moštvo bodo zastopali Gašper Marguč, Luka Žvižej in Borut Mačkovšek. Slednjega je selektor Boris Denič kot zadnjega uvrstil v reprezentanco. Zanimivo je, da je 20-letni in 204 centimetre visoki Mačkovšek skupaj z Nenadom Bilbijo, ki ima še štiri centimetre več, najvišji dvojec levih zunanjih igralcev na svetovnem prvenstvu. Iz vrst Gorenja so v Španijo odšli Marko Bezjak, Jure Dolenec in Matej Gaber. Na 23. svetovnem prvenstvu prvo mesto branijo Francozi, Slovenija bo na SP nastopila po šestih »sušnih« letih. MITJA KNEZ Foto: SHERPA »Pivovarji« sestavljajo igralski mozaik Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je sklenil pogodbo z mladim hrvaškim reprezentantom, levim zunanjim igralcem Ivanom Sliškovičem. »Pivovarski« dres bo nosil od prihodnje sezone naprej. 21-letni Ivan Sliškovič trenutno igra v hrvaški ekipi Nexe, njegov matični klub je Split. Gre za nadarjenega levega zunanjega igralca na Hrvaškem in tudi v Evropi. Kljub svojim rosnim letom že nosi članski dres reprezentance Hrvaške. MiK CINKARNA 20 NA KOLESIH NOVI TEDNIK Preverite rok uporabe kompleta za prvo pomoč Ali sploh veste, do kdaj ga lahko uporabljate? Kljub temu, da je osebno vozilo (ali dva) že pri vsaki slovenski hiši, k vožnji pa spada znanje o varnosti, je zanimivo, da še marsikateri voznik danes ne ve, da je treba komplet za prvo pomoč redno menjavati, saj ima določen rok trajanja. Ta je pet let in je zapisan na posameznem kompletu. Ker spada prva pomoč k obvezni opremi vozil, lahko policisti tudi kaznujejo voznika, če bi natančno pregledali komplet prve pomoči in ugotovili, da je rok uporabe že potekel. Kazen za voznike, ki imajo komplet prve pomoči s pretečenim rokom uporabe, je sto evrov. Tako določa Zakon o motornih vozilih, kjer pa člena, ki bi omenjal točno komplet za prvo pomoč, ne boste našli. Gre za 42. člen tega zakona, ki govori o tehnični brezhibnosti vozila. »Vozilo v cestnem prometu mora biti tehnično brezhibno, kar pomeni, da mora imeti brezhibno delujoče predpisane dele in opremo ter izpolnjevati predpisane zahteve glede varstva okolja,« je zapisano. Komplet prve pomoči pa je točno to: del in obvezna oprema vozila. Sicer pa ostalo o prvi pomoči v vozilu ureja Pravilnik o kompletu za prvo pomoč, kjer sicer ni zapisano, da je rok uporabe kompleta pet let, je pa rok zapisan na vsaki škatlici posebej. Pravilnik je začel veljati že leta 2004, ko so v njem natančneje opredelili vsebino kompleta, obliko ter kakovost embalaže in način shranjevanja. S temi spremembami so takrat poenotili in posodobili komplete prve pomoči, a povzročili skrbi tistim, ki so po spremenjeni zakonodaji imeli v vozilu še stare komplete, saj takrat niso vedeli, ali jih morajo menjati ali ne. Takra- Zakaj ravno pet let? »S praktičnega stališča je 5-letni rok uporabe zagotovo vezan na proizvajalca kompleta prve pomoči, ki to določeno obdobje tudi jamči za sterilnost vsebine kompleta. V tem obdobju se material v kompletu tudi stara. Ravno sterilnost je tu zelo pomembna, čeprav le-ta ni nujna za ves material, ki je v škatlici. Denimo za trikotno ruto sterilnost ni potrebna, saj je ne polagamo direktno na rano, služi za imobilizacijo, ki jo lahko izvedemo tudi s kakšnim delom obleke, če rute nimamo. Torej sterilnost zanjo ni tako ključnega pomena kot na primer za gaze in povoje. Je pa vprašanje tudi z ekološkega stališča, ali pretečen rok uporabe kompleta prve pomoči pomeni tudi, da ga mora uporabnik odvreči. Verjetno ne. Kljub temu je treba pa upoštevati predpise, ki so vezani na komplet prve pomoči v osebnem vozilu ali pri motorjih, del teh je tudi petletni rok uporabe,« pravi mag. Damjan Slabe, prof. zdravstvene vzgoje na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. tno ministrstvo za promet je nekoliko omililo zahteve in menilo, da preoster nadzor ni ravno utemeljen »glede na sorazmerno majhen vpliv na varnost v prometu«, če novega kompleta vozniki še niso imeli. So pa na ministrstvu Komplet za prvo pomoč, ki mora biti v vsakem vozilu, mora biti tudi higiensko vzdrževan, zahtevan sterilni material pa mora biti v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe. Na embalaži je odtisnjen rok uporabe, ki je v tem primeru 5 let od datuma pakiranja. vztrajali, da je treba komplete posodobiti, tako so vozniki stare lahko uporabljali do izteka roka uporabe. Je pa bilo na tem področju zelo malo ozaveščanja voznikov, ki sami premalokrat (ali sploh ne) pogledajo, do Preverite! - Odpornost embalaže proti gorivu lahko ugotovite tako, da na površino embalaže nanesete ločeno 10 mililitrov neo svinčenega bencina in dizelskega goriva. Po šestih urah preverite stanje. Na površini ne sme biti opaznih nobenih sprememb. - Odpornost proti temperaturnim spremembam lahko ugotovite, da embalažo trikrat zaporedoma hranite po 2 uri na temperaturi -25 stopinj in nato na temperaturi 80 stopinj. Na embalaži ne sme biti opaznih nobenih sprememb. - Vsebina mora biti v embalaži zložena tako, da se pri odprtem pokrovu in nagibu embalaže do 30 stopinj ne raztrese iz nje. - Seznam vsebine in navodilo za nudenje prve pomoči morata biti v slovenskem jeziku. - Vsak porabljen ali manjkajoči del se mora takoj nadomestiti. - Kot navodilo za nudenje prve pomoči je v kompletu tudi zloženka Najnujnejši ukrepi prve pomoči. Komplet prve pomoči vsebuje pripomočke za sterilno oskrbo opeklin in drugih obsežnih poškodb, pripomočke za zaščito pred okužbo, škarje za razrez ter navodila za nudenje prve pomoči. kdaj je prva pomoč v vozilu sploh veljavna. Glede na število prometnih nesreč na celjskih cestah pa je za marsikoga le vprašanje trenutka, kdaj jo bo uporabil ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Slabo poznavanje kompleta Pred leti je Irena Šterbenc, dipl. san. inž., v okviru diplomskega dela v Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani opravila raziskavo o tem, kako vozniki sploh poznajo vsebino kompleta prve pomoči. Raziskava je pokazala, da večina anketiranih voznikov motornih vozil sploh ni vedela, kateri od pripomočkov niso sodili na seznam vsebine starega oziroma novega kompleta za prvo pomoč. Le 38 odstotkov jih je vedelo, da je v kompletu dovolj obvezil za kompresijsko obvezo na udu, 74 odstotkov jih je dobro poznalo prvi povoj, medtem ko večina sploh ne razlikuje med namenom uporabe dvostransko metalizirane folije in aluplasta. Povzetek analize so objavili tudi v reviji Naša lekarna, kjer so navedli, da le 38 odstotkov vprašanih enkrat letno preveri material v kompletu in rok uporabe, 26 odstotkov pa jih še nikoli ni poskrbelo, da bi komplet za prvo pomoč očistili oziroma poskrbeli za higiensko vzdrževanje. Redno je treba preverjati, ali je komplet za prvo pomoč v vozilu nepoškodovan, da ne bi kakšen pripomoček v njem manjkal. Material, iz katerega je embalaža kompleta izdelana, mora biti odporen proti vplivom goriv, ki se uporabljajo v motornih vozilih, proti temperaturnim spremembam in proti vlagi. Če je embalaža izdelana iz materiala, ki lahko korodira, mora biti zaščitena proti koroziji. Robovi embalaže ne smejo biti ostri, ampak zaobljeni. Pokrov mora biti mogoče zapreti in zavarovati proti nehotenemu odpiranju. Na pokrovu embalaže mora biti oznaka proizvajalca in napis »Komplet za prvo pomoč - za motoriste« oziroma »Komplet za prvo pomoč - za avtomobiliste«. Kar je staro, še ni za odpis! Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z ve- seljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov! Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225164. St. 3-11. januar 2013 NOVI TEDNIK KRONIKA 21 Kako se je sploh zgodila nesreča? Sodišče čaka še kar nekaj truda pri pojasnjevanju okoliščin smrti peške Nesreča se je zgodila v oblačnem in deževnem jutru. To je tudi podatek, ki ga morajo upoštevati na sodišču pri raziskavi okoliščin nesreče. Zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti so na celjskem okrožnem sodišču v torek začeli soditi Vili-ju Baumkirherju. Ta je 1. decembra 2008 v križišču Dečkove in Ipavčeve ulice v Celju z vlečnim vozilom s polpriklopnikom trčil v 58-letno Ireno Grudnik, ki je na kraju nesreče zaradi hudih poškodb umrla. Baumkirher nesrečo obžaluje in trdi, da peške ni zbil s prednjim vlečnim delom vozila, ampak, da je ženska stopila pred zadnji del pol-priklopnika, nakar naj bi jo prevozil. Če bi jo opazil, bi nesrečo preprečil, je še dejal sodnici. Po trčenju je namreč odpeljal dalje, saj trdi, da sploh ni vedel, da je peško prevozil, v svojem prvem pisnem zagovoru pa je izrazil sume, da bi peška naredila celo samomor. Po nesreči je za njim zapeljal taksist, ga ustavil in mu dejal, kaj se je zgodilo. Na sojenju so pričali nekateri očividci, eden je celo dejal, da je voznik peško zbil z druge strani, kot je navedeno v obtožnici. Med pričanjem so se pojavile še druge različne izjave o nesreči, tudi prometni izvedenec je dejal, da voznik pred trčenjem ni ustavljal, medtem ko obtoženi trdi, da se je za trenutek ustavil zaradi mimo vozečih vozil v križišču. Na sojenju je pričal še sin pokojne, ki je sodnici povedal, da od obtoženega ne bo zahteval odškodnine, je pa med njim in Baumkirherjem na hodniku sodišča prišlo tudi do kar nekaj ostrih besed. Sojenje se bo nadaljevalo 29. januarja. SŠol Foto: SHERPA (arhiv NT) Sin očetu: »Si zadnji, ki sem se ga v življenju bal« Ostre besede in varnostnik v sodni dvorani »Jaz sem se pretepal na ulici, ti pa si znal pretepati samo za domačimi zidovi,« je Darko Bombek zabrusil očetu Gorazdu Bombeku v sodni dvorani, kamor so ga poklicali kot pričo. Gorazdu Bombeku sodijo, ker naj bi leta 2000 med prepirom začel takrat mladoletnega sina Darka daviti. Obtoženi ves čas trdi, da to ni res, da je sicer šlo za spor, ne pa za poskus umora. Toda tožilci vztrajajo pri svojem, okrožno sodišče pa je Bombeka že obsodilo na večletno zaporno kazen, vendar je višje sodišče takrat sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V sodni dvorani - na ponovnem sojenju - je v torek sedel tudi varnostnik, saj Bombek ves čas od sodišča zahteva, da poskrbi za varnost, ker naj bi se počutil ogroženo zaradi lastnega sina. Zgodbi očeta in sina sta si tudi tokrat nasproto- Gorazd Bombek ne verjame več v sodišče. V ozadju njegov odvetnik Edmond Rebec vali. Medtem ko oče trdi, da ga ni poskušal zadaviti in da je obtožnica neumnost ter da je sin udaril njega prvi in mu poškodoval ustnico, je sinova zgodba drugačna. »Umaknili smo se (mama in brat, op. p), pa si prišel v hišo, ki ni bila naša, in vrata razbil ... Nisi nas pustil pri miru, zdaj pa se delaš, da si ti največja žrtev,« je očetu brez dlake na jeziku dejal sin. »Ti si bil zadnji v mojem življenju, ki sem se ga bal. Od tega dogodka naprej pa se ne bojim nikogar več,« so bile še sinove besede, ki jih je izrekel očetu v obraz pred sodnico Mojco Turinek. Ta je poleg njiju morala miriti tudi (predvsem) Bombekovega odvetnika Edmonda Rebca, ki je - nekoliko nenavadno glede na dojemanje sodniške avtoritete - kar močno povzdignil glas tudi nad sodnico. Davljenje »Ne spomnim se več vseh podrobnosti, vsa ta leta sem vse to poskušal potisniti iz spomina,« je še dejal Bombek mlajši, nakar je sodnica prebrala njegove izjave, podane v preiskavi in na dosedanjih obravnavah. Z očetom naj bi sprl na hodniku domače hiše. Oče naj bi ga takrat prijel za vrat, ga pritisnil ob zid in mu dejal, da ga bo »ubil kot mačko«. Sin naj bi se takrat sesedel, saj za trenutek ni mogel dihati. Ko je opazil, da naj bi bil nato oče grob še do mame, ki je posegla vmes, naj bi vstal in očeta udaril z longeto, ki jo je imel na roki zaradi predhodne poškodbe. Prerivanje naj bi se nadaljevalo tudi v sinovi sobi, kjer naj bi ga oče udaril v glavo in ga tudi obrcal, sin pa naj bi ga uspel z nogo odriniti. Kriminalisti naj bi o dogajanju doma začeli preiskovati po klicu iz bolnišnice. Sin je namreč moral na operacijo že tako ali tako poškodovane roke, ki naj bi si jo dodatno poškodoval še pri udarcu očeta. Takrat naj bi zdravnica opazila še modrice na fantovem vratu in poklicala policijo. Takšno izjavo je podal sin v preiskavi in pri njej z nekoliko spominskimi razlikami o dogodku vztraja še danes. Popolnoma drugače o dogodku govori oče, ki je - po njegovih besedah sodeč - zaradi skoraj 13 let sodnih postopkov že pri koncu z živci. Tudi tokrat je v dvorani večkrat povzdignil glas, še posebej, ko je pred pultom za pričanje stal sin. Poleg njiju je bil ves čas na trnih varnostnik, pripravljen na posredovanje. Sojenje naj bi se nadaljevalo v začetku februarja, ko naj bi sodnica zaslišala tudi izvedence in zdravnike. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Organizirano po tovorna vozila Preiskava še ni končana - Je bilo tatvin še več? Celjski, mariborski in murskosoboški kriminalisti so ovadili pet moških, starih od 23 do 49 let, ki naj bi v organizirani združbi kradli predvsem tovorna vozila. Osumljeni so z območja Celja, Šentjurja in Laškega. Gre za specialne povratnike, med njimi sta dva že bila ovadena zaradi umora. Vsak član združbe je pri tatvinah imel svojo vlogo, poznali so tudi prikrite metode policijskega dela. Tovorna vozila so kradli s pomočjo tako imenovanega motornega računalnika, ki je posebej izdelan oziroma prenarejen za določen tip vozila in ga ni mogoče kupiti v legalni prodaji. Kazniva dejanja so izvrševali po celotni Sloveniji, ukradena tovorna vozila pa so predajali odjemalcem v tujini. Preiskava še ni končana, saj policisti sumijo, da imajo člani združbe na vesti še več tatvin osebnih in tovornih vozil, delovnih strojev in avtodoma. Prav tako še naprej preiskujejo voznike, ki so za omenjeno združbo prevažali ukradena vozila. Peterica, ki naj bi s kaznivimi dejanji zaslužila okoli 500 tisoč evrov, je po zaslišanju mariborskega preiskovalnega sodnika ostala v priporu. www.radiocelje.com Bodo res zaprli prevzgojni dom Radeče? V Radečah so se spet pojavile govorice, da na Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo razmišljajo o zaprtju Prevzgojnega doma Radeče, kjer prestajajo kazni oziroma izrečene vzgojne ukrepe mladoletniki in mladoletnice. V prevzgojnem domu je zaposlenih več kot 50 ljudi, ki so ravno zaradi takšnih govoric v negotovosti že od lani, ko so se ugibanja o zaprtju že pojavila. Vprašanje je lani in tudi tokrat javno izpostavil poslanec Matjaž Han iz Radeč. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so nam dejali, da odločitev o zaprtju doma še ni sprejeta, da pa razmišljajo o različnih načinih varčevanja, ki bodo zagotovo vplivali tudi na prevzgojni dom v Radečah. Več o tem bomo poročali v torkovi številki Novega tednika. 22 INFORMACIJE NOVI TEDNIK «Vsi NAŠ ir •u - lan Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebno, da bo naše bivanje v njih varno in brezskrbno. Pomembno je, da smo v času kurilne sezone še posebno pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sistemu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini. Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas, da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovali novogradnjo po naših zamislih. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju. Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860. f JF / SERVIS DREVd.o.o. Drešinja vas 46 a, 1301 Petrovče, Tel 03 713 60 66 tFWTEUM ISttflMHOlMH I/ CfliU MfNfM NIMOIMDOJWKTOÜ1/flZHO mm\m\imn%m\m Ob fltffljai/i pfliJtoifalfttiieija Klfabmnd^jfa tteklu do luna fonucrjc ZIATA&TVQ TA/N5EK k. leomafia Tajnšek - Konšec OnnOf/r JMO 0H44 t? t.1 L* t C<3* W PRI Al/] KUPU I/ I/REDIUOSTI nad 50 evrov, vm PODARIMO ČIŠČENJE IMKJffl CENTER BARV SIJAJ - barve za gradbeno mehanizacijo - barve za kmetijsko mehanizacijo - barve za les - barve za osebna in motorna vozila 1L VRHUNSKE TE KOČI ME ZU STEKLO ZASTONJ (hram trat) Pri nakupu nad lOfUH ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE IN OBILICO SREČE IN ZDRAVJA VLETU2013 vir I ll iDRAVlUiČEtAiKO THBBWAMA MANUALNA TERAPIJA Izvaia: Dr. A. VEftSlNlN oktoped revmatolog FTTtX D,o,o.„ DUNAJSKA 120 A, 1000 LJUBLJANA m.: 03 /734-57-00, U31 262, snm www.FTTCK.sii E-potiA; TmxeT-2.NET ITI »AM »WtlK M ri K ll £ H II na. KVALITETNO IN UGCDNOl telefon: 03 574 0310, fa*: 03 571 03 11 J^m ^^m^tm^ »Ml gun: 041 741 094 nhje»? f nantnskg nnfttai pnikaflinil (■mail:nuri0.kuhnvi[Š'S0l.n(1 bsrrimi: dnllbjktenjifcr, UrMHtlltff, anli-iJraliEi, splet http:,'/«ww.itra jepliitika.it wmfriubiirs j.«ain»tiidtii#Yi(ttiii4iiwii! BSD IZViMAVOOOVODNW IN CENTM1NIH MAPfUAV TER SANACIJA KDNUNtC . Proslnslw vas 54/d. Štor«, gsm: 041 6B2 907 1 gjm^lJWSJl.gsnEOSlWSSTS 1^(0/577) 455, täte taf57?l 4« Mrf: brigila JwcM^jmisjiet BraotTA bucakit. use za streho I fVzrodnji h moniaia IzMkw A In stpelnekvitn«;Pkwinskjv» ST 31»STORF M w ww.st re h a-meta I ko.si 30let ZA IZMEKO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKlKltf 6BWÜ« NA5EG« STROKOV H JA M Ih STREHE NA GSM 041 52 2 385 Želimo vam srečno, zdrauo in uspesnofeto20T3! Vl. M 1?. Njm i/m, JfflW tdjc iiVTLjsrkJ smns rUkCA Tel:. 031 m OK - EkSf^EINA PüPMVllA . i^CeLAVA - kWjlANjE MENJAVA M™, podloJ..) in pjiaDA - O^ENjP, &RJEnJE. twii USNJA USNJENIH OfiLAflL I te rim, - prfj l dir V.vrt, in od ft. jf fr urt: jfrfr ■ ? fo unc-f KRAJŠANJE HLAČ od S EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAM ZADRG v H L/l DIH že za 6EI/R0I/ HITRI SERVIS in OPT1RA 3D 03/749 17 10 MULEJ DEJAN s.p. lil. Točke Čecevc 17 3230 ŠENTJUR mnlej, dejan A's i o l. net Mü^ Alaj bo 20]3 vaše leto! NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 Preberite! KOB Termoinštalacije Andrej Koželj, s. p. Kolodvorska ulica 8,3230 Šentjur Telefon 03/ 749 25 90 ■ cvetno tradicijo na področju izdelave kotlov za centralno ogrevanje. m . f u. m i m s sKota) NAS PROIZVODNI PROGRAM OBSEGA IZDELAVO: OGREVANJE NA DRVA OZIROMA NA PELETE PREDSTAVLJA GLEDE NA TRENUTNE CENE ENERGENTOV ENO IZMED EKONOMSKO NAJUGODNEŠ1H MOŽNOSTI OGREVANJA. INVESTL CLIA V PEČ NA DRVA OZIROMA NA PELETE SE POVRNE V DVEH OZIROMA NAJVEČ TREH LETIH. Zaradi vedno večjega povpraševanja po ogrevanju na drva ali pe-lete vam predstavljamo naslednja izdelka: KOTLL NA DRVA ALI PELETL KOB: - vrsta goriva: drva ali pelete (na kotel je možno namestiti gorilnik na pelete) - vrsta izvedbe: brez ali z vgrajenim bojlerjem - veliko kurišče - 5-letna garancija ZA LOG OVNI k - AKUMULATOR 1OPLE VODE: kotlov na drva ali pelete (možnost namestitve peletnega gorilca) zalogovnikov - akumulatorjev tople vode bojlerjev za ogrevanje sanitarne vode cistern za kurilno olje (eno in dvoplaščnih) hidroforjev razteznih posod vgradnih jaškov Pri ogrevanju z drvmi oziroma s peleti je smiselno v sistem vgraditi tudi zalogovnik tople vode. Prednosti so naslednje: - boljši izkoristek kotla oz. drugega vira ogrevanja - optimalen potek izgorevanja - ugodnejše emisije - večje ugodje pri ogrevanju Naše izdelke izdelujejo kvalificirani delavci z ustreznimi certifikati. Kakovost jamčimo z garancijo na izdelke. Poleg kakovosti in tradicije pa odlikuje naše izdelke tudi ugodna cena. Preverite ponudbo naših izdelkov na naši spletni strani: www.kob-kozeIj.si Za več informacij smo vam na voljo na naši elektronski pošti: info@kob-kozelj,si, oziroma na telefonskih številkah: 03/749 25 90 ali 041/630 764. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne e noter Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 0Ji-363-506 in 031-301-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com a! i www.naJdiilovcniko.ii/com pany/fintpigii.jsjjJcoinpi nyld= 54 D/l RILO pn ,i^"p"nnd20 SlikoplcsItArstvo Peter Ocvirk I wwH.fUhoplaluntvD-iKvirk.uitn j-f~ I S LI KO PLESKARSKA DELA 31 PO ŽELJAH STRANK GSM: DEKORATIV* VALPALNT 041346 328 Mojster* dolgoletno ^ 1 Tukaj smo za Vas, da skupaj reiitve,, ne le peilen», temveč tudi uspešno izpopolnimo. , CKTA} KIAMOTOR^vTn)hišaško^an« Mariborska 115, Celje, 03/426 08 64,031 609416 VELIKA IZBIRA ZIM5KIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene - možnost nakupa do 1 i obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo - raztegljiv ključ za kolesa z nastavkom 17 tn 19 mm / Pre montaža In centriranje - 30 % +11 i m r tekočine » vetro bra nska stekla 15m* PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročilu nad 60m-. UOOUl PBlZNfthll* PWJZUiUALCCV - ms tz w PHOsran za sumim optike DELOVNI CAS: delavniki od B.00-1 fl.üH. sobota od R-.C0-12.Dd 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK KRALJESTVO DOBREGA OKUSA DOBREGA NI NIKOLI PREVEČ Za vstop v novo leto imamo vedno veliko priprav tudi v kuhinji. Kaj pripraviti in kako, da bodo gostje zadovoljni in pošteno povedano -dabo naš trud opažen, da se bo videlo tudi na mizi, da ni navaden dan. O tem smo v kuharski oddaji na Radiu Celje govorili s Simono Pompe, učiteljico praktičnega pouka v šoli za storitvene dejavnosti v Velenju. Svetovala je, naj se praznik vedno loči tudi po tem, daje na mizi takrat lepši jedilni servis, uporabimo kvalitetne in ustrezne kozarce za različno pijačo, ki jo postrežemo, in ne pozabimo na tematsko ustrezne pogrinjke in okrasitev mize. Za sladici je Simona Pompe predlagala torti, kiju lahko pripravimo že prej, saj s tem, ko malo »od-stojita«, pridobita okus in aromo. A čeprav so prazniki že mimo, lahko predlagam sladici pripravimo tudi na navaden dan in ga spremenimo v posebnega. Naj diši po začimbah in peki! RESTAVRACIJA ETRk ETRA ä.a.o.. sulunula*, aoaa csijt Delowiljäs: PON-PET: cd 5:30 do 22:30 od 8:00 do 23:00 Od B:Q0 dD 22:00 T: 03 /&28 02 31 Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carle Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče [e^rnaif: restavracijahetra.si Priprava: Penasto umešamo zmehčano maslo in sladkor. Med mešanjem dodajamo drugega za drugim rumenjake. Na vrh presejemo moko s pecilnim praškom in premešamo. Dodamo mlete mandlje, rum in dišave. Premešamo. Iz beljakov in soli stepemo trd sneg, ga dodamo testu in rahlo premešamo. Nazadnje primešamo rozine, citronat, oranžat ter kandirane češnje. Namastimo tortni model in ga na tanko potresemo z drobtinami. V model damo testo in ga poravnamo. Torto pečemo v ogreti pečici pri 180 stopinjah Celzija eno uro. Pustimo, da se nekoliko ohladi v modelu, nato jo zvrnemo na rešetkast podstavek in pustimo, da se povsem ohladi. Pustimo jo počivati do naslednjega dne. Takrat jo enkrat prerežemo. Obe plošči namažemo z ogreto marelič-no marmelado in ponovno sestavimo. Za obliv iz beljakov stepemo trd sneg. Dodamo sladkor v prahu in limonin sok ter mešamo toliko časa, da dobimo gosto zmes. S to zmesjo premažemo torto z vseh strani, dve do tri žlice obliva pa prihranimo za okrasitev. Pustimo, da se obliv strdi in posuši. Prihranjeni obliv damo v vrečko. Vrečki odrežemo konico vogala in nabrizgamo na torto bele okraske. Priprava: Izbrano suho sadje, kandirano lupino in kandirano sadje na grobo sesekljamo. V kožici zmešamo sesekljano sadje, maslo, sladkor, mešanico začimb, 1,5 žličke sode bikarbone in vinjak. Vse skupaj pri zmerni temperaturi počasi kuhamo 20 minut in občasno premešamo z leseno kuhalnico. Mešanico ohladimo. V skledi penasto stepemo jajci. Dodamo mleko ter ponovno penasto stepemo. V večjo skledo presejemo moko s preostalo sodo bikarbono in dodamo sesekljane oreščke. Mešanici moke in oreščkov dodamo ohlajeno sadno mešanico in penasto jajčno zmes ter vse skupaj dobro premešamo. Testo zvrnemo v pekač, ki naj bo poln do 3/4. Kolač pečemo uro in pol do uro in 45 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pečen kolač vzamemo iz pečice, ga pokrijemo in pustimo, da se nekaj minut hladi na rešetki. Nato ga damo iz pekača in odstranimo papir za peko. Kolač nato bogato nakapljamo z vinjakom. Ko je popolnoma ohlajen, ga obrnemo in po želji okrasimo. Lahko ga na primer na tanko premažemo s segreto marelično marmelado in obložimo s celimi olupljenimi mandeljni in kandira-nimi češnjami. KOSTANJEVA REZINA GRATIS! OB NAROČILU DVEH LOVSKIH GOLAŽEV ^ostiščeinprenoč/^ M" Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PtZZE, KOSILA, ALA CARD CETEMMG! Sprejemamo naročita a vetje aitljučene <*uf b* Bohorč Marjan s.p., Dufcna Kvedra 44, 3530 Šentjur pri Celju Tcl,: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++336 (0)41 666 726 33< ocrfbgiflj/ m elovanju z občino in Turistično skupnosfjom£ftaKölan - Otok Pag, ) avtokampom Simuni, Konobo Antonio, Vinsko kletjo Boškinac in Gasho bendom 3DNEVI PAŠKE-K-BftlNIE G OST LS C od 2013 Kuharski gost: Restavracija ANTONIO, Novalja Restavracija Mali raj, Camping Si Vina: Vinska klet Boškinac Glasba: Gasho bend Za rezervacije lahko" pokličete: 05 997 00 87 ali 051 438 038 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV/MALI OGLASI 25 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.UREDNIŠTVO PREJELI SMO Krzno? Ne, hvala! Večje živali ubijajo z elektriko; lisico zagrabijo s kleščami, ji v usta vtaknejo železo, v anus pa elektrodo in spustijo skoznjo 250 voltov. Navadno zapre oči in napne telo. Zasliši se škripanje in iz gobčka velikokrat popadajo zobje. Včasih analna sonda pade ven in potem se lisica zvija v krčih, se trese in pošastno tuli. Tako pripoveduje očividec mučenja živali. In ker Vurs ni predlagal ukinitev farm za krzno, se dogodki ponavljajo. Kar po štiri lisice se stiskajo na 90x30x40 cm majhni kletki iz žice. Živali čepijo noč in dan na lastnih iztrebkih. Kletke so izpostavljene polarnemu mrazu, vetru ali sončni pripeki. Tla iz kovinske mreže jim do krvi razmesarijo tačke. Pitna voda je umazana, hrana pomanjkljiva. Usmrtitveni načini so strašni; večina živali umre zaradi električnega toka, zadušitve s plinom, zlomljenega tilnika ali strupene injekcije. Da se krzno ne poškoduje, živali stlačijo v kovinski sod, kamor spustijo plin. Pogosto živalim potegnejo kožo s telesa, ko so še žive. Samice pa so še zlasti odporne proti električnemu toku. Žival, ujeta v past, si dostikrat odgrizne nogo in zbeži. V gozdu umre zaradi sepse ali pa postane plen roparic. Nenazadnje so žrtve tudi domače mačke, saj za plašč krznar uporabi kožo 32 mačk. Za »perzijaner« plašč ubijejo zgolj nerojene karakul ovce; najmanj 36 brejih ovac za en plašč bičajo toliko časa, da povržejo nedonošene mladičke z mehko kožo. Nenazadnje krzno vsebuje strupeno snov pentaklorfenol, ki je povzročitelj raka. Usnje- na oblačila dražijo kožo in motijo krvni obtok, človek v krznu je živčen, napadalen in grob. In zaradi tega vprašujem slovenski Vurs, zakaj še vedno dovoljuje farme za krzno. LEA EVA MÜLLER, Ljubljana ZAHVALA Požrtvovalni poverjeniki Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje združuje člane - invalide na podlagi odločb o invalidnosti. Glavna nit društva so poverjeniki, ki invalide obveščajo, po potrebi tudi obiskujejo in v pisarni društva poročajo. Za opravljeno humano delo se jim iskreno zahvaljujemo. Dolga leta je bila poverjenica za področje Hudinje tudi gospa Elica Korošec. Mnogokateri invalid se je razveselil njenega obiska in pomoči. Čuta za pomoč in stisko ljudi nima vsak. Gospa Elica ga ima toliko, da ga je leta in leta delila s tistimi, ki so jo potrebovali. Za vso dolgoletno požrtvovalno delo se ji v imenu hvaležnih članov toplo zahvaljujem in želim obilo zdravja in sreče. DRAGICA MIRNIK AMON, predsednica MDDI Pisma pismonoši Bralec vprašuje, zakaj ni več v spodnjih Štorah poštnega nabiralnika za oddajo poštnih pošiljk, ki so ga tam včasih imeli. Najbližji je na Lipi, kar je po bralče-vem opažanju za starejše občane predaleč. Megi Jarc iz Službe kor-porativnega komuniciranja v Pošti Slovenije odgovarja: »Poštne nabiralnike nameščamo v krajih z več kot 400 prebivalci. Nameščamo jih tam, kjer se pričakuje, da bo v povprečju vanje vloženih vsaj 10 pošiljk na dan. S strukturnimi spremembami trga poštnih storitev je v veliko poštnih nabiralnikov oddanih premalo poštnih pošiljk. Skladno z 9. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve lahko poštni nabiralnik odstranimo, če se na podlagi dveh 14-dnevnih neprekinjenih štetij v razmiku najmanj treh mesecev ugotovi, da je v njem v povprečju manj kot deset pošiljk na dan. V januarju 2012 in v maju 2012 smo izvedli 14-dnevni neprekinjeni štetji. Ugotovili smo, da je bilo v poštni nabiralnik, ki je bil nameščen na naslovu Ulica 14. divizije 32, Štore, oddano v povprečju manj kot deset pošiljk na dan, zato smo se odločili, da ga odstranimo. Poštni nabiralnik smo odstranili v oktobru 2012. Uporabniki lahko pošiljke oddajo neposredno pismonoši, v ostale poštne nabiralnike ali direktno na pošti.« Brez regresa Bralka s Polzele, ki odhaja v invalidski pokoj, v tovarni, kjer je zaposlena, ni prejela regresa. Zanima jo, kaj lahko stori. Mag. Andreja Poje, samostojna svetovalka za ekonomsko področje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani, odgovarja: »Gospa lahko toži delodajalca za izplačilo regresa v zastaralnem roku petih let. V primeru, če je članica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se lahko za zagotovitev pravnega varstva obrne na našo območno organizacijo, drugače na odvetnika. Pravico do regresa za letni dopust zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih.« Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. POSEST VOZILA PRODAM TERENSKO vozilo Nissan patrol 2,8 td, letnik 1991, registrirano vse leto, prodam. Telefon 031 596-722. 28 PEUGEOT partner 1,4, letnik 2003, prevoženih 98.000 km, odlično ohranjen, rdeče barve, novejši model s stekli, ga-ražiran, registriran do avgusta 2013, prodam. Telefon 070 263-987. 53 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja PRODAM PRODAM STROJI CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po ceni 3,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n MIKSER, večnamenski, moč 4 Kw, star 2 leti, litoželezne konstrukcije, prodam. Telefon 041 663-686. 4929 POVEZOVALNIK drv in set za povezovanje (trakovi, sponke ...), ugodno prodam. Telefon 040 431-072. 25 MOTORNO žago Jonsereds 490 prodam za 100 EUR. Telefon 041 228-537.37 ŠIVALNI stroj Singer, star približno 100 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5716-470. 66 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojni» § PE CELJE, UL XIV. dhrizije 14, ft 03/4257000 Sž BODREŽ. Vikend (delno grajeni, delno zidani objekt) proizvajalca Glin Nazarje, skupaj pokritih površin 35,86 m2, s priključkom za vodo, v neposredni bližini parcele elektrika, prodam skupaj s kmetijskim zemljiščem - gozdom 1.129 m2, za 23.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 126.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n KUPIM ODKUP 02/2341000 Stanata Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovenska 27,1000 Ljubljana CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VODULE. Stavbno zemljišče na parceli 582/2 k. o. Vodule, travnik v izmeri 972 m2, v bližini Vodul, približno 4 km od avtocestnega priključka Dramlje, v neposredni bližini parcele so priključki (elektrika, voda), do parcele vodi asfaltirana pot, prodava za 34.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. OPUŠČENO kmetijo ali hiško, do 30 km izven Celja, kupim ali najamem. Telefon 041 846-570. 4919 ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P ODDAM GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196. 24 NAJAMEM zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŽALEC, Levec. Prodava stanovanjsko hišo 194,60 m2 neto tlorisne površine, pritličje + etaža, skupno 1.385 m2 zemljišča, dve pokriti terasi, nadstrešek za dva avtomobila, redno vzdrževano, vgradno pohištvo po meri, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 330.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n STANOVANJE PRODAM mu rnmrn I1HI1 ! astroioginja BI0TMPQE 0906430 n cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterji - Št. 3 - 11. januar 2013 - ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n KUPIM ENOSOBNO stanovanje v Celju (nova okna, podi, kopalnica, izolirano, klima, dve dvigali, zk urejeno, bremen prosto) prodam. Možna menjava za vikend v okolici Celja. Telefon 041 917-668. 4930 ENOSOBNO stanovanje v centru Celja prodam. Telefon 031 341-463. 90 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n STANOVANJE, enoinpolsobno, do največ 55 m2, v Celju, brez posrednika, lahko je opremljeno ali v slabšem stanju, tudi hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 041 866-822. 11 ODDAM Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE - VODOVOD - PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Mariborski cesti v Celju, blizu City centra in centra mesta, oddam. Telefon 041 611-587. 78 GARAŽA PRODAM GARAŽO v Trubarjevi ulici v Celju (pri AMZS) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 816-837. 68 PRODAM V CELJU oddam v najem enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 51 V CELJU v mestnem parku oddam za eno leto opremljeno stanovanje. Vseljivo 28. 1. 2013. Telefon 070 491-883. 61 TRISOBNO stanovanje, 2. nadstropje/12, v bližini City centra, 57 m2, leto 1961, vzdrževano, opremljeno, novejši aparati, oprema starejša, možnost garaže, klet, centralno ogrevanje, internet, možnost TV in stacionarnega telefona, oddamo. Najemnina 300 EUR + tekoči stroški (približno 200 EUR), ob podpisu pogodbe plačilo varščine v višini ene najemnine. Telefon 031 402-859. 58 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje v centru Celja oddam v najem ali prodam. Telefon 041 983-114. 63 SPALNICO, v barvi bukve, zelo lepo ohranjeno in francosko posteljo, velikost 160 * 200, zelo ugodno prodam. Telefon 070 338-892. 88 ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, na 7 predalov, 240 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 718-306. 92 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, možna rezervacija kolin, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. p PONI kobilico, z žrebičkom, starim 8 mesecev, prodam, tudi posamezno. Telefon 041 264-132. L 309 PRAŠIČA, 100 kg in ovco, zelo težko, prodam. Telefon 041 574-575. 32 mM 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK /'UGODIMO /jeklena strešna KRITINAl I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 www.lindap.si^ ZAJCE, večje pasme, prodam. Telefon 031 377-791. 49 DVE telički simentalki, ap kontrole, stari 8 tednov, prodam. Telefon 041 299-604. 42 KRAVE za zakol prodam. Telefon 041 759681. Š 4 TELICO, težko 190 kg, prodam. Telefon (03) 5778-182, 041 663-137. 84 KRAVO za zakol, težko od 750 do 800 kg, prodam. Cena po dogovoru. Kupim telico, od 200 do 250 kg, lahko za nadaljnjo rejo. Telefon (03) 5794-287, 051 384-807. Š 6 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo ali menjamo za bikca, 300 kg. Telefon (03) 5739-332. 59 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 5717-512, kličite po 19 uri. 52 TELICO, sivo rjavo, brejo v devetem mesecu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 203-914. 77 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041 763-761. 91 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača reja, prodam. Več informacij po telefonu 041 531-653.95 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 PRODAM DOMAČE žganje, cena 6 EUR/liter, prodam. Telefon 031 539-941. 4916 FIŽOL sivček, cena 5 EUR za 1 kg, prodam. Informacije po telefonu (03) 5717-512, kličite po 19 uri. 52 KORUZO, pšenico in silažne bale, Celje, prodam. Telefon 041 763-478. 71 MEŠANO belo in rdeče vino prodam. Telefon (03) 5821-415. 85 OSTALO PRODAM BUKOVA drva in novo zračno puško 5,5, 65 EUR, prodam. Telefon 041 871-144. 4924 ŠTEDILNIK na drva, zimske gume 225/5017 col, 195/60-15 col, trajno gorečo peč, pralni stroj, peč za centralno, prodam. Telefon 051 344-245. 4935 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, botre in tete ANGELE KOLAR s Pilštanja (22. 3. 1921 - 1. 1. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše in da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom za vso pomoč in cvetličarni Majda iz Šentjurja. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu ter negovalnemu osebju Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Hvala vsem, ki ste jo vrsto let obiskovali v domu in ji delali družbo, tudi sostanovalkam. Hvala gospodu župniku Jožetu Hriberniku za svečan obred, cerkvenim pevcem za lepo odpeto mašo ter Pilštanjskim gospodarjem za ganljivo petje pri vežici in grobu. Hvala govorniku g. županu Dušanu Andreju Kocmanu za poslovilni govor, Ko zveze borcev Lesično in pogrebni službi Guzej. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni HUMUS zemljo, možno večja količina, za urejanje zelenic, vrtov, prodam. Telefon 040 754-016. 50 DVE starinski žepni uri prodam. Telefon 031 777-410. 60 Razveselite svoje najdražje ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje! Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo. Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri. Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke. ODDAM DRUŽINSKI grob blizu vežice v Celju oddam. Telefon 070 848-065. 39 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Dolgo življenje bilo ti je dano, marsikdaj tudi z žalostjo pretkano, pa vendar so žarki sreče in veselja dajali ti upanje in voljo do življenja, v srcih naših za vedno boš ostala. ZAHVALA ob smrti naše drage ANGELE KOCMAN iz Šentruperta (11. 3. 1927 - 18. 12. 2012) Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, iz vsega srca bi se želela zahvaliti vsem vam, ki ste mi stali ob strani in čutili z njo in menoj. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo. Zahvaljujem se vsem, ki ste si vzeli čas in jo obiskovali v Špesovem domu v Vojniku. Iskrena hvala zaposlenim za skrbno nego ter potrpežljivo razumevanje ob mojih neštetih vprašanjih. Zahvala gre tudi družini Horjak iz Šentruperta, ki mi je nesebično pomagala, pevcem, govorniku, župniku in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Snaha Milena BUKOVO hlodovino, 65 EUR/m3, z dostavo in bukova drva, klaftra, z dostavo 240 EUR, prodam. Telefon 041 233-973. 71 ELEKTRO motor, trifazni, štiri kose, 1.480 obratov, nov in 13 silažnih bal, prodam ali menjam za koruzo. Telefon 041 547-769. Š 8 SENO v balah, deske češnje, suhe, in pripravljena drva za centralno prodam. Možna dostava, okolica Žalca. Telefon 041 910-032. 80 KOMPLETNO novo wc školjko s kotličkom, umivalnik s podstavkom, novejši, nova sobna vrata z okvirjem, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 545-3193, 041 255-280. 81 CISTERNO, 1.000 l, na paleti, koruzo v zrnju in slamo v kockah prodam. Telefon 041 663-137. 84 DVE telici simentalki, pašni, po izbiri, eno simentalko staro 6 tednov in seno prodam. Telefon 031 840-282. 89 ZMENKI RA ZNO MLAD, veren oče, podjetnik želi ob sebi prijazno dekle. Telefon 041 229-649. 17 MLADOSTNA, 35-letna vitka Celjanka želi prijatelja do 55 let. Telefon 041 248647; agencija Alan. 62 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold 41-letni fant želi spoznati dekle za resno vezo. Če te takšen način spoznavanja ne moti, mi piši po telefonu 031 504807. 67 ZAPOSLITEV IŠČEM kakršno koli delo. Imam izkušnje z vožnjo kombija, mizarskimi in hišniško vzdrževalnimi deli. Telefon 041 860066. 4953 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n NARAVNO zdravljenje stresa, bolečin, glavobola, raznih tumorjev. Z ustrezno metodo vam pomagajo strokovnjaki. Kotiček zdravja, Ljubljanska cesta 64, Celje; www.drustvo-feniks.si; naročila 051 413-354. n IŠČEM sadjarja, ki zna obrezati tudi kivi. Telefon 041 915-591. 38 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 70 IŠČEM starejšo gospo z vozniškim izpitom. Imam avto, izpita pa ne, da bi mi krajšala dolge zimske dneve. Telefon 031 786-173. 83 flferrr ■M M n i :] o u 'J Ü Ml ,'L 5 r IM vedeževanje, astrologija, feng shui .Vj t r C log ulja 1 Ö/LCO VMULJIJJ , ' .'.r,;; i ii; JASNA Niarul i iq jnikt1 k,|i[r astrolog m vt'di'Zt'v.slk j DANIEL EMA aH rolo rji ji! fercg shu< IflfCII ciganske knrte k. 'vf-dgrvvalkit t£A ang-L'iskt Karte ciganske kar H?" viidcrcfivalka ANA ciganske karte vedeievalka KARINA r & V ULA ciganke kar« I A ciganski- kaiu* vt linSki kljufi Pokličite nas ceneje! www.radiocelje.com 98 NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta zdaj pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA VRANA iz Celja (16. 1. 1932 - 27. 12. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena so-žalja ter darovano sveče, cvetje, denar in svete maše. Posebno zahvalo dolgujemo gospe Marini za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Veking in gospodu župniku iz cerkve svetega Duha. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Niti roke v slovo nam nisi dala, a za vedno v naših srcih boš ostala. V SPOMIN MARIJI OJSTERŠEK iz Škarnic 7 a, Dobje 11. januarja minevajo štiri leta, kar smo te zaradi bolezni za vedno izgubili, a v naših srcih še živiš, ne bomo te pozabili. Hvala vsem, ki obiskujete njen tihi dom Vsi njeni Celje Poročila sta se: Lucija KO-TAR iz Šmarja pri Jelšah in Herman NOVAK iz Avstrije. Velenje Poročili so se: Aldijana ALIČ iz Velenja in Sabahudin SALIBAŠIČ iz BIH, Mateja PUŠNIK iz Velenja in Janez POTOČNIK iz Mislinje, Jana NOVAK in Rajko JERENC, oba iz Velenja, Sandra STA-JIČ in Zlatan GROŠIČ, oba iz Velenja. wvm.iKivitednfluiom Celje Umrli so: Leopold STRITAR iz Marija Gradca, 87 let, Frančiška ČULK iz Tabora, 88 let, Angela PERC iz Lažiš, 90 let, Zofija SLAPNIK iz Celja, 85 let, Franc VRAN iz Celja, 80 let, Matjaž LOJEN iz Dola pod Gojko, 29 let, Alojzija ZLATOLAS iz Dobrove, 87 let, Bogdan UDOVČ iz Celja, 61 let, Marija Magdalena BUH iz Celja, 72 let, Zvonko ARHANIČ iz Celja, 57 let, Marija POTOČNIK iz Celja, 90 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Elizabeta PE-PERKO iz Topol, 90 let, Franc PREVOLŠEK iz Rogaške Slatine, 77 let, Štefan DUCMAN iz Strmca pri Sv. Florjanu, 84 let, Jožef HALUŽAN iz Šmarja pri Jelšah, 71 let, Janez LESJAK iz Prneka, 57 let, Jakob FRIC iz Tlak, 80 let, Marija SERDINŠEK iz Brega, 86 let, Frančiška KOZAR iz Dola pri Pristavi, 97 let, Antonija MIKLAUŽIČ iz Rogaške Slatine, 93 let, Roman CVIRN iz Slak, 45 let, Dragica KRKLEC iz Rogatca, 79 let, Justin RA-TAJC iz Grobelnega, 98 let, Justina HRIBERNIK iz Pre-log pri Šmarju, 97 let, Angela KOLAR iz Pilštanja, 92 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Dušan VREČKO iz Lokarij, 33 let, Zdravko PINTAR iz Šentjurja, 61 let, Frančiška LONČAR iz Šentjurja, 88 let, Ivan OPREŠNIK iz Voduc, 69 let, Marija ZI-DANŠEK iz Hotunj, 71 let, Ana GUBENŠEK iz Žegra, 86 let. Žalec Umrla sta: Martina LEŠNIK iz Ločice ob Savinji, 41 let, Safet HOPIČ iz Žalca, 59 let Mozirje Umrla je: Neža SOLAR z Ljubnega ob Savinji, 92 let ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil dragi mož, svak, brat in stric RAJKO MEBO iz Celja, Pod kostanji 24 (9. 7. 1954 - 20. 12. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala patronažni službi Celje in prostovoljkam Hospica za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni. Posebna hvala vsem prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prezgodnji grob. Hvala duhovniku, pogrebni službi Veking ter gospe Mojci in prijateljem za ganljive besede slovesa. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Marjana, sestra, brat in svakinja z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, ome, prababice, sestre in tete MARIJE KERŠ po domače Dražna Marica iz Razgorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče, svete maše in izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala govorniku gospodu Ofentavšku, gospodu župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebni službi Primožič iz Vojnika. Vsi njeni Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni. V SPOMIN Januarja mineva deset let, kar nas je zapustil ljubi mož, ata in dedi ANTON ZUPANC iz Primoža pri Šentjurju Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Tvoji najdražji Velenje Umrli so: Safet GARAGIČ iz BIH, 54 let, Neža LESKOV-ŠEK iz Slivnice pri Celju, 84 let, Ida UDOVČ iz Štor, 82 let, Marija ARČAN iz Ložnice pri Celju, 89 let, Jože KAVŠAK iz Šoštanja, 82 let, Marija ŠAR-DI iz Velenja, 78 let, Franc FORŠTNER iz Dobrovelj, 80let, Frančiška KUKOVIČ iz Šentjurja, 89 let, Valentin PREK iz Škofje Loke, 64 let, Kristina BOROVŠEK iz Šoštanja, 91 let, Viljem VO- DEB iz Šmarja pri Jelšah, 75 let, Marija Magdalena ŠUK iz Velenja, 74 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMu| D; Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit. V SPOMIN V teh dneh bo minilo dve leti žalosti in bolečine, kar naju je mnogo prezgodaj zapustil nadvse ljubljeni sin in brat RADO CIGELSEK z Zgornje Hudinje 64 v Celju (31. 12. 1970 - 13. 1. 2011) V meglicah časa živijo sence lepega ... V najinih so nepozabni časi tvoje ljubezni in spoštovanja, dragi sin in brat, kar nama daje moč, da še živiva s ponosom, ker sva te imeli. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Z ljubeznijo: mama Marica in sestra Andreja Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, strica, znanca ter dobrega prijatelja in soseda IGNACA VRHOVNIKA-NACEKA iz Ipavčeve ulice 16, Šentjur (26. 7. 1925 - 28. 12. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala gospe Jožici za molitev. Zahvaljujemo se dr. Iliču za hitro pomoč. Posebna zahvala bolnišnici Celje, oddelku za angiologijo, dr. Kristianu Sedmaku. Posebna hvala gospodu duhovniku Čonču za govor in lepo opravljen cerkveni obred. Posebej hvala govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Skratka hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo Med naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANICE POTOČNIK z Lopate 31 v Celju (18. 7. 1936 - 14. 12. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Mateju Pirnatu, pogrebni službi in pevcem. Posebna zahvala Anici Drev za ganljiv poslovilni govor in kolektivu Doma Nine Pokorn. Prisrčna hvala tudi dializnemu oddelku bolnišnice Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Anica, vnuk Aleš in pravnukinja Petra s Tomažem 75 64 46 28 RADIO, KI GA RERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOROTA, 12. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 13. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marija Plemenitaš, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 14. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Marija Plemenitaš, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 16. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 17. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 18. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox) Pomahali smo jima v slovo ... Branetovo in Vikijevo slovo od službenega stresa Z novim letom sta sodelavca Brane Stamejčič in Viki Klenovšek obrnila nov list v življenju - poslovila sta se od stresov službe in zajadrala v novo, tretje življenjsko obdobje, ko se bosta, kot pravita, znova začela učiti življenja, ko bosta več doma, morda bosta vezla prtičke, morda kuhala, pospravljala, kaj »šraufala«, na tretji univerzi poslušala potopisna predavanja ... Še preden pa jima, kot večini upokojencem, zmanjka časa, sta se v torek tudi uradno poslovila od sodelavk in sodelavcev, ki smo jima nazdravili ob koncu bogate in uspešne kariere. Kot je poudaril direktor Srečko Šrot, smo na Novem tedniku in Radiu Celje izgubili dva delovna človeka, ki sta vestno in zavzeto opravljala svoje delo do zadnjega dne. Zahvalil se jima je za doprinos k podjetju in jima zaželel, da bi dolgo uživala v zasluženem pokoju. Brane Stamejčič, ki se je na vlogo upokojenca že nekoliko privadil, saj je bil zadnja dva meseca na dopustu, je svojim sodelavcem ob slovesu položil na srce: »Pri svojem delu vedno mislite na bralce PO SLOVENSKO S KATRCO 1. VERA IN ORIGINALI -LEPO JE BIT CELJAN 2. UNIKAT - NA SLIVNIŠKO JEZERO 3. POGUM - RUM ZA POGUM 2 NOVA PREDLOGA: NAVEZA, GADI, VIKEND -SLOVENSKI NARODNJAK VESELI BEGUNJČANI - PO TEBI HREPENIM 20 VROČIH RADIA CELJE 2012 TUJA LESTVICA (5) Skupaj sta Viki (levo) in Brane začela hoditi v šolo in skupaj sta dočakala upokojitev. in poslušalce. Naj vas vodi resnicoljubnost, delajte s srcem in v ljudeh iščite dobro.« V uredništvu bomo pogrešali Branetove tehtne, pronicljive in zabavne prispevke ter duhovite besedne zveze Vikija Klenovška, ki so pustile neizbrisen pečat. Sicer je Brane v torek praznoval tudi rojstni dan. In koooooooooončnoooo dočakal čevapčiče. Brane je namreč zadnjih deset let vedno, ko je kdo od sodelavcev ob rojstnem dnevu prinesel kakšen prigrizek, spraševal: »Kdaj bodo pa čevapčiči?« Tokrat smo se jih vsi najedli do sitega. BA Foto: SHERPA www.radiocelje.com Branetu in Vikiju je direktor Srečko Šrot izročil spominski darili. - Št. 3 - 11. januar 2013 - 1. DNA - LITTLE MIX 2. ROCK AND ROLL LOVE AFFAIR - PRINCE (3) 3. I JUST WANT A LOVER - WILL YOUNG (3) 4. RADIOACTIVE - RITA ORA (2) 5. TROUBLEMAKER - OLLY MURS FEAT. FLO RIDA (7) 6. I WON'T PLAY - GOSSIP (4) 7. LOVE IS EASY - MCFLY (5) 8. SCREAM & SHOUT - WILL.I.AM FEAT. BRITNEY SPEARS (1) 9. GIVE ME LOVE - ED SHEERAN (2) 10. LET US MOVE ON - DIDO FEAT. KENDRICK LAMAR (1) DOMAČA LESTVICA 1. OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT (2) 2. SAJ SVA SKUPAJ - NINA PUŠLAR (4) 3. LE BODI TU - MARTINA ŠRAJ (4) 4. S TEBOJ LETET - CORVUS (5) 5. NISEM KRIV II - GAL GJURIN (1) 6. PRAVLJICA MALINA - DARE ACOUSTIC (3) 7. MALO FANTAZIJE - DEMETRA MALALAN (1) 8. HEY HEY - LOMBARDO (7) 9. CEKINI PADAJO Z NEBA -RECYCLEMAN (2) 10. LUČI - ANDREJ IKICA (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TRUST ME -A1 LOVEBIRD - LEONA LEWIS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: KRILA - NEISHA KORAČNICA - MELANHOLIKI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. NOVI TEDNIK VODNIK 29 KINO Spored od 11. 1. - 14. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ana Karenina - zgodovinska drama petek: 15.50, 17.45, 18.30, 20.20, 22.55 sobota: 13.10, 15.50, 17.45, 18.30, 20.20, 22.55 nedelja:13.10, 15.50, 17.45, 18.30, 20.20 ponedeljek.15.50, 17.45, 18.30, 20.20 Brez nadzora staršev - komedija petek: 16.00, 18.15, 20.30, 22.40 sobota: 13.40, 16.00, 18.15, 20.30, 22.40 nedelja: 13.40, 16.00, 18.15, 20.30 ponedeljek: 16.00, 18.15, 20.30 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura petek, ponedeljek: 17.50 sobota, nedelja: 12.10, 17.50 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura, 3D petek, sobota: 19.40, 23.00 nedelja, ponedeljek: 19.40 Jack Reacher - drama, triler petek, sobota: 18.25, 21.00, 23.35 nedelja, ponedeljek: 18.25, 21.00 Nateg in pol - komedija, triler petek, sobota: 20.05, 22.10 nedelja, ponedeljek: 20.05 Nemogoče - triler petek: 15.25, 21.05, 23.25 sobota. 12.50, 15.25, 21.05, 23.25 nedelja: 12.50, 15.25, 21.05 ponedeljek. 15.25, 21.05 Pijevo življenje - avantura, drama petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 15.20 Pijevo življenje - avantura, drama, 3D petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.00 Prelomnica - drama, triler petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 15.35, 17.50 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija petek, ponedeljek: 15.45, 16.25 sobota, nedelja: 11.20,13.30, 14.20, 15.45, 16.25 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D petek, ponedeljek: 15.30, 17.40 sobota, nedelja: 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.40 Sedem psihopatov in shih-tzu - komedija, triler petek, sobota: 21.10, 23.30 nedelja, ponedeljek: 21.10 To so 40 - komedija petek, sobota: 20.40, 23.20 nedelja, ponedeljek: 20.40 PONEDELJEK 20.00 Lurd - ironična drama IIICTrO|M»l PETEK in NEDELJA 18.00 Mlada noč - drama 20.00 Histerija - komična drama SOBOTA 18.00 Histerija - komična drama 20.00 Mlada noč - drama PETEK 18.00 Poročni video - komedija 19.00 Vse tiste lepe stvari - drama 20.00 Jaz sem Janez Janša - dokumentarec SOBOTA 19.00 Božičkov vajenec - družinski animirani film, sinh. 20.15 Poročni video - komedija 20.30 Jaz sem Janez Janša - dokumentarec NEDELJA 16.00 Božičkov vajenec - družinski animirani film, sinh. 18.30 Jaz sem Janez Janša - dokumentarec 19.00 Vse tiste lepe stvari - drama 20.00 Poročni video - komedija PRIREDITVE PETEK, 11. 1. 20.00 Celjski dom Manouche koncert; predskupina Celjski dixieland 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Zvezdana Novakovič & Kvartet Bosa abonma A la carte in izven 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer - Rezident Mrak NEDELJA, 13. 1. 16.00 Večnamenska dvorana Frankolovo Cvetje hvaležno odklanjamo komedija v izvedbi KUD Šmartno v Rožni dolini 20.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Swedenborg Raum (Nemčija) nedeljski koncertni cikel PONEDELJEK, 14. 1. 10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ bralni krožek vodi Sonja Bercko 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Zreče Čisto majhna račka ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Turčija v očeh motorista potopisno predavanje Slavka Marina v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zakaj ljudje zbolevamo predava Tatjana Frumen 18.00 Knjižnica Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje 18.00 Železarski muzej Teharje XIII. celjska fotografska razstava odprtje s podelitvijo nagrad in diplom 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Akademski pevski zbor Celje božični koncert 20.00 Večnamenska dvorana Hotela Planja na Rogli Božično-novoletni koncert ponovitev koncerta 20.13 Kulturni dom Žalec Bit je vse eno obredna predstava (zdravilni obred v obliki odrskega dogajanja) 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer - ŠŠK tombola Zlati rožni križ pogovor o človeku kot o bitju večnosti 9. mednarodni klavirski seminar koncert udeležencev 19.00 Narodni dom Celje O notranjem miru video prireditev 19.19 Knjižnica Velenje Materiali spreminjajo svet javno predavanje Rotary kluba Velenje; predava dr. Asja Veber RAZSTAVE SOBOTA, 12. 1. 10.00 Kinodvorana Kozje Čudežno pletivo gledališko-lutkovna predstava za otroke v izvedbi društva Za boljši svet 10.30 Dom kulture Velenje Prava princeska multimedijska predstava za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Nekdanja otroška knjižnica Celje Janko in Metka lutkovna predstava v izvedbi Marionetnega gledališča Jurček 19.30 Osnovna šola Rečica ob Savinji Oktet Žetev koncert Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džaku-šič, pregledna razstava, do 1. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: Čas za igro - It's playtime/Umetiška interpretacija II, Zbirka Otroško življenje, do 31. 1. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva celje, do 1. 2. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del Staneta Petroviča - Čonča, do 19. 1. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 1. Dom sv. Jožef Celje: razstava Njegovo domovanje - zgodba v fotoobjektivu, Hermana Čatra, do 24. 1. Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice: razstava likovnih in fotografskih del ter skulptur, članic Društva upokojencev Slovenske Konjice do 24. 1. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava kiparja Branimirja Hernavsa, do 20. 1. Galerija Velenje: skupinska razstava Likovno in vizualno, umetniške prakse 20. in 21. stoletja, do 27. 1. Otroški oddelek mestne knjižnice Velenje: razstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak, Čarobna doživetja v čarobni vasi, do 31. 1. Razstavišče mestne knjižnice Velenje: razstava Ustvarjeno doma, do 19. 1. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava, Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. tednik DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 RAZVEDRILO NOVI TEDNIK ANEKDOTE Režiser Milan Skrbinšek je pri celjski režiji Marije Stuart med vajo zaradi utrujenosti zaspal. Na odru sta bila igralca Branko Gombač in Janez Škof. Ta je dejal: »Glej, Branko, režiser je zaspal!« Gombač je zgrabil stol in ga treščil na tla. Skrbinšek se je zbudil in zavpil: »Slabo! Še enkrat ta prizor!« Knez na kvadrat Tajnica Mojca Knez: »Če bi se poročila z Mitjo Knezom (naš športni sodelavec, op. p.), bi moral on prevzeti moj priimek. Če ga ne bi hotel, bi pa jaz imela oba.« MODROSTI Bog, če mi že ne dovoliš, da shujšam, prosim te, pomagaj vsaj mojim prijateljem, da se zredijo! Ženske najdejo problem za vsako rešitev! Kdor si domišlja, da je dober človek le zato, ker hodi v cerkev, je podobno, kot če bi stal sredi garaže in si mislil, da je avto. V predbožični številki smo vas spraševali, kateri dom starejših smo obiskali za eno od predprazničnih reportaž. Pravilni odgovor se glasi: celjski dom sv. Jožefa. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor po pošti prejela Marija Vovk, Šentvid 41, Planina pri Sevnici. V prednovoletni številki pa smo vas spraševali, katero tradicionalno akcijo bomo pripravili 2. januarja. Pravilni odgovor se glasi: obisk celjske porodnišnice. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor po pošti prejela Tilčka Mastnak, Cesta na Svetino 5, Štore. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje rubrika, v kateri za vas poiščemo odgovor na različna vprašanja? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 16. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Maščevanje Se pogovarjata dve prijateljici: »Sem slišala, da si se vrnila k možu!« »Ja, nisem mogla več gledati, kako prasec uživa.« Kako smo si različni! Nekje so nedavno odprli trgovino, v kateri so ženske lahko izbrale in kupile - moža. Na vhodu so bila izobešena navodila: »Trgovino lahko obiščete samo enkrat. Trgovina ima 6 nadstropij in karakteristike moških se izboljšujejo, ko se povzpnete v višje nadstropje. Lahko izberete kateregakoli moškega v nadstropju, v katerem se nahajate, ali pa se vzpnete v višje nadstropje. Ne morete se vrniti v nadstropje nižje.« Ko se ženska odloči obiskati trgovino, da bi si poiskala partnerja, na vratih prvega nadstropja piše: »Ti moški imajo delo.« In ženska se odloči povzpeti v naslednje nadstropje. Na vratih drugega nadstropja piše: »Ti moški imajo delo in imajo radi otroke.« In ženska se odloči povzpeti v naslednje nadstropje. Na vratih tretjega nadstropja piše: »Ti moški imajo delo, imajo radi otroke in neverjetno so lepi.« Vau, pomisli ženska, a gre naprej. Na vratih četrtega nadstropja piše: »Ti moški imajo delo, imajo radi otroke, so neverjetno lepi in pomagajo pri hišnih opravilih.« Neverjetno, pomisli ženska, težko se upre, da ne vstopi, vendar jo nekaj vleče dalje in odide v naslednje nadstropje. Na vratih petega nadstropja piše: »Ti moški imajo delo, imajo radi otroke, so neverjetno lepi, pomagajo pri hišnih opravilih in zelo so romantični.« Ženska se odloči vstopiti, ampak v zadnjem trenutku si premisli in odide v šesto nadstropje. Na vratih šestega nadstropja piše: »Ste obiskovalka št. 31.456.012. V tem nadstropju ni moških, to nadstropje obstaja samo kot dokaz, kako je nemogoče zadovoljiti žensko! Hvala vam, da ste obiskali našo trgovino.« Čez cesto od te je še ena 6-nadstropna trgovina. Tu lahko moški izberejo in kupijo svojo ženo! V prvem nadstropju so ženske, ki imajo rade seks. V drugem nadstropju so ženske, ki imajo rade seks in ne tečnarijo preveč. Višja nadstropja še nikoli niso bila obiskana ... Kot običajno Bolnik: »Kje ob nedeljah dajete injekcije?« Sestra: »V >tazadno<, tako kot ostale dneve ...« Ni dobro razumel »Žena mi je sinoči rekla, da jo lahko zvežem in delam, kar hočem.« »In kaj si naredil?« »Zvezal sem jo in šel v gostilno.« 6 8 1 2 8 3 7 4 7 8 5 9 3 9 7 3 8 1 6 5 3 8 9 1 6 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Na sivolasih svet stoji Včasih je veljalo, da na mladih svet stoji, v današnji Evropi je seveda vse drugače. Časi so se spremenili, še posebej po pokojninski reformi, ki je Slovence od novega leta prikovala na delovna mesta. V bistvu smo Slovenci še razmeroma srečen narod ... Po novem bo treba delati do 65. leta, s svetlimi izjemami, ki jim bo prej uspelo nabrati 40 let let delovne dobe. V nekaterih drugih evropskih državah je že nekaj časa zapovedano redno delo do 65. leta, tamkajšnja oblast svoja ljudstva počasi pripravlja že na novo podaljšanje. Tudi tam na starih svet stoji. Pa vseeno po slovenskih poljih in dolinah, ki jih dobro poznam, opažam ali slišim vse mogoče. Naj najprej spomnim na ljubega soseda, ki mu do penzije manjka še nekaj let, ki jih vse težje prenaša. Vidim ga, močno sivolasega gospoda Janeza (z zadnjimi ostanki lasišča), kako se zjutraj odpravi na delo, takrat ko mlajši sosedi in sosede še pridno spijo. Mlada Meta, ki je diplomirala, sivolasemu sosedu vsakodnevno pot v službo zavida in bi rada delala, vendar dela zanjo ni in ni. Težko živi, tudi njeni starši sami nimajo veliko, vendar se ne pritožuje. Drugemu mlajšemu sosedu, Urošu, delo celo ponujajo, vendar se ga brani z vsemi petimi. In zato takrat ko sivolasi Janez s težavo odhaja v službo, mladi Uroš še pridno spi. Pri Urošu so bili že njegovi starši dobesedno specializirani na različne socialne in druge podpore ter na dobrodelnost humanitarnih organizacij, zato jabolko ni padlo daleč od drevesa. Uroš se seveda med drugim izgovarja na otroka, ki ga ima in ki mu uradno seveda nima kaj dati za jesti. Otroci so seveda naše največje bogastvo, Uroš malo manj, vendar ima seveda od svojega otroka kar nekaj koristi. Uradno je Uroš reven, celo za stanarino dobi, v resnici 31 5 3 4 6 7 1 9 8 2 2 7 1 9 4 8 3 5 6 9 6 8 3 5 2 4 7 1 8 2 6 5 1 3 7 4 9 7 4 5 2 9 6 8 1 3 3 1 9 7 8 4 2 6 5 6 8 2 1 3 7 5 9 4 1 5 7 4 2 9 6 3 8 4 9 3 8 6 5 1 2 7 pa še kaj pošverca ter živi presenetljivo dobro. Na račun drugih seveda, tudi na račun sivolasega soseda Janeza, ki redno plačuje davke in prispevke (čeprav jih ne prostovoljno), s katerimi nato oblast finančno pomaga tudi Urošu in ljudem njegovega kova. In sivolasi Janez, ki dela za slabo plačo, v bistvu živi slabše kot Uroš. Pred malo več kot dvema desetletjema je veljalo, da je velika sramota, če takšni mladi ljudje niso v službi, danes se čudimo, če je kdo od mladih zaposlen. In še slabše bo, tako za mlade kot za starejše, ki bodo morali delati vse dlje in dlje. Stari delati za mlade, seveda. Pa so tisti, ki so stari okoli 60. leta, zares tako zelo dela zmožni? Marsikdo dvomi. Janez pravi, da rabi za jutranje priprave na odhod v službo veliko več časa kot v mlajših letih, eno jutro je bolj svež, drugo napol mrtev, v službo je treba v vsakem primeru. V službi nato potrebuje uro ali dve, da sploh pride k sebi. Leta so tu, z njimi prve resnejše bolezni ter znaki staranja. Morda bi Janezu zjutraj pomagala jutranja kavica, vendar je zaradi visokega pritiska seveda ne sme piti. Tudi pozabi že kaj, njegov mlad šef prav tako pozabi na Janezova leta ter se enako jezi nad njim kot nad pozabljivimi tridesetletniki. Proti koncu delavnika je Janez seveda že utrujen. Kaj hočemo, po novem na starih svet stoji. Ne samo v Sloveniji, tudi v Sloveniji podobnih evropskih državah, enako tam, kjer je kapitalizem manj surov. Mladi so brez služb, stari morajo delati še takrat, ko niti ne morejo več. Nekaj je gnilega v deželi evropski! Kriva nista ne Meta in niti Uroš, ampak sistem, ki vse to omogoča... SOTRPIN iMww.radiocelje.com NOVI TEDNIK RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Križam Ke & usanKe Čustvenost (knjiž.) razlagalec, pojasnjevale; del ljubljane ženski spolni organi slovenska glasbena prireditev celota oseb, ki se zanima za nek dogodek emil nolde rom (žaljivo) m nenaden vojaški napad iz bližine z drugim imenom grško-rim. obdobje ang. hu-morist1čna nanizanka kuhinjska začimba ameriška igralka turner olikan Človek (ekspr.) priprava za pogovor na daljavo nauk o energui pripr.za gašenje obok (knjiž.) fluorescenčna žarnica ruski vladar gorske reševalne sani am. pisec (c.euot) gorav julijcih lepak astat slovenski harmonikar (slavko) 15 am. igral anderson bela apnenčasta snov odprav-ništvo blaga sodelavka obveščevalne službe less kvadrat. prerezom jože smole prebivalec prlekue izključna oblast nad čim nizek ž. glas avto-moto društvo jožef školč očitanje napak ameriška zvezna država pianist bertonceli zidna obloga volnena tkanina izdelek, namenjen trgu reaktivno letalo mešana pijača hitra smučarska disciplina pobijalec (knjiž.) spojine pruetnega vonja ameriški scenarist eluott grozljivka, srhuivka predmestje benetk Jala izarg.) bartouev roman del kolesarske dirke hrvaška naftna družba surovina za čokolado državav jv aziji zrezek iz stegna aparatza inhalacijo veno täufer natrijev karbonat predmet brezumet. vred. tropska muha novinar babačič slišen, plosk udarec nasilen vstop muslimanski bog 17 aumodo-varjev film am. igral derek 20 plantaža ime več papežev klop (nar.) bivša vzhodna nemčua štrajk neimenovana oseba hokejis zupanci angleška pevka wilde kopnov morju vinko ošlak glasb.ozn. za krepko kar je demonsko (knjiž.) šumeča puačaiz vode 12 slovenski pisatelj jančar slovenski gospodarstvenik (marjan) žival ki se hrani s travo talne ptice Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Ro-glo 2. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 17. januarja. Geslo nagradne križanke iz št. 102 Z optimizmom v novo leto Geslo nagradne križanke iz št. 1 Dober začetek dobrega leta 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ona: Pogrešate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, vi pa ste lahkomiselno vrgli stran. V prihodnje bodite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se svojim najbližjim, pogrešajo vas. On: Morali boste izbirati med dvema možnostma. Tokrat bi bilo dobro, če bi enkrat za spremembo opustili princip kovanca in bi stvar dobro premislili. Seveda je končna odločitev odvisna predvsem od vas. Ona: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničilo niti v najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje, zabavajte se, svojo srečo uživajte skupaj z partnerjem. Veselo bo! On: Srečali boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. V zaupnem pogovoru boste izvedeli marsikatero skrivnost o svoji partnerki, kar vam bo v roke položilo izredno močno orožje za prihodnost. TEHTNICA fl Ona: Stari prijatelj vam bo zvesto stal ob strani in vam pomagal, da prebrodite nevarno obdobje, v katerega ste zabredli. Izkažite mu svojo hvaležnost in se mu skušajte oddolžiti. Ne pozabite, pravega prijatelja spoznaš v stiski! On: Sicer boste poskušali poslušati dobronamerne nasvete, vendar vam trma ponovno ne bo pustila, da bi se uklonili. Proti koncu tedna se vam bo odprla nepričakovana alternativa, ki je doslej sploh niste opazili. Ona: Napravite že enkrat tisto, kar že dolgo načrtujete. Toda nikar ne obešajte tega na veliki zvon. S partnerjem se boste na koncu vendarle uspeli sporazumeti in skleniti vsaj delen kompromis. On: Naredili boste drzen korak, ki vam bo v veliki meri pripomogel pri uresničitvi poslovnih ciljev. Sodelavci vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla na koncu ostala v vaših rokah. DVOJČKA ** m STRELEC # Ona: Če boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o poteku nekega dogodka, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi. On: Nikar se ne vdajajte pretiranem malodušju, ampak poskusite srečo tudi kje drugje. V tretje gre rado! Predvsem poskrbite za rešitev finančnih težav, saj je to prvi korak k rešitvi ostalih problemov. Ona: Z malce truda lahko dosežete velik poslovni uspeh, ki vam bo prinesel tako materialno korist kot tudi druge. Izkoristite ugodno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. On: Včasih je lahko dobra prijateljica veliko boljša od slabe ljubimke. Čaka vas prav prijeten konec tedna, ki se ga boste še dolgo spominjali, četudi ste še nedolgo tega zatrjevali, da se vam kaj takšnega enostavno ne more zgoditi. Ona: Ljubezen je zares lepa, posebej če se dva zares imenitno razumeta. Dobro bi bilo, da učvrstite dosedanje razmerje s partnerjem in mu pokažete, da je on edini, ki vas resnično zanima. On: Partnerka vas bo nagradila za brezpogojno zaupanje v preteklih dnevih, ko je resnično potrebovala vašo podporo. Zdaj bo čas za praznovanje, saj si boste privoščili nekoliko več kot običajno. KOZOROG Sk Ona: Sprijazniti se boste morali s tem, da boste tudi vi morali popustiti, če vam je to všeč ali ne. Za dosego cilja je včasih treba narediti tudi kakšen kompromis in še vedno je bolje tako, kot da vse skupaj pade v vodo. On: Ljubezen je zelo lepa stvar in ta teden je kot ustvarjen zanjo. Privoščite si jo z veliko žlico in uživajte, dokler še lahko. Saj veste, vse, kar je lepo, enkrat mine, zato ne odlašajte. 1. nagrado, darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje, prejmeta: Ivo Medved, Topole 4, Rogaška Slatina in Branko Očko, Sp. Rečica 102, Laško. 2. nagrado, darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem, prejmeta: Irena Zeme, Savinjska c. 33, Žalec in Biserka Vrečer, Šmiklavž 6, Ljubečna. 3. nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju, prejmeta: Ida Uranker, Cesta na Dobrovo 81, Celje in Avgust Lavrinc, Dobrna 3b, Dobrna. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. www.novitednik.com Ona: Igra, ki jo igrate, je preveč nevarna, da bi se vse končalo kolikor toliko dobro za vas. Prijatelj vas bo povabil na pijačo, kar bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Od vas pa je odvisno, ali vam bo tisto drugo všeč. On: Nekdo vam bo hotel sicer nagajati, vendar vam bo v resnici naredil celo prijetno uslugo, za kar se mu boste morali nekako zahvaliti. Nikar mu ne zamerite nagajivosti, ampak se veselite uspeha. DEVICA Ona: Deležni boste prijetnega presenečenja. Tako se vam obetajo precejšnje spremembe, pri čemer bo vaše življenje končno dobilo tisto energijo, ki jo tudi potrebujete. On: Zavisten znanec vam bo poskušal škodovati, a bo na koncu škodoval prav sam sebi. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak se posvetite predvsem realizaciji svojih ljubezenskih načrtov. VODNAR Ona: Vse kaže, da boste iz ene skrajnosti kaj hitro zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati in to na precej zahrbten način. On: Spodletela naložba vam še vedno ne gre povsem iz glave, kar lahko samo še poslabša vaše trenutno stanje. Miren teden vam bo omogočil sprostitev, ki jo že dlje potrebujete. Ona: Končno boste doživeli tisto, na kar ste že nekaj časa potrpežljivo čakali. Prijetno novico boste delili tudi s svojim partnerjem in že bo tu priložnost za prijetno praznovanje v dvoje. On: Zaradi nerodnosti boste izgubili priložnost, ki se vam zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. Opozorilo bo prišlo malo prepozno. 2 5 4 7 6 11 8 10 3 9 14 13 16 18 19 21 RUMENA STRAN 11 h. A, K Zoran Pasarič je Celjanom pokazal, kakšne pričeske so letos moderne. Ta na modelu je verjetno namenjena večernim priložnostim. Večer mode, plesa in glasbe Moda, ples in glasba so se prepletali v Narodnem domu na večeru, ko so združili moči celjski mojstri teh treh področij. Umetelne pričeske za pogumne so nastale pod vodstvom Zorana Pasariča. Znane manekenke, kot sta Sabina Remar in Irina Osypenko, so predstavile večerne obleke Egoista oziroma Petra Thalerja. Vse skupaj so z zanimivimi plesnimi točkami, neobičajno sceno in lasersko igro luči povezali plesalci Plesnega teatra Igen pod vodstvom Igorja Jelena Iggyja. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pevskih točk, saj sta navdušila tako Uroš Perič kot Željka Predojevic. Večer torej, ki je bil nekaj posebnega. NC, foto: SHERPA Utrinek zanimive plesne točke Plesnega teatra Igen Znane manekenke so predstavile večerne obleke. Za konec so medse vzele še Petra Thalerja. Zakaj tako grenak nasmeh? Pooblaščenec župana Mestne občine Celje Janko Požežnik (desno) in direktor celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc sta tradicionalni novoletni obisk naše medijske hiše v celjski porodnišnici izkoristila tudi za razglabljanje o pomembnosti te največje zdravstvene ustanove na Celjskem. Posebej vesela in ponosna sta bila, da so v porodnišnici lani povili kar 12 novorojenčkov več kot leto prej, malo manj pa ju je navdušila informacija, da je bilo tudi na drugih oddelkih več dela. Posebej grenak nasmešek se je na obraz Ferjanca zarisal med pogovorom o denarju, ki ga je seveda vedno premalo. Požežnik ga je želel pomiriti in mu zagotovil, da bo občina bolnišnico še naprej podpirala po svojih najboljših močeh, kako konkretno, pa pred novinarji ni razkril. Morda bo kot novopečeni državni svetnik »pritisnil« tudi na najvišje državne organe. AD, foto: SHERPA Brez športnih stopničk Tik pred največjo praznično gnečo ter ponovoletnimi sezonskimi razprodajami so si čas za sproščen klepet s kozarcem v rokah vzele tri dame celjskega Citycentra. Čeprav ni šlo za razglasitev kakšnih športnih rezultatov, so očitno intuitivno zasedle prava mesta - v sredini prvouvrščena, center menedžerka Darja Lesjak, levo vodja marketinga Nena Horvat in desno Snežana Delakorda, ki skrbi za odnose z javnostmi. IS, foto: SHERPA Patologija? Morda turizem ... Glede na prešeren nasmeh na licih Simone Šramek Zatler (levo) in Milene Čeko Pungartnik gre sklepati, da tema njunega tokratnega pogovora zagotovo ni bila poklicno področje ugledne pato-loginje in sodno zaprisežene izvedenke za to področje. Bolj verjetno je za iztočnico kakšno navrgla direktorica Zavoda Celeia Celje, pri tem pa sploh ni treba pikolovsko tehtati, ali na temo turizma ali morda kulture. IS Foto: SHERPA