in Dne 1. maja letos je cesar prisostoval in z velikim zanimanjem gledal otroške  igre, vojaške in telovadne vaje na igriščih  odločenih za dunajsko šolsko mladino.  Vse, kar je videl in čul ob tej priliki je  Nj. Veličanstvu toliko ugajalo, da je izdal  drugi dan na naučnega ministra dr.  barona Hussareka sledeče lastnoročno  pismo: Ljubi dr. baron Hussarek! V božji svobodni naravi sem videl včeraj 2400 deklic, mladeničev in deč. kov, otrok mojega glavnega in prestolI nega dunajskega mesta, pri otroškili  igrah, vojaških in telovadnih vajah. Slišal sem iz mladih grl izborno vežbano petje. Z zadovoljstvom opažam, kako sedaj tudi šola spoznava potrebo, posvečati živo pozornost telesnemu razvoju mladine. Zahvaljujem se Vam, Ijubi baron Hussarek, in vsem onim, ki umno pospešujejo to jako važno panogo mladinske oskrbe, zahvaljujem se zlasti preizkušenim učnim močem, ki vodijo, čeprav je njihovo učno delovanje ob sedanjih razmerah bistveno otežkočeno, njim zaupane nčence pod milo nebo, skrbijo za telesno vežbanje, vzbujajo ljubezen do narave in poostrujejo čustva naraščaja. Pričakujem cia se bo nadaljevalo z vneino in smotreiio na pričeti poti. Vsakdo, kdor sodeluje, si pridobi najlepšo zaslugo, ker poplemenituje najdragocenejši zaklad države, našo ljubo mladino. — Baden, 1. maja 1917. Karel 1. r. Hussarek l.r. Lepe besede je izpregovoril naš cesar v tem lastnoročnem pismu. Povdarjal je, kako dragocen zaklad izročajo starši šoli, da ga izobrazuje in vzgaja. Izrekel je popolno priznanje učiteljstvu, ki vestno vrši tudi sedaj v teh težkih razmerali svojo nalogo in se trudi, da nadomešča pri domači vzgoji očetovsko avtoriteto, ki se tako zelo pogreša v družinah. Posebno je priporočal presvitli cesar, telesno vzgojo. Ni dosti, da vzgoja blaži srce, pouk bistri um in podaja potrebnih znanosti za življenje, šola naj skrbi tudi za telesno vzgojo, ki ne sme zaostajati za duševno. Šola naj pripomore, da vzgojimo telesno krepko in čvrsto mladino, ki bo v ponos staršem, v ponos in oporo državi. Priporočal je učiteljstvii, da naj z vso vnemo nadaljuje pričeto delo, vodi mladino ven v večno lepo naravo in jo tu navdušuje za prirodne krasote. Z veliko radostjo in s popolnim zadoščenjem za vsa zapostavljanja je sprejelo avstrijsko učiteljstvo te lepe in umestne cesarjeve besede, ki ga gotovo vzpodbude k še vstrajnejšemu in uspešnejšeinu delu na tem polju. Vzamejo naj pa te z Najvišjega mesta izgovorjene besede k srcu tudi oni, ki ornalovažujejo učiteljevo delo in ne cenijo dovolj visoko njegovih zaslug za občo korist in blaginjo.